O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 14
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 335)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

Odločitev privolitveno sposobnega otroka za hormonsko zdravljenje

Felc Brina, Razdevšek Karmen, 19.12.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja, Zdravstvena in lekarniška dejavnost

mag. Brina Felc, Karmen Razdevšek, Pravna praksa, 49-50/2019Resničen je pri nas primer otroka, starejšega od 15 let, v katerem je eden od staršev nasprotoval pretehtani odločitvi otroka za zdravljenje s hormonsko terapijo zaradi spolne disforije. Ni edini, saj število otrok z motnjo spolne identitete narašča tako po svetu kot pri nas. Konzilij za osebe s spolno disforijo je ugotovil, da omenjeni otrok izpolnjuje vse pogoje za tako zdravljenje. Vendar pa je pred pričetkom zdravljenja - četudi so lečeči zdravniki jasno izrazili, da je otrok sposoben odločati o sebi in o konkretnem zdravljenju glede na svojo intelektualno zrelost, stanje in starost ter da je takšno zdravljenje v njegovo največjo korist - zahteval soglasje obeh staršev. Zato sta otrok in drugi starš vložila ustrezen zahtevek na sodišče. Ali je takšno ravnanje res v otrokovo največjo korist (kar je glavno in mednarodno priznano vodilo pri vseh dejavnostih, nanašajočih se na otroka) ali pa le povečuje stisko mladostnika?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

Prenos avtorskih pravic izvajalca na nacionalni arhiv brez izrecnega dovoljenja njegovih pravnih naslednikov

Zoran Skubic, 19.12.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Intelektualna lastnina

Zoran Skubic, Pravna praksa, 49-50/2019Kolizija med avtorskim pravom, ki ščiti (tudi) materialne pravice ustvarjalcev in omejeno tudi njihovih pravnih naslednikov, ter pravico javnosti, da ima po določenem času dostop do njihovih del kot (arhivskega) javnega dobra, je stara skoraj toliko kot varstvo avtorske pravice. Kultura pač stane, in če ustvarjalcem a priori ne omogoča vsaj določene materialne koristi, marsikateri avtor ne bi ustvarjal oziroma bi ustvarjal dosti manj. Kar zadeva navezne pravice ustvarjalčevih pravnih naslednikov, pa so te v predmetnem okviru ožje, a vseeno ne neupoštevne. Tehtanje njihovih pravic je v primeru kolizije s pravico do dostopa do avtorskega dela v arhivske namene precej težje, kar je nedavno tega ugotovilo tudi Sodišče (EU). V obravnavi je imelo na videz precej enostavno vprašanje: Ali je v skladu z Direktivo 2001/29 nacionalna ureditev, ki določa domnevo, da je izvajalec določenega dela javni (arhivski) ustanovi, ki ji je bila dodeljena naloga ohranjanja avdiovizualnih posnetkov, dovolil, da ta objavi in po potrebi izkorišča to delo na podlagi domnevanega prenosa njegovih avtorskih pravic?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

Delitev skupnega premoženja zakoncev v primeru osebnega stečaja zakonca

Kristijan Anton Kontarščak, 19.12.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Kristijan Anton-Kontarščak, Pravna praksa, 49-50/2019Pred časom je bil na izobraževanju upraviteljev predstavljen naslednji resničen primer: žena je bila v postopku osebnega stečaja, njen mož pa je bil vpisan v zemljiško knjigo kot edini lastnik nepremičnine, ki je bila pridobljena z delom v času zakonske zveze. Mož ni prijavil izločitvene pravice, vendar mu je upravitelj priznal izločitveno pravico na eno polovico omenjene nepremičnine. Mnenje upraviteljev, ki so razpravljali o tem primeru, je, da je bilo takšno postopanje upravitelja napačno. V tem prispevku bom prikazal novo ureditev razdelitve skupnega premoženja v okviru postopka osebnega stečaja iz 83. člena Družinskega zakonika (DZ), s tem pa tudi odgovor glede pravilnosti postopanja upravitelja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

Znanost naj služi iskanju resnice, in ne zavajanju

Rigler Tristan, Čoderl Dobnik Sana, 19.12.2019

Sodišča

dr. Tristan Rigler, dr. Sana Čoderl Dobnik, Pravna praksa, 49-50/2019S prispevkom odgovarjava na trditve, ki jih je v članku z naslovom Zavaja mednarodna znanstvena skupnost ali skupina izvedencev? zapisal dr. Igor Areh, izredni profesor za psihologijo na FVV Univerze v Mariboru.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

Krediti v švicarskih frankih po ustalitvi sodne prakse pred Vrhovnim sodiščem

dr. Jorg Sladič, 19.12.2019

Obligacije, TRGOVINA

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 49-50/2019Zdelo se je, da je problematika kreditov v švicarskih frankih v sodni praksi Vrhovnega sodišča RS v Sloveniji dokončno razrešena, a se sodna praksa še naprej ukvarja s tem vprašanjem. Zakaj? Avstrijski teoretiki so jasno zapisali, da gre za omejitve pri razdelitvi omejenih virov dobrin, ki ne temeljijo na prepričanjih, ampak na naravi stvari. Zato se pojavljajo hudi - tudi ideološki - konflikti glede razdelitve. V drugi polovici leta 2018 in v prvi polovici leta 2019 je Višje sodišče v Ljubljani odločalo v več zadevah in zavzelo zanimiva stališča glede pojasnilne dolžnosti banke.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

Reivindikacijska tožba - izpraznitev in izročitev nepremičnin - "avtonomna cona" - določljivost subjekta, na katerega se ukrep nanaša

Avtor ni naveden, 19.12.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2019Revidentka nasprotuje stališču, da tožene stranke ni mogoče zavezati k vračilu spornih nepremičnin prostih vseh oseb. A v okoliščinah konkretnega primera je tak zaključek na mestu. Nepremičnine, ki so predmet izročitve po obsodilnem delu sodb nižjih sodišč, uporabljajo številne, medsebojno nepovezane in celo neznane osebe. Krog njenih uporabnikov je odprt, saj je bil daljše časovno obdobje uporabnik lahko postal vsak.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

Ni enotnosti o ukinitvi zastaralnih rokov za spolne delikte

Urša Ravnikar Šurk, 19.12.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 49-50/2019V razpravi o spremembah Kazenskega zakonika je v Državnem zboru prihajalo do razhajanj glede ukinitve zastaralnih rokov za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, ki so jo predlagali poslanci NSi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

Pogledi na neodvisnost in nepristranskost slovenskega sodstva

Patricij Maček, 19.12.2019

Sodišča

Patricij Maček, Pravna praksa, 49-50/2019"Tisti sodniki, ki so sposobni, lahko izpeljejo tudi najzapletenejše primere gospodarske kriminalitete v normalnem času; tisti, ki niso sposobni, pa potem ponavadi krivijo odvetnike," je bil jasen odvetnik dr. Blaž Kovačič Mlinar na okrogli mizi o neodvisnosti in nepristranosti sodstva, ki je potekala 28. novembra 2019 v ljubljanskem Hotelu Slon. Okroglo mizo, ki jo je organizirala Odvetniška zbornica Slovenije, je moderiral odvetnik in odgovorni urednik revije Odvetnik Andrej Razdrih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

Ovire za uveljavitev mediacije v Sloveniji in EU

Katja Modic, 19.12.2019

Civilni sodni postopki, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Katja Modic, Pravna praksa, 49-50/2019V Ljubljani je 6. in 7. novembra 2019 potekala konferenca o promociji mediacije z naslovom Ovire za uveljavitev mediacije v Sloveniji in EU. Dogodek sta organizirali Ministrstvo za pravosodje in Društvo mediatorjev Slovenije, delno pa ga je financiral Evropski socialni sklad v okviru operacije Učinkovito pravosodje. Na predavanjih, okroglih mizah in delavnicah so sodelovali priznani slovenski in tuji strokovnjaki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

Oblastna omejitev višine tržnih najemnin ni v neskladju z nemško ustavo

Zoran Skubic, 19.12.2019

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Zoran Skubic, Pravna praksa, 49-50/2019Novembra se je končala javna razprava o osnutku Stanovanjskega zakona (SZ-2). Največ odzivov javnosti je zagotovo doživela predlagana ukinitev neprofitne najemnine. Na njeno mesto naj bi stopila stroškovna najemnina, tj. najemnina, ki se bo vsako leto na novo izračunavala na podlagi stroškovne vrednosti stanovanja in letne stopnje najemnine. Malce manj odmeva pa je doživela omejitev višine (višanja) tržnih najemnin, ki je po enem letu ne bo možno višati za več kot 10 odstotkov, v treh letih pa ne več kot za 15 odstotkov. Tovrstna omejitev glede višanja najemnine naj bi veljala tudi v primerih zaporednih najemov za določen čas. Nekateri so tej spremembi a prori nasprotovali, češ da gre za nedopusten in neustaven poseg tako v lastninsko pravico kot tudi (pogodbeno) svobodo urejanja medsebojnih obligacijskih razmerij. Toda ali bi bila vseeno pravno dopustna še bolj skrajna oblastna omejitev višine najemnin? Prav to je vprašanje, na katero je nedavno tega odgovorilo nemško zvezno ustavno sodišče (Bundesverfassungsgericht; BVerfG), in sicer - pritrdilno ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

Odsotnost roka za pravnomočno končanje postopka nove razsoje

Avtor ni naveden, 19.12.2019

Prekrški

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2019Načelo zaupanja v pravo iz 2. člena Ustave posamezniku zagotavlja, da ima država na razpolago omejen čas, v katerem lahko zaradi očitka storjenega prekrška posega v njegove pravice. Rok mora jasno in določno opredeliti zakon. Ker Zakon o prekrških ne določa roka, ki bi trajanje postopka nove razsoje po razveljavitvi pravnomočne odločbe o prekršku časovno omejil, je v neskladju z 2. členom Ustave. Sodišče je odstopilo od ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča glede teka roka za absolutno zastaranje po razveljavitvi pravnomočne sodbe in odstopa ni obrazložilo, s čimer je samovoljno odstopilo od ustaljene sodne prakse, ki krši pravico iz 22. člena Ustave. Ker si pritožnik kljub ugotovljeni kršitvi pravice iz 22. člena Ustave ne bi mogel izboljšati pravnega položaja, Ustavno sodišče izpodbijane sodbe ni razveljavilo, temveč se je omejilo na ugotovitev kršitve pravice v obrazložitvi svoje odločbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄48

Upravljanje večstanovanjske stavbe - nujna vzdrževalna dela - soglasje etažnih lastnikov - nujna gestija

Avtor ni naveden, 12.12.2019

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori, Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 48/2019Naknadna odobritev posla lahko vpliva le na pravno razmerje med upravnikom in etažnim lastnikom, ki je plačal svoj delež, in pomeni, da ravnanje upravnika v razmerju do posameznega etažnega lastnika ni gestija, temveč mandatno pogodbeno razmerje. V tem primeru se upravnik šteje za prevzemnika naročila oziroma se šteje, da je etažni lastnik upravnika pooblastil za sklenitev pogodbe, katere veljavnost je odvisna od odobritve ustrezne večine.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄48

Pobot regresa

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 12.12.2019

Delovna razmerja, Obligacije

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 48/2019Delavci so pri delodajalcu kupili njegove izdelke s popustom, nato pa so podali pobotno izjavo na pobot regresa za letni dopust. • Delodajalec sprašuje, ali je možen le pobot plače ali tudi drugih prejemkov iz delovnega razmerja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄48

Sodnik kot korektor tožilčevih postopkovnih napak?

Zvjezdan Radonjić, 12.12.2019

Kazenski postopek, Državno tožilstvo in državno pravobranilstvo

Zvjezdan Radonjić, Pravna praksa, 48/2019Zagotovitev poštenega sojenja v kazenskih postopkih predstavlja dolžnost sodišč, izhajajočo iz temeljne listine Združenih narodov - Splošne deklaracije človekovih pravic, ki je v tesni povezavi z domnevo nedolžnosti. Premoč organiziranega državnega aparata nad posameznikom, ki postane predmet njenega interesa, je nesorazmerna; brez udejanjenja zgornjih zagotovil bi bila pravna država a priori ogrožena. Zagotoviti najvišji možni obseg pravnega varstva osebi, ki se znajde pod očitkom, zaradi katerega lahko izgubi prostost, predstavlja civilizacijsko zavezo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄48

Odškodninska odgovornost šole in učitelja

mag. Davor Mandič, 12.12.2019

Obligacije, Splošno o vzgoji in izobraževanju

mag. Davor Mandič, Pravna praksa, 48/2019V sodni praksi je zaslediti več odškodninskih tožb staršev, ki tožijo šolo zaradi škode, ki so jo utrpeli njihovi otroci v šoli. Učiteljem pogosto očitajo opustitev dolžnega ravnanja in posledično odgovornost za nastalo škodo zaradi pomanjkljivega nadzorstva učiteljev (pretežno pri športni vzgoji, vendar tudi drugje, na primer pri podaljšanem bivanju, na ekskurzijah itd.).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄48

Ali vložen predlog za dopustitev revizije prepreči izvršbo?

dr. Nana Weber, 12.12.2019

Civilni sodni postopki

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 48/2019V sodnem postopku sem spor izgubil. Višje sodišče je odločilo, da moram plačati 5.000 evrov, sodne stroške in stroške odvetnika nasprotne stranke. Odločitev je pravnomočna in izvršljiva, vložil pa sem predlog za dopustitev revizije, o katerem še ni odločeno. Dobil sem sklep o izvršbi. • Ali sem lahko uspešen z ugovorom zoper sklep o izvršbi, ker je bil vložen predlog za dopustitev revizije? • Ali lahko zahtevam odlog izvršbe zaradi vloženega predloga za dopustitev revizije?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄48

Premalo samorefleksije pri sodnikih

mag. Boštjan J. Turk, 12.12.2019

Sodišča

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 48/2019Pri slovenskih sodnikih sem že večkrat zasledil klanski elitizem. Ne takega, ki bi temeljil na humanistični, duhovni ali strokovni vrhunskosti, ampak gre za občutek večvrednosti, ki izvira iz golega statusa biti sodnik, ne glede na vrednostno podstat. Ta elitizem se manifestira v več oblikah. Denimo v pogostnosti zahtev za povišanje plač - četudi sodniške plače v resnici sploh niso slabe -, v nenavadni grobosti, s katero nekateri sodniki izražajo svojo položajno avtoriteto, v medsebojnem trepljanju po ramenih, češ, mi smo dobri, samo laična "raja" nas ne razume ... še najbolj pa v zelo subjektivni interpretaciji sodniške neodvisnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄48

Zavest o protipravnosti in pravna zmota

Jure Jakšić, 12.12.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Jure Jakšić, Pravna praksa, 48/2019Zavest o protipravnosti je eden izmed konstitutivnih elementov krivde. Če storilec nima zavesti o protipravnosti svojega ravnanja, je v pravni zmoti. Če je pravna zmota neizogibna, je krivda izključena. Četudi je v slovenski in tuji kazenskopravni teoriji najti nekaj del, ki problematiko obravnavajo, je namen tega prispevka narediti sintezo obstoječe teorije ter končni rezultat povezati z javno dostopno slovensko sodno prakso.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄48

FURS dedinjo o davčnem dolgu zapustnika seznanil več let po njegovi smrti

Avtor ni naveden, 12.12.2019

Dedovanje, Davki občanov in dohodnina

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 48/2019Na Varuha človekovih pravic (Varuh) se je v stiski obrnila pobudnica, ki jo je Finančna uprava RS (FURS) več let po pravnomočnosti sklepa o dedovanju nenadoma z obvestilom pozvala, da poravna dolg po umrlem očetu in se tako izogne izvršbi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Težave s pozabljanjem

Jasna Zakonjšek, 5.12.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Jasna Zakonjšek, Pravna praksa, 47/2019Ljudje si prizadevamo, da ne bi utonili v pozabo. Želimo si biti prepoznavni, znani, slavni. A vsak od nas bi rad v medijih o sebi prebral le pozitivne zapise. Če se v medijih pojavi zapis, ki govori o naših napakah in spodrsljajih, si seveda želimo, da bi ga lahko izbrisali in da bi javnost na naše sence iz preteklosti pozabila. Zaradi Googla in drugih iskalnikov, s pomočjo katerih lahko vsak zelo hitro dostopa tudi do starejših medijskih objav, pa je ta cilj težje dosegljiv, kot je bil v preteklosti, ko je bilo mogoče stare izvode časopisov in posnetkov oddaj najti le še v knjižnicah in v zaprašenih arhivih. Na pojav spletnih medijev je reagiralo tudi pravo, in sicer z uveljavljanjem pravice, na katero se posameznik (fizična oseba) lahko sklicuje, ko želi doseči, da bi javnost pozabila na njegove pretekle napake. Gre za pravico do pozabe. Vendar, kot je pogosto v pravu, zadeva ni enostavna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Izročilna pogodba in nestrinjanje enega potomca

dr. Nana Weber, 5.12.2019

Obligacije, Dedovanje

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 47/2019Naša mama je umrla. Oče je živ, dediči pa smo še jaz in dva brata. Dogovarjali smo se o tem, da bi sklenili izročilno pogodbo za primer smrti očeta, vendar pa eden ob bratov izročilne pogodbe noče podpisati. • Ali to pomeni, da je izročilna pogodba neveljavna? • Ali lahko brat, ki se je strinjal z izročilno pogodbo, še vedno zahteva nujni dedni delež po očetu?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Izvedba listinskih dokazov z "lastnim branjem"

Janko Marinko, 5.12.2019

Kazenski postopek

Janko Marinko, Pravna praksa, 47/2019Z novelo Zakona o kazenskem postopku ZKP-N je bil v slovenski kazenski postopek končno uveden način izvedbe listinskih dokazov, ki naj odpravi njihovo potratno in nepotrebno izvajanje - t. i. "bralne vaje". Uzakonjeni postopek se zgleduje po nemški ureditvi, zato je smiselno poleg same ureditve predstaviti tudi njeno praktično izvedbo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Zavaja mednarodna znanstvena skupnost ali skupina izvedencev?

dr. Igor Areh, 5.12.2019

Sodišča

dr. Igor Areh, Pravna praksa, 47/2019S prispevkom odgovarjam na trditve, ki sta jih v članku "Napake in zavajanja v zvezi z delom izvedencev kliničnih psihologov" zapisala dr. Tristan Rigler in dr. Sana Čoderl Dobnik, in sicer v imenu društva Zbornica kliničnih psihologov. Naslov njunega članka obljublja predstavitev domnevnih napak, vendar gre za pavšalno zavrnitev raziskave s trditvijo, da je avtor nekompetenten za njeno izvedbo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Potrošniška prodaja po Direktivah 2019/770 in 2019/771

dr. Jorg Sladič, 5.12.2019

TRGOVINA, Obligacije

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 47/2019Slovenski zakonodajalec za razliko od nemškega, madžarskega in češkega ter celo deloma hrvaškega ni znal vdelati evropskega sistema varstva potrošnikov v OZ, pa čeprav OZ ne vsebuje bistveno drugačne ureditve. So pa razlike v posameznih vprašanjih. Po novih direktivah 2019/770 in 2019/771 se jamčevanje ne razlikuje bistveno od sistema po Direktivi 1999/44. Prišlo pa je do razvoja in dopolnitev, ki bodo prikazani v tem članku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Etažni lastnik želi ukrepati proti sosedu-prijavitelju

Sonja Strle, 5.12.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 47/2019Eden izmed etažnih lastnikov večstanovanjske stavbe je upravnika opozoril, da v pobudnikovem stanovanju prebiva večje število ljudi, kot jih je dejansko prijavljenih. Ker so bile navedbe prijavitelja lažne, je pobudnik od upravitelja stavbe za namen nadaljnjega ukrepanja (zaradi blatenja njegovega imena) želel pridobiti podatke o prijavitelju, pri čemer je bil neuspešen.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 14 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(11) 48(8) 47(9) 46(7)
45(7) 44(8) 42-43(12) 40-41(12)
38-39(9) 37(9) 36(12) 34-35(16)
33(8) 32(12) 30-31(15) 28-29(9)
27(7) 26(5) 24-25(15) 23(6)
21-22(4) 20(8) 19(7) 17-18(8)
16(7) 15(10) 14(10) 13(6)
12(6) 11(6) 9-10(8) 8(9)
7(11) 5-6(5) 4(7) 3(12)
1-2(14)

Leto objave

< Vsi
2019(335)
> Januar(33) > Februar(25) > Marec(26) > April(27) > Maj(23) > Junij(25) > Julij(21) > Avgust(27) > September(36) > Oktober(30) > November(34) > December(28)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H IJ K L M N O P QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov