O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 12 (od skupaj 12)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄34

Evidence opravljenih ur delavcev

mag. Katarina Krapež, 4.9.2008

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

mag. Katarina Krapež, Pravna praksa, 34/2008Ali je evidentiranje opravljenih pedagoških in delovnih ur za posameznega delavca, in sicer po vrsti in obsegu časa nekega delovnega opravila, dopustno? Vendar ne v smislu vodenja evidence o izrabi delovnega časa po 12. členu Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV), ampak kadar gre za evidence opravljenih ur po posameznih delavcih in posameznih delih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄34

Skeniranje podpisa v banki

mag. Katarina Krapež, 4.9.2008

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

mag. Katarina Krapež, Pravna praksa, 34/2008Neobvezno načelno mnenje, št. 0712-640/2008/2, 4. avgust 2008 Ali je dopustno, da banka od stranke zahteva osebni podpis, nato pa ta podpis skenira? Skeniran podpis naj bi banka potrebovala za preprečevanje zlorab. Zakonodaja bankam ne nalaga obveznosti, da bi morale zbirati podpise komiten
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄34

Odgovornost lastnika zaradi ugriza psa - pojem nedopustnega in krivdnega ravnanja

Avtor ni naveden, 4.9.2008

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 34/2008Pojem nedopustnega ravnanja ne obsega samo ravnanj, ki so v nasprotju z določenim predpisom ali splošnimi pravili pravnega reda, temveč tudi taka, ki so v nasprotju z običajnimi normami obnašanja. Tožnica je s svojim ravnanjem (tujega in miroljubnega) pasa izzvala v tolikšni meri, da jo je napadel. Drugi vzrok je enakovreden prvemu vzroku za nastalo škodo (toženca sta opustila dolžno varstvo in nadzorstvo nad psom). Ker je oškodovanka oseba z nižjimi intelektualnimi sposobnostmi, je standard skrbnosti sicer nekoliko manj strog od skrbnosti, ki se zahteva od povprečno skrbnega človeka, vendar do deljene odgovornosti pride pri vsaki stopnji krivde.
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄34

Farmacevtska skrb z vidika varstva osebnih podatkov

Luka Hojnik, 4.9.2008

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Luka Hojnik, Pravna praksa, 34/2008Leta 1998 je Mednarodna farmacevtska zveza (Fédération Internationale Pharmaceutique - FIP) sprejela dokument, na podlagi katerega države v okviru nacionalnih zakonodaj oblikujejo standarde izvajanja programov farmacevtske skrbi (FIP Statement of Professional Standards - Pharmaceutical Care) in ki velja za pomembno prelomnico v razvoju lekarniške dejavnosti. Eden temeljnih ciljev dokumenta je bil spodbuditi lekarniške farmacevte k dejavnostim, usmerjenim k optimizaciji bolnikove kakovosti življenja pri zdravljenju z zdravili in k promociji zdravja. Dokument tako uvaja koncept farmacevtske skrbi, ki se že uspešno izvaja v številnih državah članicah EU, pomeni pa ugotavljanje, reševanje in preprečevanje težav v zvezi z zdravili in zdravjem, z namenom doseganja pozitivnega terapevtskega izida v smislu izboljšanja kakovosti bolnikovega življenja. Izvajajo jo farmacevti v lekarnah, bolniki, ki so uporabniki lekarniških storitev, pa se vanjo vključujejo prostovoljno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄34

Prevare z bančnimi garancijami

dr. Miran Jus, 4.9.2008

Banke in hranilnice, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Miran Jus, Pravna praksa, 34/2008Poleg primerov t. i. unfair callinga, ko koristniki samostojnih bančnih garancij zlorabijo svoje pravice in poskušajo priti do izplačila garancijskega zneska, čeprav je bila obveznost glavnega dolžnika iz osnovne pogodbe izpolnjena, se v zvezi z bančnimi garancijami v praksi pojavljajo tudi drugačne prevare, ki jim nasedajo neprevidni podjetniki in investitorji - tudi iz naših logov. Taki primeri so znani iz sodne prakse, a glede na obseg izdanih garancij in v praksi redko unovčevane garancije zlorabe vendarle niso tako pogoste, kot se včasih trdi, prav tako pa primeri unfair callinga ne morejo kompromitirati prevladujoče poslovne prakse pri izdaji teh kakovostnih instrumentov zaščite in njihovega pomena za varno odvijanje mednarodnih poslov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄34

Izdatek sodne poravnave

Jožef Casar, 4.9.2008

Civilni sodni postopki

Jožef Casar, Pravna praksa, 34/2008V tretjem odstavku 307. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je določeno, da se strankam v pravdnem postopku na njihovo zahtevo izda overjen prepis zapisnika, v katerem je vpisana njihova poravnava o rešitvi spora, ko se tako običajno pravdni postopek (spor) sporazumno med strankama tudi konča. Ali pa je tako ozko določilo tudi v vsakem primeru smotrno?
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄34

Nekatere pasti "pravega" sojenja drugostopenjskih sodišč v kazenskem postopku

mag. Aleksander Karakaš, 4.9.2008

Kazenski postopek

mag. Aleksander Karakaš, Pravna praksa, 34/2008S spremembami in dopolnitvami Zakona o kazenskem postopku (ZKP) z dne 23. oktobra 1998 je bilo v petem odstavku 392. člena drugostopenjskim sodiščem podeljeno pooblastilo, na podlagi katerega "v primeru, ko je edini razlog za razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje zmotno ugotovljeno dejansko stanje, in je za pravilno ugotovitev potrebna samo drugačna presoja že ugotovljenih dejstev, ne pa tudi izvedba novih dokazov ali ponovitev že izvedenih dokazov", ta sodišča sodbe sodišča prve stopnje ne razveljavijo, temveč jo spremenijo v skladu s prvim odstavkom 394. člena ZKP. Novo pooblastilo je bilo naslovljeno z "Racionalizacija in pospešitev postopka ...", v njem pa sta bili poudarjeni načeli o enkratni poti skozi pravosodne organe in o pospešitvi kazenskega postopka. Spremembe se v grobem ujemajo s pozneje sprejeto Resolucijo o preprečevanju in zatiranju kriminalitete, ki opozarja, da je "treba v večji meri zagotoviti, da višja sodišča tudi sodijo in ne le razveljavljajo prvostopne sodbe in jih vračajo v ponovno obravnavo."
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄34

Pristojnost za vodenje postopka o prekršku in odločba US P-34/07

Maja Pruša, 4.9.2008

Prekrški

Maja Pruša, Pravna praksa, 34/2008Z zadnjimi spremembami Zakona o prekrških (ZP-1E) je bila črtana prva alineja drugega odstavka 52. člena zakona, ki je kot navezno okoliščino pri določanju stvarne pristojnosti oz. za razmejitev te pristojnosti med hitrim in rednim sodnim postopkom določala, da hitri postopek ni dovoljen, če je z dejanjem nastala telesna poškodba drugi osebi. Zakonodajalec je v tem delu sledil stališču, ki ga je v več svojih odločitvah v sporih o pristojnosti že zavzelo Ustavno sodišče.
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄34

Odgovornost za pravne napake - rok za uveljavljanje jamčevalnih sankcij

Avtor ni naveden, 4.9.2008

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 34/2008Prodajalčeva odgovornost za pravne napake preneha s potekom prekluzivnega roka, v katerem lahko kupec uveljavlja sankcije za pravne napake. Izjemo, če je tretji začel spor, preden je ta rok iztekel, je treba razlagati zožujoče. Pod izjemo glede na splošno pravilo lahko uvrstimo le spor med lastnikom vozila in tožnikom zaradi vrnitve vozila ali ugotovitve lastninske pravice oz. spor o pravici, ki izključuje ali zmanjšuje kupčevo lastninsko pravico. Zaradi uveljavljanja zahtevka na vračilo kupnine kupčeva lastninska pravica ni bila izključena, ampak je bila izključena zato, ker je imel lastninsko pravico na stvari nekdo tretji. Tretji v smislu 508. člena ZOR kot tudi 515. člena ZOR je samo tisti, ki ima bodisi lastninsko bodisi zastavno ali kakšno drugo pravico, nobene podlage pa v zakonu ni za razlago, da bi bil tretji oseba, ki uveljavlja zahtevek iz jamčevanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄34

Globa več odgovornim osebam

Hinko Jenull, 4.9.2008

Prekrški

Hinko Jenull, Pravna praksa, 34/2008Pri trošarinskih prekrških nedovoljene uporabe označenega energenta so pogosti primeri, ko ena oseba v podjetju toči gorivo v delovne stroje, druga oseba stroje uporablja, direktorju pa se lahko očita, da je opustil dolžno nadzorstvo. • Če se v postopku ugotovi krivda (naklep ali malomarnost) vseh udeležencev, ali se lahko izreče globa vsem trem odgovornim osebam? Menim, da gre za obliko sostorilstva in da je možno izreči globo vsakemu udeležencu. • Ali je kakšna druga možnost?*
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄34

Vpliv ZPP na učinkovitost pravdnega postopka in odločanje višjih sodišč

Aleš Velkaverh, 4.9.2008

Civilni sodni postopki

Aleš Velkaverh, Pravna praksa, 34/2008Zaradi perečih težav s sodnimi zaostanki v Sloveniji je postalo vprašanje, kako povečati učinkovitost pravdnega postopka, eno temeljnih vprašanj vsake reforme Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Čeprav je stroka večkrat opozorila, da vzroke za sodne zaostanke ne gre iskati v procesnih pravilih ZPP, je zakonodajalec vztrajal, da je treba rešitev za odpravo sodnih zaostankov iskati (tudi) v povečanju učinkovitosti teh pravil. To je bilo zlasti izraženo ob sprejemanju novega Zakona o pravdnem postopku leta 1999 (ZPP 99), saj je bil eden njegovih temeljnih ciljev povečati učinkovitost sodnega postopanja. Z analizo odločanja višjih sodišč med leti 1993 in 2006 sem skušal preveriti, ali je reforma res prinesla želene rezultate. Analiza odločanja višjih sodišč 1993-2006
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄34

Pravica do povračila škode po 26. členu Ustave v praksi sodišč

dr. Martina Bukovec, 4.9.2008

Obligacije

dr. Martina Bukovec, Pravna praksa, 34/2008Ustava v 26. členu določa, da ima vsakdo pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja. Slovensko Ustavno sodišče in redna sodišča so se večkrat spoprijela z vprašanjem potrebnih predpostavk za odškodninsko odgovornost države, s tem pa se občasno ukvarja tudi teorija. Prikazala bom nekatere dileme glede protipravnosti in krivde kot elementov odškodninske odgovornosti. Kot je znano v teoriji, je ločnica pogosto težko določljiva, kar potrjuje tudi sodna praksa.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 34

Leto objave

< Vsi
2008(12)
> September(12)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

AB C ĆČDĐEFGH IJ K LMNOP QRSŠTUV WXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov