O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 9
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 204)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Hramba DNK profila pravnomočno obsojenih

Primož Križnar, 22.8.2019

Kazenski postopek, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Primož Križnar, Pravna praksa, 30-31/2019V praksi se pogosto dogaja, da osumljenca s kaznivim dejanjem povezujejo biološke sledi, najdene na predmetih ali kraju kaznivega dejanja. Ob odsotnosti drugih dokazov, ki bi kazali na vpletenost osumljenca, je kronski dokaz za to poročilo o preiskavi z mnenjem Nacionalnega forenzičnega laboratorija (NFL), katerega vsebina kaže, da se zavarovane biološke sledi in primerjalni biološki material osumljenca ujemajo. Zadeva se zaplete, ko tako identificiran osumljenec po podatkih kazenske evidence Ministrstva za pravosodje Republike Slovenije (RS) velja za neobsojenega in se s poizvedbami ugotovi, da je bil njegov primerjalni profil DNK pridobljen za potrebe drugega kazenskega postopka, v katerem mu je bila izrečena pravnomočna obsodilna sodba, ki pa je bila zaradi rehabilitacije iz kazenske evidence že izbrisana.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Ustavitev inšpekcijskih postopkov med zakonitostjo in uslužnostjo strankam

dr. Polonca Kovač, 14.2.2019

Uprava, Inšpekcije

dr. Polonca Kovač, Pravna praksa, 7/2019Cilj upravnih razmerij med oblastjo in posameznimi osebami je razrešiti kolizijo med nadrejenim javnim interesom ter pravicami in pravnimi koristmi posameznikov. Te položaje pokrivajo inšpekcijski postopki, ko pristojni organi preventivno in po potrebi kurativno in represivno ugotavljajo morebitne odstope zavezancev od predpisanega ravnanja. Toda pogosto v upravni in celo sodni praksi ni jasno, kdaj ustaviti inšpekcijski postopek, pri čemer je izhodiščno treba razumeti ratio upravnih zadev in razlikovati med matičnim in izvršilnim upravnim postopkom. K temi zato pristopim z razlago pomena inšpekcij in vrst postopkov, nakar prikažem, kdaj naj s postulatom zakonitosti (ne) pride do ustavitve enega ali drugega postopka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

(Pol)avtomatska anonimizacija sodb

dr. Aljaž Košmerlj, 24.1.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Aljaž Košmerlj, Pravna praksa, 4/2019V skladu z načelom transparentnosti slovenski pravosodni sistem stremi k javni objavi sodb sodišč z vseh stopenj. Objavljene pomembnejše sodbe so vsakomur brezplačno dostopne na spletnem portalu http://www.sodnapraksa.si . Po 6. členu Sodnega reda, ki je stopil v veljavo v začetku leta 2017, je za objavljanje sodne prakse pristojno Vrhovno sodišče RS. Pred objavo je treba besedila sodb anonimizirati. Anonimizacija predstavlja tehniko varovanja osebnih podatkov, ki ščiti zasebnost strank in drugih udeležencev v postopku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄38

Neomejenost pooblastila

Alenka Križnik, 4.10.2018

Zakonska zveza in družinska razmerja, Upravni postopek in upravne takse

Alenka Križnik, Pravna praksa, 38/2018Primer iz prakse me je napeljal k razmišljanju, kako zavarovati interese osebe, ki je pred mnogo leti pooblastila odvetnika za zastopanje v vseh postopkih, vendar pa ta odvetnik ne deluje (več) v njeno korist. Tudi če ji center za socialno delo (CSD), ki je na podlagi 216. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) dolžan zavarovati interese take osebe, postavi primernega skrbnika, varovančevih koristi ni mogoče takoj zaščititi. Skrbnik lahko začne opravljati naloge šele, ko postane odločba o postavitvi skrbnika pravnomočna, kar pa lahko, če odvetnik vlaga pravna sredstva in tako zavlačuje postopke zaradi zaščite interesov nasprotne stranke, in ne svojega klienta, traja precej dolgo. Pri tem moramo upoštevati tudi 5. člen Zakona o odvetništvu (ZOdv), na podlagi katerega je odvetnik dolžan odkloniti zastopanje stranke, če je kdaj zastopal ali še vedno zastopa nasprotno stranko.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄32

Posnetek videonadzora kot dokaz

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 30.8.2018

Delovna razmerja, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 32/2018• Ali bi bil posnetek videonadzora, ki bi pokazal, da je zaposleni odtujeval predmete, ki se zbirajo v zbirnem centru komunalnega podjetja, veljaven dokaz o kršitvi pogodbe o zaposlitvi, za kar bi lahko bila (po postopku, kot ga določa ZDR-1) podana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄16-17

Osebni podatki - osebnostna pravica ali plačilno sredstvo?

Luka Krajcar, 26.4.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Obligacije

Luka Krajcar, Pravna praksa, 16-17/2018Z uporabo komunikacijskih storitev in digitalnih vsebin se ustvarjajo ogromne količine osebnih podatkov, ki končajo v rokah ponudnikov storitev. S tem uporabniki prispevamo k nastanku trga z osebnimi podatki, tržna vrednost ponudnikov storitev pa se nenehno krepi. Družbe z močno bazo uporabnikov si med seboj izmenjujejo podatke uporabnikov in so pogosto tarča prevzemov. Trženje in izmenjava osebnih podatkov sta že dolgo znana poslovna modela. Ideja, da bi posameznik osebne podatke uporabil kot plačilo, pa je relativno nova.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄12-13

Prenosi podatkov v luči Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov (2. del)

Urban Kryštufek, 29.3.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Urban Kryštufek, Pravna praksa, 12-13/2018GDPR prinaša določene novosti tako za tiste, ki podatke posredujejo, kot za tiste, ki podatke sprejemajo. Drakonske kazni, ki jih v primeru nepravilnosti pri obdelavi podatkov predpisuje GDPR, terjajo od zavezancev posebno skrbnost pri uskladitvi poslovanja s predmetno zakonodajo. V drugem delu prispevka bodo predstavljeni nekateri praktični vidiki pogodbene obdelave osebnih podatkov predvsem z vidika sprememb, ki jih GDPR prinaša v primerjavi z obstoječo zakonodajo
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄11

Prenosi podatkov v luči Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov (1. del)

Urban Kryštufek, 22.3.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Urban Kryštufek, Pravna praksa, 11/201825. maj 2018 se nezadržno bliža. S tem datumom se začne v vseh državah članicah Evropske unije (EU) neposredno uporabljati Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov (General Data Protection Regulation, v nadaljevanju GDPR). GDPR bo nadomestila obstoječa nacionalna pravila o varstvu osebnih podatkov, med drugim tudi slovenski Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1). Nacionalni zakonodajalec lahko sprejme samostojna pravila samo glede posameznih področij, ki jih GDPR izrecno določa, kot je na primer varstvo osebnih podatkov zaposlenih. Podjetja, ki izmenjujejo osebne podatke z drugimi podjetji in hranijo podatke - vedno pogosteje v oblaku IT-ponudnika ali pa njihove IT-sisteme vzdržujejo zunanji izvajalci - bodo morala upoštevati relevantne zahteve GDPR.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄9

Kdo je okoljsko razseljena oseba?

Drčar Simon, Kovač Eneja, Levstik Daška, Savić Alen, Smolnikar Kaja, Zorčič Juruša, Žigante Luka, 8.3.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Simon Drčar, Eneja Kovač, Daška Levstik, Alen Savić, Kaja Smolnikar, Juruša Zorčič, Luka Žigante, Pravna praksa, 9/2018V študijskem letu 2016/2017 smo se študentje PF Univerze v Ljubljani v okviru mednarodnopravne okoljske klinike ukvarjali z vprašanjem pravnega položaja okoljsko razseljenih oseb na mednarodni, evropski in nacionalni ravni. V tem prispevku želimo na kratko predstaviti in ovrednotiti dosedanje poskuse opredelitve okoljsko razseljenih oseb ter predstaviti opredelitev, ki smo jo oblikovali sami.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄41-42

Mednarodnopravne možnosti države za uveljavljanje povračila stroškov za sprejem prebežnikov

Krajnc Marko, Sancin Vasilka, 26.10.2017

Tujci

Marko Krajnc, dr. Vasilka Sancin, Pravna praksa, 41-42/2017Po podatkih Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) je trenutno po svetu prisilno razseljenih približno 66 milijonov ljudi, od tega jih je dobrih 20 milijonov beguncev oziroma prosilcev za mednarodno zaščito. Ker je to lahko tudi precejšnje finančno breme za države gostiteljice, se postavlja vprašanje, ali imajo v takšnem primeru države po mednarodnem pravu kakršnokoli možnost uveljavljanja povračila stroškov, ki jih imajo v zvezi s sprejemom prebežnikov. V nadaljevanju je predstavljenih nekaj temeljnih izhodišč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄41-42

Kaj prinašajo spremembe ZID-1 in ZUTD

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 26.10.2017

ZAPOSLOVANJE IN BREZPOSELNOST, Inšpekcije

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 41-42/2017Po več kot enoletnih pogajanjih sta 21. oktobra 2017 pričeli veljati novela Zakona o inšpekciji dela, ki povečuje pristojnosti inšpektorjev za delo na področju prekarnih oblik opravljanja dela in v primeru neizplačila plač delavcem, in novela Zakona o urejanju trga dela, ki prinaša novosti in spremembe predvsem za delavce. Nekatere določbe slednjega se bodo pričele uporabljati šele tri mesece po uveljavitvi zakona. Predmet pogajanj je bil tudi Zakon o delovnih razmerjih, vendar socialni partnerji glede njegovih sprememb niso dosegli soglasja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄6

Anonimnost uporabnikov predplačniških paketov

Primož Križnar, 16.2.2017

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Primož Križnar, Pravna praksa, 6/2017Proti koncu prejšnjega leta se je javnost seznanila z informacijo, da je teroristom Daesha na Madžarskem uspelo nakupiti okrog 200.000 predplačniških SIM kartic, ki so se med drugim uporabile za organizacijo in izvedbo terorističnih napadov v Parizu in Bruslju. Madžarski operater nakupu ni posvečal pretirane pozornosti in je kasneje v svoj zagovor povedal, da upoštevajoč madžarsko zakonodajo ni dolžan spremljati, kdo je oseba, ki želi kupiti predplačniški paket ter koliko takih paketov želi nekdo kupiti, saj njihovo prodajno število ni omejeno. V tej luči je zato v nekaterih državah članicah Evropske unije (EU), ki takih ukrepov prav tako niso sprejele, v zadnjem času znova zaslediti tendenco, da bi se morali kupci predplačniških paketov ob njihovem nakupu identificirati, število paketov, ki bi jih lahko kupila ena oseba, pa bi se omejilo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄5

Rule 41 (pravilo 41)

Primož Križnar, 10.2.2017

Človekove pravice, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Primož Križnar, Pravna praksa, 5/2017"Execute rule 66!" in večina jedijev v Galaktični republiki je zaradi izdaje padla pod streli vojakov, ki so jim poveljevali. No, Rule 41 novih usmrtitev oseb v izmišljenem in resničnem svetu ne prinaša, a vseeno simbolizira smrt - tokrat za anonimnost in komunikacijsko zasebnost kar na globalni ravni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄48

Kršitev varnosti osebnih podatkov - tveganja za upravljavce in obdelovalce

Kranjec Nina, Merc Peter, 8.12.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Nina Kranjec, dr. Peter Merc, Pravna praksa, 48/2016Podatki, s katerimi operirajo tehnološka podjetja, z eksponentno rastjo digitalizacije storitev vedno bolj pridobivajo na pomenu. Pomemben del teh podatkov predstavljajo osebni podatki. S tem v ospredje vse bolj prihaja potreba po iskanju ustreznega ravnovesja med pravicami posameznikov do zasebnosti na eni strani ter svobodno gospodarsko pobudo podjetij, ki te podatke obdelujejo, na drugi. Iskanje tega ravnovesja je v današnjem hitro spreminjajočem se okolju zelo dinamičen proces. To se odraža tudi v spreminjajočem se okviru pravnih pravil, ki gre izrazito v smeri strožjega varovanja pravic posameznikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Ščit zasebnosti - kako se razlikuje od Varnega pristana?

Sandra Kajtazović, 17.11.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sandra Kajtazović, Pravna praksa, 44/2016Pretok osebnih podatkov iz EU v ZDA je pomemben in nujen del čezatlantskega trgovanja. Enostaven prenos osebnih podatkov za komercialne namene iz EU k certificiranim organizacijam v ZDA je bil na podlagi dogovora Varni pristan iz leta 2000 mogoč vse do oktobra lani, ko je Sodišče Evropske unije v zadevi Maximillian Schrems ta 15 let star dogovor razveljavilo. Po odločitvi Sodišča so se pogajanja med EU in ZDA, ki so bila v teku vse od razkritij Edwarda Snowdna leta 2013 v zvezi z dejavnostmi ameriških obveščevalnih služb in ki so bila usmerjena v spremembo (takrat še veljavnega) dogovora Varni pristan, še okrepila. Rezultat pogajanj je bil politični dogovor z dne 2. februarja 2016 o novem okviru za čezatlantsko izmenjavo osebnih podatkov za komercialne namene, t. i. Ščit zasebnosti. Evropska komisija je nato 12. julija 2016 sprejela sklep o ustreznosti varstva osebnih podatkov pri iznosu v ZDA na podlagi dogovora Ščit zasebnosti, kar pomeni, da so ZDA sedaj s strani Komisije ponovno vključene na seznam tistih držav, za katere je ugotovljeno, da delno zagotavljajo ustrezno raven varstva osebnih podatkov. Tako kot Varni pristan, tudi Ščit zasebnosti temelji na samocertifikaciji ameriških družb. Ta je pri Ministrstvu za trgovino ZDA mogoča od 1. avgusta 2016.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄49-50

Ravnotežje med dostopom do javnih informacij in varstvom osebnih podatkov prek testa javnega interesa

dr. Polonca Kovač, 17.12.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Polonca Kovač, Pravna praksa, 49-50/2015Na Pravni fakulteti Univerze na Dunaju je 9. novembra 2015 z odliko zagovarjala doktorsko disertacijo Nataša Pirc Musar. Delo je pripravila pod mentorstvom prof. dr. Hannesa Tretterja. Glede na posebna znanja in očitno strast do področja, ki ga je pokrivala kot nekdanja informacijska pooblaščenka v dveh mandatih in s katerim se danes ukvarja prek Odvetniške družbe Pirc Musar in Info hiše, inštituta za zasebnost in dostop do informacij, ni presenečenje, da doktorska disertacija obravnava vprašanja in rešitve na temo javnosti informacij in varstva osebnih podatkov. Delo je napisano v angleškem jeziku in obsega skupaj kar 431 strani.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄15

Smernice glede umika rezultatov iskanja po osebnem imenu

Igor Kolar, 16.4.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Igor Kolar, Pravna praksa, 15/2015Delovna skupina iz člena 29 Direktive 95/46/ES o varstvu osebnih podatkov je na nedavnem plenarnem zasedanju 25. in 26. novembra sprejela smernice glede izvrševanja pravice do umika rezultatov iskanja po osebnem imenu. Smernice določajo seznam skupnih meril, ki jih bodo nadzorni organi za varstvo osebnih podatkov uporabljali pri obravnavi pritožb posameznikov zoper odločitve ponudnikov spletnih iskalnikov v primerih, ko bo ponudnik zavrnil umik posamezne povezave iz seznama rezultatov po pritožnikovem imenu in priimku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄2

Odprti podatki med javnim in zasebnim

dr. Matej Kovačič, 15.1.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Matej Kovačič, Pravna praksa, 2/2015Transparentnost in pravica vedeti imata v sodobni družbi izjemen pomen za zagotavljanje demokratičnosti, povečevanje odgovornosti nosilcev javnih funkcij, zmanjševanje tveganj za slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo ter smotrno in učinkovito porabo javnih sredstev. Neoviran dostop do informacij javnega značaja je tako tudi neke vrste pokazatelj, kako demokratična in odprta je neka družba.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄45

Smernice razvoja upravnega procesnega prava z evropskega parketa

dr. Polonca Kovač, 20.11.2014

Upravni postopek in upravne takse

dr. Polonca Kovač, Pravna praksa, 45/2014Upravno procesno pravo se kot vse veje prava oziroma sfere družbe razvija v času in prostoru. V zadnjih letih pa je na področju postopkovnih vidikov upravnih razmerij razvoj skokovit in na ravni EU sistemsko voden. V prispevku navajam nekaj poglavitnih smernic oziroma institutov, ki jim namenjam več pozornosti, kot izhaja iz dokumentov institucij EU in tematik, ki so v ospredju na eni najpomembnejših konferenc, tj. Evropske skupine za javno upravo (EGPA).
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄33

O nesrečah in izgonu tujcev

Matjaž Kačič, 28.8.2014

Tujci

Matjaž Kačič, Pravna praksa, 33/2014Kot magistrski študent na Evropski pravni fakulteti sem imel maja 2014 možnost asistirati prof. dr. Ernestu Petriču v prvem delu 66. zasedanja Komisije za mednarodno pravo Združenih narodov v Ženevi. V tem delu je Komisija obravnavala štiri teme: zaščito oseb v primeru nesreč, izgon tujcev, naknadne dogovore in naknadno prakso v razmerju do razlage mednarodnih pogodb ter zaščito ozračja. Pozornost bom namenil zaščiti oseb v primeru nesreč in izgonu tujcev, ki sta v sklepni fazi. Prva tema je tako prestala prvo branje, kar pomeni, da je bil predlog Komisije poslan državam, da podajo svoje predloge in pripombe. Druga tema pa je prišla do zaključka, saj se je končalo drugo branje. Predlog Komisije je bil poslan Generalni skupščini OZN v obravnavo in sprejetje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

Naravovarstveno soglasje in molk organa

mag. Adrijana Viler Kovačič, 30.1.2014

Urejanje prostora, Upravni postopek in upravne takse

mag. Adrijana Viler-Kovačič, Pravna praksa, 4/2014Naravovarstveno soglasje je akt, ki ima pravno podlago v Zakonu o ohranjanju narave (ZON). Ker je večkrat tudi pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, se postavlja vprašanje, ali deli pravno usodo vseh soglasij, o katerih govori Zakon o graditvi objektov (ZGO-1), med katerimi so tudi soglasja v varovanih območjih po ZON, in po katerem se v primeru molka organa šteje, kot da je bilo soglasje izdano (domneva pozitivne odločitve).
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄2

Izbrani vidiki razvoja ZUP - prek današnjih problemov k jutrišnjim ciljem

Kovač Polonca, Remic Matjaž, 16.1.2014

Upravni postopek in upravne takse

dr. Polonca Kovač, mag. Matjaž Remic, Pravna praksa, 2/2014Upravni postopek je pri nas klasično razumljen kot osnovni formalnoprocesni okvir za uveljavitev z materialnim javnim pravom (področnimi zakoni) določenih pravic, pravnih interesov in obveznosti v upravnopravnih in mestoma drugih javnopravnih razmerjih, torej v odnosu posameznikov, pravnih oseb in skupin le-teh do oblastnih institucij (upravnih organov). Glede na njegovo pravno ureditev in razumevanje pa je lahko upravni postopek temeljno orodje za dialog med javno upravo in strankami oziroma uporabniki javnih storitev za partnerski razvoj družbe. V tem smislu na temelju ključnih obstoječih problemov na tem področju po najini oceni izpostavljava nekaj izbranih izhodišč in smernic, v okviru katerih bi kazalo iskati nadaljnje potenciale razvoja, zlasti glede spreminjanja in obsega veljave Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄26

Zakonitost popravnega izpita države pri izdaji dohodninskih informativnih izračunov

Kovač Polonca, Remic Matjaž, 4.7.2013

Upravni postopek in upravne takse

dr. Polonca Kovač, mag. Matjaž Remic, Pravna praksa, 26/2013Sredi aprila letos v medijih skoraj ni bilo mogoče prezreti, da je Davčna uprava Republike Slovenije (DURS) več kot osem tisoč zavezancem za dohodnino poslala informativni izračun dohodnine, ki je temeljil na napačnih podatkih o starševskih prejemkih. Zaradi spregleda enega mesečnega izplačila je bila zato obračunana davčna osnova nižja. Ob javnih pozivih ministra za notranje zadeve, da naj DURS sam popravi napako, ki je niso povzročili zavezanci, so predstavniki slednjega razmišljali o možnostih, ali omenjenim zavezancem pošljejo nove izračune ali predizpolnjene ugovore s predplačano ovojnico. DURS je napačne izračune nadomestil z novimi, a skoraj dva meseca pozneje, tako da so bili zavezancem vročeni junija 2013, med drugim pa v novih izračunih opredelil prve kot brezpredmetne. Tako ravnanje poraja temeljna vprašanja o zakonitosti novih informativnih izračunov, saj informativni izračuni z iztekom roka za ugovor, če ta ni vložen, pridobijo pravno naravo pravnomočne upravne odločbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄12

Izdajanje upravnih odločb kot vidik uresničevanja človekovih pravic

dr. Erik Kerševan, 28.3.2013

Upravni postopek in upravne takse

dr. Erik Kerševan, Pravna praksa, 12/2013Na vseh področjih delovanja izvršilne oblasti se pojavlja potreba po učinkovitem, jasnem in pravno urejenem določanju pravic in obveznosti posameznikov in pravnih oseb. To zagotavlja pravno varnost ter omogoča delovanje in razvoj tako na gospodarskem področju kot tudi v osebnem življenju. Mnoga od teh področij urejajo uresničevanje človekovih pravic, druga pa bistveno vplivajo na možnost uresničevanja osebnih in poslovnih ciljev, kar v današnjem času gospodarske in družbene krize daje delovanju upravnih organov prav poseben pomen. To lahko upravni organi s svojim učinkovitim in zakonitim delovanjem bodisi podpirajo ali pa zavirajo z nerazumno dolgimi in pravno pomanjkljivimi postopki ter spornimi oblikami ravnanj, kar se mora reševati prek mnogih pravnih sredstev in oblik sodnega varstva. Prav zato je na mestu poudariti nekatera izhodišča procesnega delovanja upravnih organov, predvsem ustavno dolžnost upravnih organov, da za določanje javnopravnih pravic ter obveznosti pravnih in fizičnih oseb izdajajo upravne odločbe, tako na podlagi materialnih kot tudi procesnih pravnih norm.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄49-50

Varstvo osebnih podatkov zaprtih oseb

Robert Klun, 20.12.2012

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Robert Klun, Pravna praksa, 49-50/2012Zavodi za prestajanje kazni zapora se pri svojem delu pogosto srečujejo z zahtevami različnih prosilcev, uporabnikov osebnih podatkov, po posredovanju podatkov, ki se nanašajo na zaprte osebe. Izhajajoč iz prakse, gre predvsem za tri vrste podatkov, in sicer želijo prosilci izvedeti, ali je neka oseba na prestajanju kazni zapora, od kdaj do kdaj kazen prestaja oziroma kdaj jo prestane in v katerem zavodu je na prestajanju. Take zahteve se pojavljajo predvsem v povezavi z izterjavo dolgov: bodisi da proti dolžniku obsojencu izvršilni postopek že teče bodisi da ga želi upnik zoper njega šele uvesti. S prikazom konkretnih primerov si v nadaljevanju poglejmo upravičenost prosilcev do pridobitve zahtevanih podatkov in ravnanje zavodov ob prejemu takih zahtev.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 9 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(2) 48(2) 47(3) 46(2)
45(5) 44(2) 43(1) 42(3)
41-42(2) 40-41(2) 39(1) 38(2)
38-39(2) 37(4) 37-38(1) 36(4)
36-37(1) 35(8) 34(5) 33(6)
33-34(1) 32(1) 31-32(6) 30(1)
30-31(1) 29(1) 29-30(7) 28(3)
27(2) 26(4) 25(4) 25-26(1)
24-25(3) 23(4) 22(5) 22-23(1)
21(5) 20(5) 19(2) 18(4)
17(2) 17-18(1) 16(3) 16-17(4)
15(7) 14(2) 13(3) 13-14(1)
Več...

Leto objave

2019(3) 2018(6) 2017(4) 2016(2)
2015(3) 2014(4) 2013(2) 2012(6)
2011(6) 2010(1) 2009(62) 2008(35)
2007(15) 2006(4) 2005(4) 2004(4)
2003(7) 2002(11) 2001(4) 2000(2)
1998(1) 1997(4) 1996(5) 1995(4)
1994(1) 1993(1) 1992(2) 1991(1)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.2.1. Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo 2.2.2. Tujci 2.2.3. Društva, javni shodi, prireditve 2.2.4. Verske skupnosti 2.2.5. Inšpekcije 2.2.6. Upravni postopek in upravne takse

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJK LMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov