O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 14
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 350)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄49-50

Dobre prakse v sodstvu

Irena Vovk, 20.12.2012

Sodišča

Irena Vovk, Pravna praksa, 49-50/2012"Konferenca dobrih praks v sodstvu, tokrat že tretja po vrsti, je tudi eden od dogodkov, ko opravljamo bilanco leta in skušamo samokritično ugotoviti, kaj bi lahko spremenili. Ugotavljam, da je sodstvo v podcenjujočem položaju. Vlada nas ne obravnava kot samostojno vejo oblasti, temveč kot navadnega proračunskega uporabnika. To se kaže tudi v pogovorih z najvišjimi predstavniki oblasti," je 9. decembra na Brdu pri Kranju dejal predsednik Vrhovnega sodišča Branko Masleša.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄49-50

Stranpoti politične diskrecije

Igor Vuksanović, 20.12.2012

Upravni postopek in upravne takse

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 49-50/2012V 3. členu Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) je na prvi pogled enigmatična določba. Citiral bom le njen, za ta članek relevantni del: "Upravni akti niso Š...] tisti akti, ki jih sprejemajo nosilci izvršilne veje oblasti in so utemeljeni na politični diskreciji, podeljeni na podlagi ustavnih in zakonskih pooblastil". Zakonodajalec je s to dikcijo želel izključiti "klasični" upravni spor zoper akte politične diskrecije, saj sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnice oziroma tožnika (prvi odstavek 2. člena ZUS-1). Akte politične diskrecije je torej mogoče v upravnem sporu izpodbijati le s tožbo po 4. členu ZUS-1 (spor o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika). To pa pomeni zelo zadržano, skromno, ozko in površinsko sodno kontrolo. Naravnost rečeno, če se vam zdi, da ste bili prizadeti z nekim posamičnim aktom, sodišče pa oceni, da gre za akt politične diskrecije, so vaše možnosti za uspeh precej skromne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄49-50

Varstvo osebnih podatkov zaprtih oseb

Robert Klun, 20.12.2012

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Robert Klun, Pravna praksa, 49-50/2012Zavodi za prestajanje kazni zapora se pri svojem delu pogosto srečujejo z zahtevami različnih prosilcev, uporabnikov osebnih podatkov, po posredovanju podatkov, ki se nanašajo na zaprte osebe. Izhajajoč iz prakse, gre predvsem za tri vrste podatkov, in sicer želijo prosilci izvedeti, ali je neka oseba na prestajanju kazni zapora, od kdaj do kdaj kazen prestaja oziroma kdaj jo prestane in v katerem zavodu je na prestajanju. Take zahteve se pojavljajo predvsem v povezavi z izterjavo dolgov: bodisi da proti dolžniku obsojencu izvršilni postopek že teče bodisi da ga želi upnik zoper njega šele uvesti. S prikazom konkretnih primerov si v nadaljevanju poglejmo upravičenost prosilcev do pridobitve zahtevanih podatkov in ravnanje zavodov ob prejemu takih zahtev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄49-50

V začetku je bilo dejanje

dr. Marijan Pavčnik, 20.12.2012

Sodišča

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 49-50/2012(List iz Dnevnika) Podnaslov zavaja. Dnevnika ne pišem. Če bi ga, bi ga pisal 7. decembra, ko sem na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani poslušal predavanje o vrednotah, morali in etiki (akademika Jožeta Trontlja in profesorja Janeka Muska) in nato na Pravni fakulteti Univerze v
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄49-50

Nadzor službenih telefonov

Irena Vovk, 20.12.2012

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 49-50/2012Neobvezno načelno mnenje, št. 0712-1/2011/2798, 26. oktober 2012 Ali delodajalec lahko preverja klicane oziroma klicoče številke zaposlenega? Podatki o klicanih in klicočih telefonskih številkah, datumu in dolžini telefonskih klicev so "sestavni element telefonskih komunikacij" in kot taki
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄49-50

Podatek o prebivališču osebe, proti kateri se vodi postopek odvzema magistrskega naziva

Irena Vovk, 20.12.2012

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 49-50/2012Upravna enota je prejela zahtevo za posredovanje podatkov o stalnem in začasnem prebivališču osebe, za katero vodi Univerza v Mariboru postopek pregleda magistrskega dela in odločanje o odvzemu magistrskega naziva. K zahtevku je fakulteta priložila sklep senata fakultete o imenovanju komisije za pregled magistrskega dela in sklep o pooblastilu za vodenje postopka. Ali ima Univerza v Mariboru zadostno pravno podlago?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄49-50

Kako se Upravno sodišče nedopustno izmika sojenju

mag. Matevž Krivic, 20.12.2012

Sodišča

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 49-50/2012Res skrajno nedopustno. Ne vem, kako naj drugače označim ravnanje treh sodnikov Upravnega sodišča, ki se že nekaj mesecev spretno (?), a po mojem mnenju povsem nestrokovno izmikajo sojenju v zanje morda neprijetni, za prizadete prosilce za azil pa eksistenčno nujni zadevi. Pred te tri sodnike sta v začetku avgusta prišli dve povsem enaki tožbi, s katerima sem izpodbijal odločbi Ministrstva za notranje zadeve, v katerih so enemu Iračanu in eni šestčlanski romski družini s Kosova, na zasebne naslove "razseljenim" prosilcem za azil, priznali finančno pomoč le še v znesku 130 evrov na osebo oziroma otrokom po 65 evrov mesečno, do začetka junija letos (vladni varčevalni ukrepi!) pa je bila ta finančna pomoč enaka socialni pomoči domačim prebivalcem, torej še enkrat višja (260 evrov na osebo). Že domačini s tem ne morejo preživeti, če jim kdo ne pomaga - kako naj bi tujec v tuji deželi preživel s 130 evri na mesec (za stanovanje, hrano, obleko, za vse), pa je zgolj retorično vprašanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄49-50

Prenarejanje slik

mag. Nana Weber, 20.12.2012

Civilni sodni postopki

mag. Nana Weber, Pravna praksa, 49-50/2012"Sodišča forenzikom najpogosteje postavijo vprašanje, ali je slika ponarejena. Vsak, ki ima pet minut časa, lahko danes zmontira sliko, saj obstaja vrsta brezplačnih programov za urejanje slik, posnetih s fotoaparatom ali telefonom," je uvodoma na prednovoletnem srečanju Pravniškega društva Ljubljana, ki je potekalo 13. decembra 2012 v Ljubljani, dejal dr. Igor Belič z Inštituta za forenziko informacijskih tehnologij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄48

Odvetniki podpiramo obstoj in nadaljnji razvoj sodišču pridruženih mediacij

Zoran Hajtnik, 13.12.2012

Civilni sodni postopki

Zoran Hajtnik, Pravna praksa, 48/2012Tudi odvetniki smo zaskrbljeno spremljali dileme in različna mnenja ter politično voljo pri rezanju proračunskega kolač(k)a, ki so resno nakazovali možnost, da se sodišču pridružena mediacija ukine - če ne formalno, pa dejansko zaradi nezagotovitve glavnine sredstev, potrebnih za izvajanje Zakona o alternativnem reševanju sporov (ZARSS). Zato sem v sodelovanju z Inštitutom za mediacijo in arbitražo pri Odvetniški zbornici Slovenije izvedel družboslovno raziskavo med člani Odvetniške zbornice Slovenije. Med odvetniki, odvetniškimi kandidati in odvetniškimi pripravniki smo merili pogostost uporabe sodišču pridružene mediacije in njeno uporabnost (primernost) ter se opredelili do nadaljnje usode sodišču pridruženih mediacij. Rezultati so navdušujoči - vsaj za večino.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄48

Zapuščinski postopek - načelo dispozitivnosti

Avtor ni naveden, 13.12.2012

Upravni postopek in upravne takse

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 48/2012Sklep II Ips 239/2010, 11. oktober 2012 ZPP - tretji odstavek 3. člena, prvi odstavek 334. člena, 1. točka petega odstavka 385. člena ZD - členi 2, 132, 162, 212, 215 ZDDD - prvi odstavek 14. člena Načelo dispozitivnosti predstavlja odraz in spoštovanje avtonomije strank, uveljavljene v material
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄48

Videonadzor telovadnice

Irena Vovk, 13.12.2012

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 48/2012Šola želi v svoji telovadnici namestiti kamero, da bi z njo v popoldanskem času izvajala kontrolo nad njo. Ali je to sploh v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄48

Pridobitev podatka o najvišji plači v d. o. o.

Irena Vovk, 13.12.2012

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 48/2012Ali ima občina kot solastnik (36,56 odstotka podjetja je v lasti občine) zasebnega podjetja pravico zahtevati podatek o dveh najvišjih in dveh najnižjih bruto plačah v podjetju z vsemi dodatki? Kdo mora občini posredovati te podatke - direktor ali nadzorni svet podjetja?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄48

Za celostni pristop (tudi) v kazenskem pravu

Andreja Tratnik, 13.12.2012

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Andreja Tratnik, Pravna praksa, 48/2012"Prižiganje sveč pravni državi je treba vzeti resno," je na 5. konferenci Kazenskega prava in kriminologije, ki sta jo PF Univerze v Ljubljani in GV Založba organizirali od 4. do 5. decembra 2012 v Čatežu, opozoril vodja zadnje sekcije mag. Jože Kozina s specializiranega državnega tožilstva. Sekcija je bila po številu referentov najštevilčnejša, upam si trditi, da tudi najaktualnejša (govora je bilo o pregonu gospodarske kriminalitete), a žal - zaradi neugodnega termina - z najmanj poslušalci. Zato ji v nadaljevanju namenjam nekoliko več besed.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄48

Trn v peti

Irena Vovk, 13.12.2012

Sodišča

Irena Vovk, Pravna praksa, 48/2012"Sodstvo je neodvisna, samostojna ter enakopravna veja oblasti. Pogosto je sodstvo edino, ki lahko učinkovito omeji moč političnih vej oblasti. V zadnjem času poskuša predvsem Vlada s svojimi ravnanji to razmerje redefinirati," je dejal predsednik Vrhovnega sodišča Branko Masleša na novinarski konferenci 4. decembra, s katero se je odzval na izjave nekaterih ključnih nosilcev oblasti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄47

Plačilo preživninskih obveznosti v postopku osebnega stečaja

Marine Orsini Ursić, 6.12.2012

Civilni sodni postopki

Marine Orsini-Ursić, Pravna praksa, 47/2012Izterjava preživnine je pereč problem vsakega preživninskega upravičenca, ki mu preživninski zavezanec preživnine ne plačuje prostovoljno. Izterjavo neplačanih preživninskih obrokov najpogosteje uveljavlja v izvršilnem postopku, vse pogosteje pa se dogaja, da je preživninski zavezanec hkrati tudi stečajni dolžnik. V prispevku obravnavam plačilo preživninskih obveznosti dolžnika, ki je v postopku osebnega stečaja v treh primerih: ko proti njemu že teče izvršilni postopek za izterjavo preživnine, ko ne plačuje rednih preživninskih obveznosti in ko proti njemu že teče izvršilni postopek za izterjavo preživnine, hkrati pa ne plačuje rednih preživninskih obveznosti. Obravnavani problem pojasnjujem z uporabo 394. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) - zaseg denarnega dobroimetja na dolžnikovih računih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄47

Pridobivanje podatkov o preusmeritvi pošte

Irena Vovk, 6.12.2012

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 47/2012Upravne enote na podlagi 8. člena Zakona o prijavi prebivališča (ZPPreb) vodijo postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča posameznika, nato v register stalnega prebivalstva vpišejo njegovo novo stalno prebivališče oziroma odjavijo stalno prebivališče v primeru stalne odselitve z območja Republike Slovenije ali ga izbrišejo, če v postopku ne morejo ugotoviti, kje posameznik dejansko prebiva, in mu tudi ne morejo prijaviti zakonskega prebivališča. Uradna oseba je tako pridobila informacijo, da posameznik dalj časa ne prebiva več na naslovu stalnega prebivališča in da ima urejeno preusmerjanje pošte na drug naslov. Zato je Pošto, d.d., zaprosila, naj ji posreduje naslov, na katerega je posameznik preusmeril pošto. Ali imajo upravne enote pravno podlago za pridobivanje podatka o preusmeritvi pošte?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄47

Kako v kazenskem postopku vrednotiti dokaze, ki so bili pridobljeni v tujini

dr. Katja Šugman Stubbs, 6.12.2012

Kazenski postopek

dr. Katja Šugman-Stubbs, Pravna praksa, 47/2012V zadnjem času se je v nekaj aktualnih primerih pojavilo sicer vedno težko vprašanje, kako vrednotiti dokaze, ki so bili pridobljeni v tujini. Gre za eno najzahtevnejših vprašanj procesnega prava, na katerega ni mogoče vnaprej enoznačno odgovoriti. Pogledali si bomo različne oblike mednarodne pravne pomoči, raznolikost možnosti, ki jih države ubirajo, ko se spopadajo s temi vprašanji, ter opozorili na dve v temelju različni možnosti, kako tuji dokazi pridejo v drug sistem: bodisi s sodelovanje države odreditve ali pa jih druga država pridobi neodvisno, pa jih prva samo prevzame v svoj sistem. Na koncu bom analizirala slovensko sodno prakso in različne teste presoje: od zakonskega, do širšega in ožjega ustavnega testa. Sledijo še priporočila o tem, kateri test presoje uporabiti v različnih primerih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄47

Posredovanje podatkov upnikom in vodenje evidenc o bančnih trajnikih zaposlenega

Irena Vovk, 6.12.2012

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 47/2012Nekatere banke delodajalcem posredujejo tudi podatke o trajnikih (kontinuiranih obveznostih), ki jih imajo pri njih odprti njihovi zaposleni. Ali smejo delodajalci voditi evidenco o teh trajnikih? Ali lahko upnikom posredujejo podatke o obremenjenosti posameznega delavca s trajniki na bankah?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄47

Neupravičena pridobitev - vrnitev preplačila nadomestila za čas čakanja na drugo delo

Avtor ni naveden, 6.12.2012

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 47/2012Zmota pri plačilu nedolga je eden od tipičnih primerov neupravičene obogatitve. Kot pomotno plačilo se zato pri toženi stranki lahko upoštevajo tudi tista plačila, do katerih je prišlo zgolj zaradi neustrezne koordinacije med posameznimi službami. Iz določbe 191. člena OZ izhaja, da mora biti ravnanje plačnika zavestno - tako glede vednosti kot volje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄47

Spremembe insolvenčnega zakona prehitre

mag. Nana Weber, 6.12.2012

Civilni sodni postopki

mag. Nana Weber, Pravna praksa, 47/2012"Če sta v stečajnem postopku prijavila terjatev upnik in porok ali zastavitelj, ki je terjatev do upnika poravnal, porok pri delitvi stečajne mase ne more biti udeležen, dokler ni glavni upnik - ob pogoju pravočasne prijave terjatve v stečajnem postopku - popolnoma poplačan," je uvodoma na 4. strokovnem srečanju Aktualna vprašanja insolvenčnega prava, ki je potekalo v organizaciji GV Založbe 29. in 30. novembra 2012 v Kranjski Gori, poudarila dr. Nina Plavšak in dodala: "Obeh terjatev ni mogoče kumulirati, saj bi bila s sočasnim upoštevanjem obeh terjatev ista terjatev upoštevana dvakrat."
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄46

Sodstvo med vse bolj nepregledno zakonodajo

Branko Masleša, 29.11.2012

Sodišča

Branko Masleša, Pravna praksa, 46/2012Delovanje sodstva, ki je enakopravna in neodvisna veja oblasti, je odločilnega pomena za delovanje pravne države. Pristojnosti med vejami oblasti so normativno res jasno zamejene. Obstajajo pa nekatere sive cone, ki kažejo, da te meje niso povsem nepropustne. Anahronistična usedlina enotnosti oblasti se kaže v imanentnih hotenjih vsake politične oblasti po krepitvi in širitvi lastnih pristojnosti. V medsebojnem delovanju oblasti ni motečih šumov, dokler se po subtilnih taktih upošteva načelo zavor in ravnovesij. Težave nastopijo, ko se meje pristojnosti prestopijo in toni postanejo disonantni, v razmerjih med vejami oblasti pa začnejo prevladovati prvine razglašenosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄46

Primerjalnopravni trendi na področju zastaranja

Karmen Lutman, 29.11.2012

Civilni sodni postopki

Karmen Lutman, Pravna praksa, 46/2012V zadnjem času se v evropskem pravnem prostoru širi težnja po poenotenju evropskega civilnega prava, kar se odraža tudi na področju zastaranja. S ciljem doseči čim enotnejšo ureditev, so bili oblikovani modeli zastaranja, ki evropskim državam služijo kot zgled pri oblikovanju nacionalne zakonodaje. Modeli so rezultat številnih primerjalnopravnih študij in odražajo sodobni razvoj tega instituta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄46

Vezanost uprave na odločbe upravnega sodstva

Mitja Šuligoj, 29.11.2012

Upravni postopek in upravne takse

Mitja Šuligoj, Pravna praksa, 46/2012Zakon o upravnem sporu (ZUS-1) v četrtem odstavku 64. člena določa, da če (Upravno) sodišče s sodbo tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi ter zadevo vrne upravnemu organu v ponovni postopek, je upravni organ v slednjem vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča glede postopka. Vrhovno sodišče RS je v sklepih št. X Ips 1095/2004 z dne 11. aprila 2007, X Ips 1617/2005 z dne 20. junija 2007, X Ips 519/2007 z dne 14. novembra 2007 idr. to normo razložilo tako, da ima upravni organ v ponovljenem postopku možnost odločiti v nasprotju z mnenjem in napotki sodišča, če ima za to utemeljene razloge. Taki razlagi pravna doktrina večinsko nasprotuje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄46

Posredovanje psevdonimiziranih zdravstvenih podatkov v evropsko centralno evidenco

Irena Vovk, 29.11.2012

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 46/2012Javni zdravstveni zavod se bo vključil v evropski raziskovalni projekt zbiranja podatkov v zvezi s cistično fibrozo. V evropski register za cistično fibrozo (ECFR) naj bi pošiljali anonimizirane podatke, in sicer demografske podatke (interna ID-številka pacienta, datum rojstva, spol, smrt, koda pošiljatelja - klinike), podatke o terapiji, diagnozi, komplikacijah, izvedenih presaditvah ipd. V projekt naj bi bili vključeni tako na novo odkriti primeri bolezni kot tudi pacienti, ki so že bili obravnavani. Podlaga za posredovanje podatkov naj bi bila informirana privolitev v pisni obliki. Ali je to v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄46

Izvršilni postopek za prepustitev stanovanja v skupni uporabi po ZPND

Vesna Ravnik Koprivec, 29.11.2012

Civilni sodni postopki

Vesna Ravnik-Koprivec, Pravna praksa, 46/2012Najbrž je povsem razumljivo, da specialen zakon, ki ureja neko zelo specifično tematiko, glavni vsebinski materiji nameni največ pozornosti, naporov in premisleka, obrobne ali sekundarne teme pa lahko ostanejo ohlapneje urejene. Vprašanja, ki se ob uporabi teh delov zakona postavijo sodni praksi, tako hitreje postanejo problem, hkrati pa tudi izziv. Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) od svoje uveljavitve 1. marca 2008 še ni bil noveliran, v navezavi nanj pa ni zaslediti prav veliko sodne prakse. Obstoječa se nanaša predvsem na vprašanja uporabljivosti zakona za posamezne primere in opredelitev posameznih pomensko odprtih zakonskih pojmov ter je uporabljiva predvsem za nepravdne postopke okrožnih sodišč. V praksi izvršilnih sodišč ni izpostavljenih spornih vprašanj s področja uporabe tega zakona. Ponuja se sklep, da v praksi ni zaslediti nobenih težav v prisilnem sodnem udejanjanju posameznih institutov, ki jih zakon uvaja.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 14 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(8) 48(6) 47(6) 46(8)
45(10) 44(11) 43(6) 41-42(6)
39-40(8) 38(9) 37(6) 36(10)
35(7) 34(7) 33(8) 31-32(12)
29-30(11) 28(6) 27(7) 26(5)
24-25(9) 23(11) 22(6) 20(9)
19(9) 18(7) 16-17(10) 15(6)
14(6) 13(10) 12(8) 11(11)
10(9) 9(7) 8(11) 6-7(12)
5(10) 4(11) 3(13) 2(10)
1(8)

Leto objave

< Vsi
2012(350)
> Januar(31) > Februar(33) > Marec(46) > April(32) > Maj(25) > Junij(26) > Julij(29) > Avgust(20) > September(30) > Oktober(23) > November(35) > December(20)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H IJ K L M NO P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov