O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 9
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 207)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Odziva na članek "Prekoračitev dovoljenega v razlagi sodbe?"

Avtor ni naveden, 29.8.2019

Sodišča

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 32/2019V PP, št. 30-31/2019 me je avtor članka "Prekoračitev dovoljenega v razlagi sodbe?" Zvjezdan Radonjić navedel kot enega od štirih "uglednih pravnikov", ki naj bi bili opozorili na domnevno prekoračitev dovoljenega pri obrazložitvi sodb, čeprav tega nisem storil. Domnevam, da gre za lapsus, ki pa ga
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Agrarne skupnosti: kako ozdraviti hromega

Mitja Lojen, 29.8.2019

DENACIONALIZACIJA IN LASTNINJENJE, Dedovanje

Mitja Lojen, Pravna praksa, 32/2019Pri deležih agrarne skupnosti gre za posebno zapuščinsko maso, kjer dedovanje urejajo posebna pravila v Zakonu o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (ZPVAS) in Zakonu o agrarnih skupnostih (ZAgrS). Predlagam spremembe, da bi se postopno odpravilo dedovanje deležev: menim namreč, da institut dedovanja otežuje neovirano delovanje agrarne skupnosti. Predlagam navezavo deležev na nepremičnine v isti katastrski občini (smiselno enako kot pri razmerju med posameznimi in skupnimi deli stavbe v etažni lastnini).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Varstvo dolžnika v nepremičninski izvršbi se krepi

Cvetka Horvat, 29.8.2019

Civilni sodni postopki

Cvetka Horvat, Pravna praksa, 32/2019Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-L), ki je začel veljati 25. marca 2018, je na področju nepremičninske izvršbe na strani dolžnika na normativni ravni uvedel vrsto varoval, kot sta jih izoblikovali tako slovenska sodna praksa kot praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP). V Sloveniji je odmevala sodba Vaskrsić proti Sloveniji, št. 31371/12, ki jo je 25. aprila 2017 objavilo ESČP. Predvsem na podlagi tega primera je predlagatelj v predlogu ZIZ-L zapisal, da je eden od ciljev izvršilnega postopka v poplačilu upnika, ki ima na podlagi izvršilnega naslova pravico do poplačila. Hkrati je navedel, da mora biti izvršba učinkovita (sorazmernost stroškov in koristi), hitra in formalna, vendar mora vsebovati sorazmerne posege v dolžnikovo sfero (privilegiranost upnikovega položaja, vendar z upoštevanjem legitimnih interesov dolžnika in tretjih oseb).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Je etična komisija glasba po željah?

mag. Nina Betetto, 29.8.2019

Sodišča

mag. Nina Betetto, Pravna praksa, 32/2019Z ustanovitvijo Komisije za etiko in integriteto pri Sodnem svetu RS (v nadaljevanju komisija) konec leta 2015 je Slovenija cum laude izpolnila eno od priporočil skupine držav proti korupciji GRECO, ki je v četrtem ocenjevalnem krogu s ciljem prevencije korupcije med sodniki (ter tožilci in poslanci) proučila ureditev etičnih standardov in pravil o navzkrižju interesov v državah članicah. GRECO poudarja, da odprtost in preglednost sodstva nista zadostni spodbudi za dvig profesionalnosti in odvračanje od odklonskih ravnanj, ampak sta potrebna tudi podpora in nadzor s strani samih sodnikov. Le žive norme sodniške etike, ki jih spremljajo praktični primeri, lahko pomagajo sodnikom pri reševanju etičnih dilem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Snemanje z brezpilotnikom

Sonja Strle, 29.8.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Delovna razmerja

Sonja Strle, Pravna praksa, 32/2019Informacijski pooblaščenec (IP) je dobil vprašanje o dopustnosti snemanja zaposlenega z brezpilotnim letalom - brezpilotnikom v delovnem času, pri čemer to v pogodbi o zaposlitvi ni bilo vnaprej dogovorjeno in delavec v snemanje naknadno ni izrecno privolil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Zunanji videz nepristranskosti sojenja in objektivna utemeljitev pristranskosti sodnika

Alenka Antloga, 29.8.2019

Sodišča, Človekove pravice

Alenka Antloga, Pravna praksa, 32/2019Senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je v primeru pritožnika Matka Škrlja odločil, da je prišlo do kršitve prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije za človekove pravice. Pritožnik je zatrjeval, da mu v postopku sodnega varstva zoper izdano obvestilo o prometnih prekrških ni sodilo nepristransko sodišče. Sodnik se je namreč v drugem prekrškovnem postopku zgolj nekaj dni po sprejeti odločitvi v predmetnem postopku in na zahtevo pritožnika strinjal s svojo izločitvijo zaradi pristranskosti do pritožnika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Vzdrževalna dela v večstanovanjski stavbi

mag. Suzana Pisnik, 29.8.2019

Lastnina in druge stvarne pravice, Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 32/2019S spodnjega dela stanovanjskega balkona odpada omet na teraso spodnjega soseda, ki stanuje v pritličju. * Kaj storiti, ko je treba za izvedbo vzdrževalnih del uporabiti tudi sosednjo nepremičnino?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

O smiselnosti konkurence pri kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic

Meta Mencinger, 29.8.2019

Intelektualna lastnina

Meta Mencinger, Pravna praksa, 32/2019Konkurenco običajno povezujemo s svobodo, monopola pač ne. In vendar je včasih monopol tisti, ki prek varnosti in predvidljivosti omogoča več svobode. V tem pogledu je obstoječa ureditev kolektivnega upravljanja avtorske in sorodnih pravic smiselna, ideje o vpeljavi konkurence med kolektivne organizacije pa morda ne ciljajo zgolj na osvoboditev trga ustvarjalne industrije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Dedovanje digitalne zapuščine

Zoran Skubic, 29.8.2019

Dedovanje

Zoran Skubic, Pravna praksa, 32/2019"Pravice in obveznosti umrlega, kolikor niso osnovane na zgolj osebnih razmerjih, se imenujejo njegova zapuščina ali ostalina." S temi določbami paragrafa 531 Obč(n)ega državljanskega zakonika (ODZ) se v pravu, ki je veljalo praktično na vsem ozemlju, kjer so v 19. stoletju živeli Slovenci, prvič strnjeno poda splošno veljavna definicija vseh (praviloma) premoženjskih pravic in obveznosti, ki so lahko predmet dedovanja po zapustniku. Iz dedovanja po predmetnem paragrafu so tako izrecno izvzete strogo osebnostne pravice zapustnika. Zakon o razveljavljenju pravnih predpisov, izdanih pred 6. aprilom 1941 in med sovražno okupacijo, je ODZ formalno razveljavil, dejansko pa je z izjemo v 4. členu določil, da je njegova vsebina ostala neformalni pravni vir v obliki (še vedno zavezujočih) pravnih pravil. Ta vsebina je bila pozneje (večkrat), a ne v celoti, prevzeta v sedanjo določbo 2. člena Zakona o dedovanju, ki kot predmet dedovanja (tj. zapuščino) opredeljuje vse stvari in pravice, ki (lahko) pripadajo posameznikom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Bogate procesne pravice obtožencev v kazenskem postopku

mag. Boštjan J. Turk, 29.8.2019

Kazenski postopek

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 32/2019Bil sem del generacije študentov, ki je bila pri predmetu Kazensko procesno pravo deležna mogočne propagande anglosaksonske različice tega prava, katerega bistvo je med drugim v pravni kreaciji sistema "enakosti orožij" (ang. equal powers) v odnosu med premočno državo na eni in ranljivejšim posameznikom na drugi strani.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Sodišče na prejeto prošnjo sploh ni odgovorilo

Avtor ni naveden, 29.8.2019

Kazenski postopek, Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 32/2019Pobudnica je na Okrožno sodišče v Krškem (sodišče) vložila prošnjo, da bi oba z očetom sodelovala v kazenskem postopku zoper povzročitelja prometne nesreče, v kateri jima je umrl sin oziroma brat. Kljub več poslanim prošnjam pobudnica odgovora sodišča ni prejela.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Zakon o izvršbi in zavarovanju z novelo ZIZ-L

Dida Volk, 29.8.2019

Civilni sodni postopki

Dida Volk, Pravna praksa, 32/2019Ob sprejetju zadnje novele ZIZ-L lahko vsi ugotovimo, da ne prinaša bistvenih premikov oziroma sprememb. Tudi Ekart meni, da za reformna prizadevanja na področju izvršilnega prava velja pravilo: dva koraka naprej in enega nazaj. Pa vendar naslov knjige upravičeno nosi opredelitev "razširjena" uvodna pojasnila, saj avtorja nekatere institute izvršilnega prava v povezavi s spremembami in dopolnitvami novele ZIZ-L razlagata širše in poglobljeno. Tako so nekatera poglavja dragocen prispevek k pravni teoriji na področju izvršilnega prava, saj na tem področju pogrešamo teoretično strokovno delo, namenjeno tako študentom kot vsem, ki se z izvršilnim pravom (vsakodnevno) srečujejo: sodnikom, odvetnikom, notarjem, izvršiteljem in ostali strokovni javnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Nasilje v družini - kako najti izhod?

mag. Sanela Štadler, 22.8.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja

mag. Sanela Štadler, Pravna praksa, 30-31/2019Po nekaterih podatkih se nasilje nad ženskami odvija za vrati vsakega petega doma, kar pomeni, da mnogo odraslih moških ni sposobnih kontrolirati svojih čustvenih izbruhov in da ima naša družba resen problem. Vsako nasilje v družini se prične s čudovito ljubezensko zgodbo, ki pa se lahko izrodi v podobo nasilne zakonske zveze, kot jo prikaže film z naslovom V postelji s sovražnikom. Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) v 3. členu opredeljuje nasilje v družini kot vsako uporabo fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja na enega družinskega člana proti drugemu družinskemu članu oziroma zanemarjanje družinske članice ne glede na starost, spol ali katero drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročitelja nasilja. Kakšne so pravne poti do izhoda iz takšne situacije? Predstavljam lastne izkušnje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Odškodninska odgovornost stečajnega upravitelja - vložitev neuspešne tožbe

Avtor ni naveden, 22.8.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 30-31/2019Škoda, ki jo uveljavlja tožnica, izhaja iz vložene izpodbojne tožbe po določbah ZFPPIPP in ni odvisna od vsebine njene terjatve, ki jo je prijavila v stečajnem postopku, zato se tožnica ne šteje za upnico, ampak za tretjo osebo. Odškodninskega zahtevka zoper stečajnega upravitelja zato ni mogoče subsumirati pod zakonski dejanski stan 102. člena ZFPPIPP; za vtoževano škodo odgovarja po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti (131. členu OZ).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Osebnostne pravice - pravica do združevanja - pravno priznana nepremoženjska škoda

Avtor ni naveden, 22.8.2019

Obligacije, Društva, javni shodi, prireditve

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 30-31/2019Pravica do združevanja ne spada med osebnostne pravice, ki so predmet varstva v okviru pravno priznane nepremoženjske škode zaradi pretrpljenih duševnih bolečin, do povrnitve katere je posameznik upravičen po 179. členu OZ. Vrednota te pravice se izraža v povezovanju posameznikov med seboj, to pa presega obseg pravic iz 179. člena OZ, ki izvirajo neposredno in zgolj iz človekove osebnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Sodniki naj ponotranjijo pravo EU

dr. Petra Weingerl, 22.8.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Sodišča

dr. Petra Weingerl, Pravna praksa, 30-31/2019V letu 2019 Slovenija praznuje 15. obletnico članstva v EU. Praznujemo pa še eno pomembno obletnico, ki se nanaša na varstvo temeljnih pravic. Letos mineva deset let, odkar je Listina EU o temeljnih pravicah (Listina EU) postala pravno zavezujoča, s tem pa je EU po več kot 50 letih od podpisa Rimske pogodbe dobila svoj zavezujoč katalog temeljnih pravic. Ti obletnici vabita h kritičnemu premisleku glede spoštovanja in uporabe prava EU v Sloveniji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Država in notranje delovanje verskih skupnosti

Igor Vuksanović, 22.8.2019

Verske skupnosti

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 30-31/2019Kako sme država posegati v notranje poslovanje verskih skupnosti (finančna, kadrovska in organizacijska vprašanja, notranje razprtije itd.)? To vprašanje me je začelo zanimati, ko sem v medijih zasledil novice o dveh sodnih postopkih, ki sta posledica notranjih sporov v Srbski pravoslavni cerkvi (SPC).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Ni vsak novinar, kdor objavlja posnetke policistov

Zoran Skubic, 22.8.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Zoran Skubic, Pravna praksa, 30-31/2019Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov (GDPR) še vedno buri duhove. In to ne samo zato, ker v Sloveniji še vedno nimamo uveljavljenega domačega implementacijskega predpisa, kar med drugim hromi predvsem določena nadzorna, zlasti pa inšpekcijska pooblastila Informacijskega pooblaščenca. Nekaj zmede povzroča tudi mestoma precej nedodelano besedilo uradnega popravka GDPR, ki je bilo uradno objavljeno dva dni pred dokončno uveljavitvijo novele. Upoštevajoč vse navedeno, se upravičeno postavlja vprašanje, kakšno dejansko vrednost še ima sodna praksa Sodišča (EU), ki se nanaša na pravila normativne predhodnice GDPR, tj. Direktive 95/46 o varstvu osebnih podatkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Subjektivni elementi protipravnosti in bit kaznivega dejanja

Primož Baucon, 22.8.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Primož Baucon, Pravna praksa, 30-31/2019Pri subjektivnih elementih protipravnosti gre za vprašanje, ali mora storilec vedeti za obstoj okoliščin, ki vodijo k izključitvi protipravnosti njegovega ravnanja, da bi bilo njegovo ravnanje upravičeno. Običajno se kot razlog (podlaga) za izključitev protipravnosti razume skup predpostavk, ki ravnanje storilca, ki uresničuje znake nekega dejanja (predvidenega v zakonu), napravi za dopustno, to je za pravno upravičeno. Če torej obstajajo razlogi za izključitev protipravnosti, uresničitev biti kaznivega dejanja ne zadošča za obstoj protipravnosti. Za boljši prikaz zadevne problematike, ki pri nas ni ustrezno obravnavana in zato povzroča težave v pravosodni praksi, je treba obravnavati razmerja med posameznimi elementi splošnega pojma kaznivega dejanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Italijanska ureditev dosmrtnega zapora za vodje mafijskih združb

Luka Vlačić, 22.8.2019

Človekove pravice, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Luka Vlačić, Pravna praksa, 30-31/2019V nedavni zadevi Marcello Viola proti Italiji (št. 2) je mali senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) ugotovil kršitev 3. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) v primeru pritožnika, ki je bil leta 1999 obsojen na dosmrtno zaporno kazen zaradi več kaznivih dejanj ugrabitve, umora ter sodelovanja v mafijski združbi, v kateri je imel vodilno vlogo, in ki je leta 2015 je neuspešno zaprosil za pogojni odpust.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Posredovanje spletne ankete študentom

Sonja Strle, 22.8.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 30-31/2019Pobudnik se je na informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem glede posredovanja spletnega vprašalnika študentom. V sklopu dispozicije doktorske disertacije je namreč želel raziskati eno izmed zdravstvenih tematik na reprezentativnem vzorcu študentske populacije, pri tem pa se je želel obrniti na dekane posameznih fakultet, ki bi povezavo do spletnega vprašalnika posredovali svojim študentom. Ali je takšen pristop ustrezen in katera soglasja je treba ob tem zagotoviti (soglasje zavoda ali soglasje posameznih študentov)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Hramba DNK profila pravnomočno obsojenih

Primož Križnar, 22.8.2019

Kazenski postopek, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Primož Križnar, Pravna praksa, 30-31/2019V praksi se pogosto dogaja, da osumljenca s kaznivim dejanjem povezujejo biološke sledi, najdene na predmetih ali kraju kaznivega dejanja. Ob odsotnosti drugih dokazov, ki bi kazali na vpletenost osumljenca, je kronski dokaz za to poročilo o preiskavi z mnenjem Nacionalnega forenzičnega laboratorija (NFL), katerega vsebina kaže, da se zavarovane biološke sledi in primerjalni biološki material osumljenca ujemajo. Zadeva se zaplete, ko tako identificiran osumljenec po podatkih kazenske evidence Ministrstva za pravosodje Republike Slovenije (RS) velja za neobsojenega in se s poizvedbami ugotovi, da je bil njegov primerjalni profil DNK pridobljen za potrebe drugega kazenskega postopka, v katerem mu je bila izrečena pravnomočna obsodilna sodba, ki pa je bila zaradi rehabilitacije iz kazenske evidence že izbrisana.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Kodifikacija pogodbe o izdelavi aplikativne računalniške programske opreme

mag. Sanela Brglez, 22.8.2019

Obligacije

mag. Sanela Brglez, Pravna praksa, 30-31/2019Pogodba o izdelavi aplikativne računalniške programske opreme pridobiva pomen, saj se tehnični informacijski sistemi združujejo s poslovnimi sistemi, kar predstavlja zahtevno nalogo tako za informatike kot tudi za pravnike, ki sodelujejo pri pripravi takšnih pogodb. Razvoj informacijske tehnologije, kompleksnost programskih rešitev, ki jih potrebujejo naročniki, in nova vsebina izpolnitvenih ravnanj pogodbenih strank odpirajo vprašanje, ali je nastopil čas za kodifikacijo takšne pogodbe. Pri uzakonitvi posamezne pogodbe pa je treba odgovoriti na vprašanje, ali obstoječi zakonodajni okvir zagotavlja zadostno pravno varstvo ali pa je v konkretnem primeru potrebna drugačna razporeditev pravic in obveznosti med strankama.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Vgradnja nadstrešnega okna v večstanovanjski stavbi

mag. Suzana Pisnik, 22.8.2019

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 30-31/2019• Kakšno soglasje etažnih lastnikov potrebuje lastnik mansardnega stanovanja v večstanovanjski stavbi za vgradnjo nadstrešnega okna na strehi, pri čemer se z vgradnjo poseže v konstrukcijo objekta?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Časovni vidik ustavnosodnih presoj Zakona o kazenskem postopku

Leon Recek, 22.8.2019

Kazenski postopek

Leon Recek, Pravna praksa, 30-31/2019Zakon o kazenskem postopku (ZKP) je bil doslej noveliran štirinajstkrat. Ustavno sodišče je njegovo neskladnost z ustavo ugotovilo v sedemnajstih odločbah (to število zajema tako ugotovitvene kot razveljavitvene odločbe), v sedmih pa je odločilo, da neskladja ni. Zastavlja se vprašanje, kako je Ustavno sodišče ravnalo v položaju, ko je bil ZKP po vložitvi zahteve ali pobude za začetek postopka presoje ustavnosti noveliran, vendar na način, da izpodbijana določba ni bila spremenjena. Natančneje, na katero različico zakona se je nanašala končna odločitev? Na tisto, ki je veljala ob vložitvi zahteve (pobude), na tisto, ki je veljala ob izdaji odločbe, ali na kakšno tretjo? Zadev, ki ustrezajo tem merilom, je petnajst: osem (od sedemnajstih), v katerih je bila ugotovljena protiustavnost, in vseh sedem, v katerih je bilo ugotovljeno, da protiustavnosti ni.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 9 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
32(12) 30-31(15) 28-29(9) 27(7)
26(5) 24-25(15) 23(6) 21-22(4)
20(8) 19(7) 17-18(8) 16(7)
15(10) 14(10) 13(6) 12(6)
11(6) 9-10(8) 8(9) 7(11)
5-6(5) 4(7) 3(12) 1-2(14)

Leto objave

< Vsi
2019(207)
> Januar(33) > Februar(25) > Marec(26) > April(27) > Maj(23) > Junij(25) > Julij(21) > Avgust(27)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H IJ K L M N OP QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov