O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 59
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 1469)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Je etična komisija glasba po željah?

mag. Nina Betetto, 29.8.2019

Sodišča

mag. Nina Betetto, Pravna praksa, 32/2019Z ustanovitvijo Komisije za etiko in integriteto pri Sodnem svetu RS (v nadaljevanju komisija) konec leta 2015 je Slovenija cum laude izpolnila eno od priporočil skupine držav proti korupciji GRECO, ki je v četrtem ocenjevalnem krogu s ciljem prevencije korupcije med sodniki (ter tožilci in poslanci) proučila ureditev etičnih standardov in pravil o navzkrižju interesov v državah članicah. GRECO poudarja, da odprtost in preglednost sodstva nista zadostni spodbudi za dvig profesionalnosti in odvračanje od odklonskih ravnanj, ampak sta potrebna tudi podpora in nadzor s strani samih sodnikov. Le žive norme sodniške etike, ki jih spremljajo praktični primeri, lahko pomagajo sodnikom pri reševanju etičnih dilem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Zunanji videz nepristranskosti sojenja in objektivna utemeljitev pristranskosti sodnika

Alenka Antloga, 29.8.2019

Sodišča, Človekove pravice

Alenka Antloga, Pravna praksa, 32/2019Senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je v primeru pritožnika Matka Škrlja odločil, da je prišlo do kršitve prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije za človekove pravice. Pritožnik je zatrjeval, da mu v postopku sodnega varstva zoper izdano obvestilo o prometnih prekrških ni sodilo nepristransko sodišče. Sodnik se je namreč v drugem prekrškovnem postopku zgolj nekaj dni po sprejeti odločitvi v predmetnem postopku in na zahtevo pritožnika strinjal s svojo izločitvijo zaradi pristranskosti do pritožnika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Odziva na članek "Prekoračitev dovoljenega v razlagi sodbe?"

Avtor ni naveden, 29.8.2019

Sodišča

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 32/2019V PP, št. 30-31/2019 me je avtor članka "Prekoračitev dovoljenega v razlagi sodbe?" Zvjezdan Radonjić navedel kot enega od štirih "uglednih pravnikov", ki naj bi bili opozorili na domnevno prekoračitev dovoljenega pri obrazložitvi sodb, čeprav tega nisem storil. Domnevam, da gre za lapsus, ki pa ga
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Sodniki naj ponotranjijo pravo EU

dr. Petra Weingerl, 22.8.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Sodišča

dr. Petra Weingerl, Pravna praksa, 30-31/2019V letu 2019 Slovenija praznuje 15. obletnico članstva v EU. Praznujemo pa še eno pomembno obletnico, ki se nanaša na varstvo temeljnih pravic. Letos mineva deset let, odkar je Listina EU o temeljnih pravicah (Listina EU) postala pravno zavezujoča, s tem pa je EU po več kot 50 letih od podpisa Rimske pogodbe dobila svoj zavezujoč katalog temeljnih pravic. Ti obletnici vabita h kritičnemu premisleku glede spoštovanja in uporabe prava EU v Sloveniji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Prepovedani koncert in svoboda zbiranja

dr. Jernej Letnar Černič, 18.7.2019

Društva, javni shodi, prireditve, Upravni spor

dr. Jernej Letnar-Černič, Pravna praksa, 28-29/2019Varovanje in uresničevanje svobode zbiranja je kot nujno potrebna voda za delovanje ustavne demokracije. Njena individualna in hkrati kolektivna narava posameznikom omogoča, da skupaj z drugimi ljudmi izražajo svoja stališča, ustvarjajo, tekmujejo in se udejstvujejo na številnih področjih družbenega življenja. Utemeljujejo jo vrednote pluralizma, strpnosti in širokosrčnosti, ki omogočajo javno in zasebno izražanje, izmenjavo in soočenje različnih stališč. Njena kolektivna pravna narava pa ji omogoča, da deluje kot sredstvo "participativne demokracije".
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Razveljavljena kazen odvetniku zaradi domnevnega zavlačevanja postopka

Urša Ravnikar Šurk, 18.7.2019

Odvetništvo in notariat

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 28-29/2019Okrožno sodišče je pritožnika dr. Blaža Kovačiča Mlinarja, ki je bil v vlogi zagovornika v kazenskem postopku, kaznovalo z denarno kaznijo 1.500 evrov zaradi zlorabe procesne pravice z namenom zavlačevanja postopka, kar naj bi storil s tem, ko vse do 12. marca 2018 ni dvignil vabila na glavno obravnavo, razpisano za 9. in 12. marca 2018, čeprav je bil o prispelem pismu obveščen 5. marca 2018 in je v času od 5. do 9. marca 2018 prevzemal sodno pošto v drugih zadevah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

Pogodba o odvetniškem zastopanju - dogovor o višini nagrade

Avtor ni naveden, 11.7.2019

Odvetništvo in notariat, Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 27/2019Pogodba o odvetniškem zastopanju, s katero je bilo dogovorjeno, da odvetniku pripada nagrada v vrednosti 10 odstotkov od tržne vrednosti nepremičnin, ki so bile predmet denacionalizacijskega postopka in so bile z odločbo o denacionalizaciji vrnjene na ime upravičenke, ne nasprotuje 17. členu ZOdv in zato ne more biti nična.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Strahopetno dejanje podležev

mag. Damijan Florjančič, 20.6.2019

Sodišča

mag. Damijan Florjančič, Pravna praksa, 24-25/2019Ko se sredi noči neznani napadalci spravijo na nič hudega slutečega človeka na njegovem domačem dvorišču in ga pretepejo s tako silovitostjo, da je vprašljivo celo njegovo preživetje, se najprej, ob sočutju do napadenega, pomisli tudi na nizkotno naravo napadalca ali napadalcev. Strahopetni podleži? Kako ob tem razumeti še okoliščino, da je bila s hrbta napadena oseba ženskega spola, ni treba posebej izpostavljati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

25 let delovnega in socialnega sodstva

Patricij Maček, 23.5.2019

Sodišča

Patricij Maček, Pravna praksa, 20/2019"Za graditev pravične, enakopravne in vključujoče družbe, socialnega miru, gospodarskega in družbenega razvoja je bistvenega pomena dostojno delo. Poleg ustrezne zakonodaje in nadzornih mehanizmov so pomemben porok za obstoj dostojnega dela tudi delovna in socialna sodišča," je v pozdravnem nagovoru na akademiji ob 25-letnici delovnega in socialnega sodstva povedala ministrica za pravosodje Andreja Katič.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

Sodniki v togah in sodniki na zelenici

Sabina Valek Derganc, 23.5.2019

Sodišča

Sabina Valek-Derganc, Pravna praksa, 20/2019Nogomet, najpomembnejša postranska stvar na svetu, v nekaterih zbudi zgražanje, še preden prideš do črke g, pri nekaterih drugih pa resno zaskrbljujočo zasvojenost. Jaz sem nekje vmes.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

Sodna kontrola izvrševanja nadzorstvene pravice

Ana Hederih, 23.5.2019

Sodišča, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Ana Hederih, Pravna praksa, 20/2019Nadzorstvena pravica je izredno pravno sredstvo v upravnem postopku, ki daje (praviloma) drugostopenjskemu organu možnost, da razveljavi odločbo. To pomeni, da se o zadevi odloča ponovno. S tem postopek odločanja še ni končan, pri čemer je končanje postopka procesna predpostavka za začetek upravnega spora.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Odločanje sodišč o dejanskem in pravnem razmerju, ki je zaključena življenjska celota

Avtor ni naveden, 9.5.2019

Človekove pravice, Sodišča

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 17-18/2019Sodba Vrhovnega sodišča št. III Ips 64/2014 z dne 28. oktobra 2015 se razveljavi in zadeva se vrne Vrhovnemu sodišču v novo odločanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Če politične diskrecije ni pri plačilu za odvetniško delo, zakaj je pri imenovanjih in razrešitvah?

Igor Vuksanović, 9.5.2019

Upravni spor, Odvetništvo in notariat

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 17-18/2019Že leta 2012 sem v Pravni praksi objavil članek, v katerem sem predstavil nekaj misli o izjemno kočljivi določbi 3. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ki med drugim določa, da upravni akti niso tisti akti, ki jih sprejemajo nosilci izvršilne veje oblasti in so utemeljeni na politični diskreciji, podeljeni na podlagi ustavnih in zakonskih pooblastil (torej diskreciji za izdajanje političnih aktov ali aktov vladanja, ki je pravno povsem nevezana in je usmerjena v oblikovanje javnega interesa na podlagi vrednostnih sodb nosilcev oblasti). V članku sem zavzel ostro stališče, da mora upravno sodstvo politično diskrecijo pojmovati ozko, saj široko obstoječa politična diskrecija izvršilne veje oblasti dejansko uvaja monarhični tip vladanja, ki ni združljiv z ustavnim načelom demokratične republike.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Še o dvojnih merilih disciplinskega tožilca

Milan Štrukelj, 9.5.2019

Sodišča

Milan Štrukelj, Pravna praksa, 17-18/2019Okrožni sodnik svetnik Zvjezdan Radonjić se v prispevku Dvojna merila disciplinskega tožilca sprašuje, kako je mogoče, da disciplinski tožilec zoper mene kot sodnika ni uvedel disciplinskega postopka, čeprav je v slovenskem sodstvu že dve leti znano, da naj bi po trditvah Jožeta Razpotnika v zadevi Patria odločil ne na podlagi domačih in mednarodnih zakonskih podlag, temveč "na zahtevo vrha", ki mi je izdal nalog, nalogo, komando, da je treba obdolženca več mesecev držati v zaporu, kar naj bi državo stalo med 31.000 in 610.000 evri, in še da disciplinskih organov torej sploh ne zanima, da je bila v zadevi Patria sodba sprejeta kot transformacija volje iluminatov ter ali delujem po zapovedih neuradnih centrov moči namesto po lastni sodniški presoji itd.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Dvojna merila disciplinskega tožilca

Zvjezdan Radonjić, 18.4.2019

Sodišča

Zvjezdan Radonjić, Pravna praksa, 16/2019Te dni poteka pravdni postopek, v katerem nekdanji obdolženec v zadevi Patria toži Republiko Slovenijo zaradi zlorabe sodniškega položaja določenega višjega sodnika. Časopisi poročajo: "Danes so kot pričo zaslišali Krkovičevega avtomehanika, ki je popravljal tudi avtomobil višjega sodnika Milana Štruklja, člana senata, ki je potrdil prvostopenjsko obsodbo v zadevi Patria. Po pričanju avtomehanika naj bi mu sodnik dejal, da so četverico v zadevi Patria obsodili zato, ker je bila takšna komanda z vrha." O tem, da bi naj višji sodnik prejel navodila "z vrha", je Tone Krkovič izpovedal že ob odločitvi Vrhovnega sodišča pred dvema letoma, ko je v nagovoru množici z imenom in priimkom omenil sodnika, ki naj bi odločitev senata iz sfere lastnega delovanja prestavil v sfere izven sejne dvorane.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Sodniki odločamo o usodah ljudi

dr. Andrej Ekart, 18.4.2019

Sodišča

dr. Andrej Ekart, Pravna praksa, 16/2019Z veseljem sem se odzval vabilu, da kot predsednik Slovenskega sodniškega društva (SSD) napišem uvodnik in podam sodniški pogled na aktualna dogajanja v sodstvu. Po eni strani laična in strokovna javnost od sodnikov zelo veliko pričakujeta, po drugi strani pa je javnost do dela sodišč zelo kritična. V javnosti obstaja precej predsodkov o sodnikih, ker marsikdo ne pozna vseh okoliščin in izzivov, s katerimi se sodniki soočamo - in teh izzivov ni malo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

O (ne)učinkovitosti kazenskega postopka skozi oči razpravljajočega sodnika

Tomaž Bromše, 11.4.2019

Kazenski postopek, Sodišča

Tomaž Bromše, Pravna praksa, 15/2019V času pisanja tega članka je bil v Državnem zboru sprejet predlog še ene novele Zakona o kazenskem postopku. Vendarle pa zgolj ta izboljšava zastarelega orodja po mojem mnenju še ne bo pripomogla k temu, da bi se preobremenjeno kolesje kazenskega pravosodja pognalo tako hitro, kot to pričakujejo njeni udeleženci in javnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Stvarna pristojnost specializiranega oddelka za sojenje v zahtevnejših zadevah

mag. Andreja Sedej Grčar, 11.4.2019

Državno tožilstvo in državno pravobranilstvo

mag. Andreja Sedej-Grčar, Pravna praksa, 15/2019Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih (ZS-I) je bil pri Okrožnem sodišču v Ljubljani ustanovljen Specializirani oddelek za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala (v nadaljevanju: specializirani oddelek). V tedaj veljavnem 40.a členu je bila določena pristojnost oddelka za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in podobnih kaznivih dejanj. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih (ZS-J) je 40.a člen spremenil tako, da je določil stvarno pristojnost okrožnih sodišč za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in podobnih kaznivih dejanj, kjer obtožni akt vloži Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Učinkovitejša sodišča? Pogled prvostopenjske sodnice

mag. Urška Klakočar Zupančič, 4.4.2019

Sodišča

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 14/2019Z zanimanjem sem prebrala razmišljanje Boštjana J. Turka v Pravni praksi št. 13 o težavah slovenskih sodišč in sodnikov. Večina pomanjkljivosti, ki jih opisuje, se zelo jasno nanaša na sodnike prve stopnje. V Sloveniji ni v navadi, da bi sodniki odgovarjali na kakršnekoli kritike, sploh pa ne prvostopenjski sodniki. Zakaj je tako? Najverjetneje zaradi ukoreninjene paradigme, da sodniki stoično in pohlevno sprejemamo vse, kar nam strokovna in laična javnost nameni. Sodniki prve stopnje se ne izpostavljamo tudi zato, ker smo v prvih bojnih vrstah in se bojimo tako tistih, ki so spredaj, kot tistih, ki so zadaj. No, v tem primeru sem se (pogumno) odločila, da kot sodnica največjega in najbolj obremenjenega okrajnega sodišča v državi dodam še nekaj svojih misli. S tem tvegam odobravanje ali neodobravanje predvsem kolegov sodnikov, toda ker sem v življenju izkusila dovolj težjih stvari, se, hvala bogu, ne oziram več na to, kdo me mara in kdo ne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

2.084 nerešenih zadev pred Ustavnim sodiščem

Urša Ravnikar Šurk, 4.4.2019

Sodišča

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 14/2019Kljub povečanju števila nerešenih zadev za 29,5 odstotka glede na prejšnje leto predsednik Ustavnega sodišča dr. Rajko Knez pozitivno ocenjuje opravljeno delo v minulem letu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Kdaj do učinkovitejših sodišč?

mag. Boštjan J. Turk, 28.3.2019

Sodišča

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 13/2019Krilatica, da s(m)o Slovenci odlični teoretiki in slabši praktiki, se odraža tudi na področju pravosodja. Ministrstvo za pravosodje se namreč že od leta 2016 neuspešno usklajuje s sodno vejo oblasti glede reforme v smeri zmanjševanja števila sodišč. Danes lahko ugotovimo, da zanjo niso pripravljene niti normativne podlage, kar pomeni, da smo še daleč od uresničitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Sodniška "gerontokracija"

dr. Vesna Bergant Rakočević, 14.3.2019

Sodišča

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 11/2019Starost in staranje postajata na vseh področjih človeške družbe tema številka ena. Vsi se staramo (če imamo srečo), prebivalstvo na splošno se stara, kar poraja kopico izzivov. Konkretno in specifično tudi za sodnike. Povsod po svetu se zadnje čase problematizira upokojitvena starost oz. nujnost upokojitve za sodnike pri doseženi starosti najvišjih nacionalnih sodišč. Ureditve tega vprašanja so od države do države različne, dileme pa bržkone podobne, če že ne enake.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Državno tožilstvo - dvajset let obljub in pričakovanj

Hinko Jenull, 7.3.2019

Kazenski postopek, Državno tožilstvo in državno pravobranilstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 9-10/2019Da je njega dni sodoben model kazenskega postopka, ki smo ga prevzeli od prejšnje države, presežen, je bilo splošno sprejeto že ob nastanku sedanjega ZKP/1994. Leta 2000 je takratna ministrica za pravosodje Barbara Brezigar imenovala prvo delovno skupino za pripravo ZKP-1. Akademska stroka se je v prizadevanja vključila z raziskavo in celovitimi izhodišči prenove leta 2006, minister dr. Lovro Šturm pa je leta 2008 že pripravil osnutek prve polovice zakona (343 členov) z okrepljenimi pooblastili policije in državnega tožilstva v predobravnavni fazi in garantno vlogo sodišča pri posegih v človekove pravice. Čeprav so za dokončanje naloge ostale le še spremembe glede glavne obravnave ter pravnih sredstev, se projekt od takrat ni premaknil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Kršitev načela dobrega upravljanja pri vpisu sodnih oporok v Centralni register oporok

Avtor ni naveden, 7.3.2019

Dedovanje, Odvetništvo in notariat

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 9-10/2019Pobudnika sta leta 2014 na Okrajnem sodišču v Kočevju (sodišče) sestavila oporoki. Tri leta kasneje ju je sodišče obvestilo, da je o tem, da hrani njuni oporoki, obvestilo Centralni register oporok (CRO) pri Notarski zbornici Slovenije (NZS). Poučilo ju je še, da je za vpis oporoke v CRO treba plačati denarno nadomestilo, in ju pozvalo k plačilu in predložitvi potrdila.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Učinkovitost sojenja namesto pravičnosti?

dr. Luigi Varanelli, 14.2.2019

Sodišča

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 7/2019V antičnem Rimu so dejali, da se preštevilni zakoni sprejemajo samo v skorumpiranih državah (corruptissima re publica, plurimae leges (P. K. Tacit)). Verjetno se slovenski zakonodajalec ne prepozna v tem reku, nesporno pa je, da nas vsako leto preplavlja (pre)veliko število zakonov ali, bolje rečeno, preveč sprememb in raznovrstnih novel zakonov. Nekateri so nedvomno koristni, morda nujni, nekateri pa manj koristni ali celo škodljivi.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 59 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(21) 48(13) 47(10) 46(16)
45(10) 45-46(4) 44(21) 44-45(1)
43(12) 43-44(2) 42(7) 42-43(10)
41(11) 41-42(8) 40(9) 40-41(12)
39(3) 39-40(12) 38(16) 38-39(5)
37(9) 37-38(2) 36(14) 36-37(6)
35(22) 35-36(2) 34(23) 33(15)
33-34(9) 32(16) 32-33(1) 31(9)
31-32(11) 30(9) 30-31(7) 29(4)
29-30(17) 28(22) 28-29(11) 27(19)
27-28(7) 26(17) 26-27(3) 25(26)
25-26(3) 24(24) 24-25(19) 23(30)
Več...

Leto objave

2019(35) 2018(50) 2017(44) 2016(19)
2015(44) 2014(41) 2013(35) 2012(35)
2011(38) 2010(53) 2009(40) 2008(57)
2007(65) 2006(100) 2005(89) 2004(74)
2003(108) 2002(74) 2001(67) 2000(56)
1999(49) 1998(38) 1997(56) 1996(44)
1995(45) 1994(27) 1993(24) 1992(24)
1991(38)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.1.1. Sodišča 2.1.2. Državno tožilstvo in državno pravobranilstvo 2.1.3. Odvetništvo in notariat 2.1.4. Upravni spor 2.1.5. Sodni registri in sodne takse

Avtorji

A B C ĆČ D Đ E F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov