O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 43
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 1058)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄29-30

Ali je pomembno, kako odtekajo podatki iz državnih organov, ali ne?

Zvjezdan Radonjić, 23.7.2020

Kazenski postopek, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Zvjezdan Radonjić, Pravna praksa, 29-30/2020Novejša sodna praksa je začela spreminjati doslej veljavne standarde nezakonitega javnega objavljanja zaščitenih osebnih podatkov, ki se jih praviloma pridobiva s tako imenovanimi "prikritimi ukrepi" iz členov 149.a do 156.a Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Podatki odtekajo v javne medije preko oseb iz telekomunikacijskih podjetij in iz državnih organov (policija, državna tožilstva in sodišča).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄29-30

Snemanje dostave s telesnimi kamerami

Sonja Strle, 23.7.2020

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 29-30/2020Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel dopis, v katerem pobudnik pojasnjuje, da se njegova družba ukvarja z dostavo pohištva, bele tehnike in podobnim. Zanimalo ga je, ali lahko s telesnimi kamerami (ang. bodycam) snema dostavo, če stranko na snemanje predhodno opozori.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄26-27

Pravica do pozabe: tehtanje med svobodnim osebnostnim razvojem in svobodo poročanja

dr. Eneja Drobež, 9.7.2020

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Eneja Drobež, Pravna praksa, 26-27/2020Pravica do pozabe je novejši pravni institut, ki je izjemnega pomena za varstvo osebnostnih pravic v digitalni družbi. Nemško Zvezno ustavno sodišče (Bundesverfassungsgericht - BVerfG) se je do ustavnopravnega pomena te pravice izčrpno opredelilo v odločbah št. 1 BvR 16/13 (Recht auf Vergessen I) in št. 1 BvR 276/17 (Recht auf Vergessen II) z dne 6. novembra 2019. Prva odločba obravnava zahtevek za izbris članka, ki ga je posameznik uveljavljal v razmerju do medija - upravljavca spletnega arhiva, druga pa zahtevek za izbris povezave do člankov na strani spletnega iskalnika. V prispevku predstavljam odločbo BVerfG, ki se nanaša na obveznosti medijev kot upravljavcev spletnih arhivov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄17-18

Mobilne aplikacije za sledenje širjenja okužb

Urša Ravnikar Šurk, 6.5.2020

Varstvo pred nalezljivimi boleznimi, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 17-18/2020Mnoge države po svetu v boju z epidemijo COVID-19 pripravljajo in nekatere že uporabljajo mobilne sledilne aplikacije. Namenov je več: nadzor nad upoštevanjem pravil karantene oseb, ki jim je bila karantena odrejena, opozarjanje uporabnika, da je bil v bližnjem stiku z okuženim, in pomoč zdravstvenim oblastem pri sledenju stikov, kar bi pospešilo oz. olajšalo opuščanje omejevalnih ukrepov. Evropska komisija je članicam priporočila skupni pristop k uporabi mobilnih aplikacij in uporabi anonimiziranih in agregiranih podatkov iz mobilnih naprav. Posebej so poudarili, da mora biti uporaba skladna z evropskimi pravili o varstvu osebnih podatkov in zasebnosti, pozivajo k tesnemu sodelovanju z javnimi zdravstvenimi oblastmi. Eno tovrstno aplikacijo so že začeli uporabljati na Norveškem (ki ni članica EU in ni vezana na njena pravila), v Avstriji se (prostovoljno) uporablja mobilna aplikacija Rdečega križa "Stopp Corona", v Italiji so napovedali uporabo italijanske aplikacije "Immuni".
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄10

Roža na grobu zasebnosti

dr. Nataša Pirc Musar, 12.3.2020

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Nataša Pirc-Musar, Pravna praksa, 10/2020"Kdor izmakne dobro mi ime, mi vzame, kar njega ne obogati, mene osiroti do golega." (William Shakespeare, Othello) Pravo še nikdar ni toliko zaostajalo za tehnologijo kot v sedanjem digitalnem času. To gre pripisati predvsem hitrosti razvoja novih tehnologij in enostavnosti njihove uporabe. Pravo in sodna praksa pa se prilagajata počasneje, zato se utegne ta razkorak še povečevati. V špranje tega razkoraka pa vedno pogosteje pade kakšna izmed človekovih pravic. Pravica do dobrega imena je ena izmed tistih pravic, katere kršitev je za posameznika lahko zelo boleča, saj prizadene njegovo intimno sfero. V luči omilitve posledic za dobro ime posameznikov je zato treba gledati »pravico do pozabe«, ki jo je EU uzakonila v 17. členu GDPR (Pravica do izbrisa). Uveljavljanje te nove pravice v praksi pa ni ravno enostavno tako v pravnem kot v tehnološko-informacijskem smislu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Zbiranje osebnih podatkov o lastnikih predplačniških SIM kartic

Zoran Skubic, 5.3.2020

Varstvo človekovih pravic, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Zoran Skubic, Pravna praksa, 8-9/2020Pravica do zasebnosti je v današnjem digitaliziranem svetu tudi zaradi našega lahkomiselnega in nepremišljenega obnašanja na spletu vse bolj "na udaru". Vse od nesrečnih dogodkov septembra leta 2001 pa je naša zasebnost še pod dodatnim mikroskopom takih ali drugačnih varnostnih služb. Tako niti ne čudi, da se o nas zbira vedno več podatkov, pogosto tudi "na zalogo". V času, ko skoraj ni več moč najti osebe, ki ne bi imela takih ali drugačnih mobilnih naprav, (primarno) namenjenih brezžični telefonski komunikaciji, pa so nacionalni represivni organi pogosto v zadregi, kako izvajati nadzor tudi nad tistim segmentom uporabnikov mobilne telefonije, ki za opravljanje tovrstnih komunikacijskih potreb uporabljajo predplačniške pakete. Ti že po svoji naravi uporabnikom zagotavljajo precej večjo anonimnost, kar pa nacionalnim zakonodajalcem ni po godu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Dostopanje do zdravstvenih podatkov

Sonja Strle, 5.3.2020

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 8-9/2020Pobudnik se je na Informacijskega pooblaščenca (v nadaljevanju IP) obrnil z vprašanjem glede pravice posameznika, čigar zdravstveni podatki se obdelujejo, do informacije o vpogledih v njegove osebne podatke.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

Obveščanje etažnih lastnikov o izidu glasovanja

Sonja Strle, 13.2.2020

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Sonja Strle, Pravna praksa, 6/2020Informacijski pooblaščenec (IP) je v opisanem primeru obravnaval vprašanje, ali so etažni lastniki upravičeni do obvestila o izidu glasovanja, tako da se sestavi poimenski seznam, na katerem je navedeno, kako je posamezni etažni lastnik glasoval.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

Člen 7 veljavnega Sodnega reda se ne izvršuje

Klemen Šuligoj, 13.2.2020

Sodišča, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Klemen Šuligoj, Pravna praksa, 6/2020Od leta 2017 veljavni Sodni red med drugim določa, da mora sodišče prek spletnih strani sodstva omogočiti brezplačen vpogled v podatke iz vpisnikov. Čeprav naj bi bil sistem vzpostavljen in že v fazi testiranja, je na podlagi mnenja informacijskega pooblaščenca (IP) prišlo do nestrinjanja Ministrstva za pravosodje (MP) in Vrhovnega sodišča RS (VS) glede vprašanja, ali za vzpostavitev sistema obstaja ustrezna pravna podlaga. Tako je razvoj sistema zastal, vpogled v sodne vpisnike preko spletnih strani sodstva pa še danes ni mogoč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

Izredna naturalizacija in dvojno državljanstvo

Tratnik Matjaž, Weingerl Petra, 13.2.2020

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Matjaž Tratnik, dr. Petra Weingerl, Pravna praksa, 6/2020V zadnjem času je bila precej medijske pozornosti deležna naturalizacija Angelike Mlinar v zvezi z njenim imenovanjem na položaj ministrice v slovenski vladi in njenim dvojnim državljanstvom. V tem prispevku bova problematiko izredne naturalizacije in dvojnega državljanstva postavila v okvire prava Evropske unije (EU) in mednarodnega prava. Najprej bova predstavila pravila EU o prostem gibanju oseb, ki državam članicam prepovedujejo razlikovanje na podlagi državljanstva, kar načeloma velja tudi za zaposlovanje v državnih organih. Vendar pa je tu dopustna izjema glede služb, za katere se zahteva posebna vez med državo in posameznikom oziroma njegovo službo, kot velja tudi za položaj ministra. Sledi predstavitev mednarodnopravnega načela nacionalne avtonomije na področju državljanstva, ki je priznano tudi v pravu EU. V okvir nacionalne avtonomije držav članic EU sodi tudi ureditev izredne naturalizacije po Zakonu o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS), ki bo obravnavana v četrtem razdelku. Načelo nacionalne avtonomije je pogosto razlog za dvojno ali celo večkratno državljanstvo, o čemer bo govora v petem razdelku. O dvojnem državljanstvu bova spregovorila najprej na splošno v okvirih mednarodnega prava in prava EU, zatem pa se bova osredotočila na ureditev problematike dvojnega državljanstva v pravu Slovenije in Avstrije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄4

Slovenija zamuja z novim zakonom o varstvu osebnih podatkov

Urša Ravnikar Šurk, 30.1.2020

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 4/2020Splošna uredba o varstvu podatkov (znana pod kratico GDPR) je po dveletnem prehodnem obdobju začela veljati 25. maja 2018. Njen namen je zaščititi državljane EU pred kršitvami zasebnosti in neustreznim ravnanjem z njihovimi podatki. Med novostmi so državljanovo soglasje podjetjem za obdelavo njegovih podatkov, prav tako tudi t. i. pravica do pozabe in pravica do obveščanja v primeru zlorabe podatkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄4

Zavarovalnica in preprečevanje pranja denarja

Sonja Strle, 30.1.2020

Pranje denarja, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 4/2020Pobudnik (zavarovalnica) se je na Informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem, ali sme ažurirati podatke o strankah s poizvedbo v Centralnem registru prebivalstva (CRP). Zato je IP presojal, ali določba četrtega odstavka 49. člena Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1) predstavlja ustrezno zakonsko pravno podlago po drugem odstavku 23. člena Zakona o centralnem registru prebivalstva (ZCRP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

Biometrija pri bančnih komitentih

Sonja Strle, 16.1.2020

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Plačilni promet

Sonja Strle, Pravna praksa, 1-2/2020Pobudnik se je na Informacijskega pooblaščenca (v nadaljevanju IP) obrnil glede zakonskega okvira pri uporabi inovativnega plačilnega sistema, ki pri verifikaciji identitete strank temelji na obrazni biometriki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

Vnaprej odkljukano polje ni aktivna privolitev v obdelavo osebnih podatkov

dr. Klemen Pohar, 16.1.2020

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 1-2/2020Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR) določa, da je privolitev vsaka prostovoljna, izrecna, informirana in nedvoumna izjava volje posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, s katero ta z izjavo ali jasnim pritrdilnim dejanjem izrazi soglasje z obdelavo osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj. Čeprav je opredelitev relativno podrobna, se v praksi večkrat postavi vprašanje, kako lahko posameznik veljavno privoli v obdelavo svojih osebnih podatkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Etažni lastnik želi ukrepati proti sosedu-prijavitelju

Sonja Strle, 5.12.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 47/2019Eden izmed etažnih lastnikov večstanovanjske stavbe je upravnika opozoril, da v pobudnikovem stanovanju prebiva večje število ljudi, kot jih je dejansko prijavljenih. Ker so bile navedbe prijavitelja lažne, je pobudnik od upravitelja stavbe za namen nadaljnjega ukrepanja (zaradi blatenja njegovega imena) želel pridobiti podatke o prijavitelju, pri čemer je bil neuspešen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Težave s pozabljanjem

Jasna Zakonjšek, 5.12.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Jasna Zakonjšek, Pravna praksa, 47/2019Ljudje si prizadevamo, da ne bi utonili v pozabo. Želimo si biti prepoznavni, znani, slavni. A vsak od nas bi rad v medijih o sebi prebral le pozitivne zapise. Če se v medijih pojavi zapis, ki govori o naših napakah in spodrsljajih, si seveda želimo, da bi ga lahko izbrisali in da bi javnost na naše sence iz preteklosti pozabila. Zaradi Googla in drugih iskalnikov, s pomočjo katerih lahko vsak zelo hitro dostopa tudi do starejših medijskih objav, pa je ta cilj težje dosegljiv, kot je bil v preteklosti, ko je bilo mogoče stare izvode časopisov in posnetkov oddaj najti le še v knjižnicah in v zaprašenih arhivih. Na pojav spletnih medijev je reagiralo tudi pravo, in sicer z uveljavljanjem pravice, na katero se posameznik (fizična oseba) lahko sklicuje, ko želi doseči, da bi javnost pozabila na njegove pretekle napake. Gre za pravico do pozabe. Vendar, kot je pogosto v pravu, zadeva ni enostavna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Shranjevanje dokumentacije kandidatov za zaposlitev

Matej Vošner, 28.11.2019

Delovna razmerja, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Matej Vošner, Pravna praksa, 46/2019Ravnanje odgovornih in drugih uradnih oseb subjektov javnega sektorja, ki pri zaposlovanju novih uslužbencev ne upoštevajo smernic Informacijskega pooblaščenca (IP) glede shranjevanja dokumentacije, ki nastane v postopku izbire kandidatov za zaposlitev, in s tem kršijo dolžno ravnanje, predstavlja kršitev integritete, kot jo opredeljuje 3. točka 4. člena ZIntPK.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄45

GPS v reševalnih vozilih

Sonja Strl, 21.11.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strl, Pravna praksa, 45/2019Pobudnik je na Informacijskega pooblaščenca (IP) naslovil vprašanje o namestitvi GPS sledilcev v vsa reševalna vozila, ki bodo vključena v enovit sistem dispečerskih centrov. Dispečerska služba zdravstva Slovenije (DSZ) bo v prihajajočem letu postopoma pričela z upravljanjem vozil vseh ponudnikov prevozov v reševalnem/medicinskem sektorju na nacionalni ravni. Od izvajalcev prevozov bo zato dnevno pridobivala podatke o razpoložljivih virih: 1. vrsti vozila (število ležišč, oprema, osebno vozilo za prevoz zdravnika), 2. časovnem oknu razpoložljivosti (npr. od 7.30 do 15.30), 3. vrsti ekipe (ekipa z zdravnikom, ekipa brez zdravnika, samo zdravnik), 4. lokaciji ekipe in statusu (GPS koordinate, osvežene vsakih 10 sekund). Dispečer bo tako razpolagal s podatki o vseh ekipah in trenutnih lokacijah. Ali gre zato v procesu zagotavljanja dispečerskih storitev za obravnavo osebnih podatkov?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Številka merilnega mesta in določljivost posameznika

Sonja Strle, 14.11.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 44/2019Elektrodistributer kot upravljavec obdeluje več podatkov o uporabnikih sistema (npr. ime, priimek, naslov uporabnika, davčno številko ...). Kot osebni podatek v povezavi s temi podatki pa obravnava tudi številko merilnega mesta (večmestna številka, ki pripada posameznemu odjemnemu mestu električne energije), ki jo mora za namen informacijske podpore pri vzpostavitvi računalniškega programa poslati svojemu izvajalcu. Na IP se zato obrača z vprašanjem, ali se podatki o številki merilnega mesta v takem primeru obravnavajo kot osebni podatek oziroma ali so za potrebe posredovanja že v zadostni meri anonimizirani (izvajalec namreč ne bo mogel dostopati do podatkov o osebnem imenu, naslovu ali davčni številki uporabnika sistema na tem merilnem mestu).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Popravek zastarelih podatkov v Registru dejanskih lastnikov podjetij

Sonja Strle, 7.11.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Sonja Strle, Pravna praksa, 42-43/2019Pobudnik je leta 2018 prodal svoje podjetje, glede katerega je v skladu z zakonom v register sam vpisal podatke o dejanskem lastniku. Podjetje je bilo prodano fizični osebi, vendar pa je sam še vedno vpisan kot dejanski lastnik, saj se podatki niso posodobili. AJPES in Urad za preprečevanje pranja denarja (v nadaljevanju Urad), ki upravlja Register dejanskih lastnikov, sta zavrnila izvedbo popravka, zato se je pobudnik obrnil na Informacijskega pooblaščenca (IP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄40-41

Dolžnost izbrisa spletnih povezav do osebnih podatkov posameznika

dr. Klemen Pohar, 24.10.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 40-41/2019Pred leti je ameriški akademik zapisal, da imamo v Evropi dolgo tradicijo razglašanja teoretičnih abstraktnih pravic do zasebnosti, ki jih ne uspemo uveljaviti v praksi. Čeprav bi podobno lahko trdili tudi za ameriški pravni red, si je v današnjem času resnično težko predstavljati popolno varstvo zasebnosti, saj posameznik na svetovnem spletu ves čas pušča sledi, možnost izbrisa vsakršnih javno objavljenih podatkov posameznika pa se zdi ob tem vprašljiva. Četudi noben pravni red ne more vplivati na vse upravljavce podatkov na svetovnem spletu, pa lahko uveljavlja čim bolj učinkovito varstvo osebnih podatkov pri tistih upravljavcih, za katere velja. Z vprašanjem obsega zagotavljanja takega pravnega varstva se je ukvarjalo Sodišče EU v predstavljeni zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Test zakonitega interesa: izhod v sili ali priročen pogoj za zagotovitev pravne podlage?

Nenad Mrdaković, 11.10.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Nenad Mrdaković, Pravna praksa, 38-39/2019Obdelava osebnih podatkov na osnovi zakonitih interesov upravljavca predstavlja eno od šestih enakovrednih pravnih podlag, kot jih podaja Splošna uredba o varstvu podatkov (v nadaljevanju: GDPR), ki pa je v praksi verjetno najtežje razumljena in posledično tudi manj uporabljana. K temu prispeva dejstvo, da ta pravna podlaga po svoji vsebini zahteva določen preizkus oz. test zakonitega interesa, ki pa v GDPR ni izrecno urejen. Navaja namreč nekaj primerov, v katerih bi bil podan zakonit interes, ne podaja pa izčrpnega seznama tovrstnih primerov ali elementov testa. Gre torej za pravno podlago, ki je po eni strani najbolj fleksibilna z vidika upoštevanja upravljavčevih interesov, po drugi pa toliko bolj zahtevna, saj terja izvedbo natančnega, pravočasnega, objektivnega in popolnega testa, katerega jedro predstavlja tehtanje morebitne prevlade nad interesi, temeljnimi pravicami in svoboščinami posameznika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Če všečkate ali ne - pod Facebookovo lupo ste

Nika Skvarča, 3.10.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Nika Skvarča, Pravna praksa, 37/2019Piše se leto 2018. Zunaj je običajno, mrzlo, zimsko jutro. Sedete za ekran računalnika in najprej pregledate dnevne spletne novice. Med branjem novic se spomnite, da vam je zmanjkalo hrane za vašega Fifija. Odločite se, da boste za srečo psička žrtvovali še nadaljnjih deset minut delavnika in preko spletne strani naročili njegove priljubljene brikete. Odpre se vam spletna stran prodajalca. Pri tem se vam na spodnjem delu ekrana pojavi tisto nadležno obvestilo v zvezi z varstvom vaših osebnih podatkov. Seveda kliknete "Se strinjam" in nadaljujete z iskanjem tiste suhe hrane z okusom soške postrvi. Med pregledovanjem prehranskih artiklov opazite tudi tisti znani modri spletni vtičnik "Všeč mi je" z dvignjenim palcem vred, ki mu ne posvetite preveč pozornosti. Nič hudega sluteč opravite naročilo in zapustite spletno stran. Ker ste bili nenavadno hitri pri opravilu, vam je ostalo še nekaj minut za pregled Facebooka. Čudežno se vam na zidu profila prikazujejo psički in informacije o tegobah, ki jim pretijo zaradi bližajočega spomladanskega časa ter seveda priporočila za zdravo in poceni prehrano. Kako je to mogoče? Jah, cena obstoja "brezplačnega" družbenega omrežja je pač visoka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Registracija delovnega časa preko mobilne aplikacije

Sonja Strle, 3.10.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Delovna razmerja

Sonja Strle, Pravna praksa, 37/2019Pobudnik se je na informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem o registraciji delovnega časa preko mobilne aplikacije, ki beleži tudi lokacijske podatke.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Pridobivanje kontaktnih podatkov prostovoljcev

Sonja Strle, 26.9.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 36/2019Pobudnik se je na informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem o tem, ali mladinski center lahko na prireditvi za mlade na svoji stojnici pridobiva kontaktne podatke prostovoljcev.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 43 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(31) 48(20) 47(20) 46(17)
45(17) 45-46(6) 44(19) 43(10)
42(3) 42-43(4) 41(5) 41-42(8)
40-41(8) 39(7) 39-40(13) 38(21)
38-39(3) 37(18) 37-38(2) 36(17)
36-37(5) 35(26) 34(27) 34-35(2)
33(31) 32(8) 31-32(23) 30-31(8)
29-30(28) 28(19) 28-29(7) 27(17)
26(19) 26-27(1) 25(3) 25-26(2)
24(7) 24-25(28) 23(22) 23-24(2)
22(21) 22-23(3) 21(11) 21-22(5)
20(18) 20-21(15) 19(24) 19-20(3)
Več...

Leto objave

2020(14) 2019(51) 2018(53) 2017(44)
2016(71) 2015(69) 2014(69) 2013(69)
2012(88) 2011(93) 2010(93) 2009(88)
2008(82) 2007(41) 2006(21) 2005(10)
2004(5) 2003(10) 2002(8) 2001(9)
2000(10) 1999(9) 1998(2) 1997(6)
1996(11) 1995(12) 1994(5) 1993(8)
1992(3) 1991(4)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.2.1. Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov