O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 87
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 2175)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Evidenca nevladnih organizacij v javnem interesu

Patricij Maček, 14.2.2019

ZAVODI

Patricij Maček, Pravna praksa, 7/2019"Nevladne organizacije so izjemno pomemben servis za ljudi, hkrati pa politike vsak dan opominjajo, da smo tukaj zaradi državljank in državljanov," je, kot lahko preberemo na spletni strani Ministrstva za javno upravo, povedal minister Rudi Medved, ko je na začetku letošnjega leta na spletni strani Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) začela delovati nova spletna podstran z naslovom Evidenca nevladnih organizacij v javnem interesu. Gre za prvi enotni seznam nevladnih organizacij v javnem interesu. Vzpostavitev omenjene evidence je določil novi Zakon o nevladnih organizacijah (ZNOrg), sprejet marca 2018.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Gradbeni zakon (GZ) z uvodnimi pojasnili in stvarnim kazalom mag. Sabine Jereb

Helena Kovač, 14.2.2019

Kultura in umetnost

Helena Kovač, Pravna praksa, 7/2019Gradbeni zakon (GZ) je v veljavi dobro leto, od tega se uporablja že pol leta. Avtoričin uvodni del k zakonu je pomemben, saj kot soustvarjalka GZ suvereno pojasni njegova temeljna izhodišča, vsebino in cilje nove gradbene zakonodaje. Knjiga ima dva dela. Prvi vsebuje uvodna pojasnila z 12 poglavji na 120 straneh, kjer so opisane ključne vsebinske spremembe nove zakonodaje. V drugem delu knjige je GZ, ki se zaključi s stvarnim kazalom. Knjigo na 227 straneh je februarja 2018 izdala založba Uradni list RS.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Zasebno šolstvo bogati vzgojno-izobraževalni prostor

mag. Sebastijan Valentan, 14.2.2019

Splošno o vzgoji in izobraževanju

mag. Sebastijan Valentan, Pravna praksa, 7/2019Tudi zato, da bi pomagal zakonodajalcu (in širši javnosti), je predsednik republike Borut Pahor 5. februarja 2019 v Veliki dvorani Predsedniške palače sklical posvet o odgovornosti države za ustanavljanje, delovanje in spremljanje izvajanja programa zasebnih osnovnih šol. Namen posveta ni bila samo obravnava neuresničene odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije (US) U-I-269/12 z dne 4. decembra 2014, v kateri je to odločilo, da je prvi stavek drugega odstavka 86. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) v delu, ki se nanaša na javno veljavne programe osnovnošolskega izobraževanja, v neskladju z Ustavo. Predsednikova želja je bila, da se soočijo in zbližajo različni pogledi na to, kako so zasebne šole umeščene v sistem vzgoje in izobraževanja pri nas. Razpravljavci na posvetu so bili aktualni in še trije nekdanji ministri za šolstvo, vsi iz kvote levih vlad, ter predstavniki zasebnih in javnih šol, vzgojno-izobraževalnih institucij in civilne družbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Evropska unija v luči transnacionalnega prava

dr. Petra Weingerl, 14.2.2019

Kultura in umetnost

dr. Petra Weingerl, Pravna praksa, 7/2019Le peščica slovenskih pravnikov je objavila znanstveno monografijo pri kateri od prestižnih tujih založb. Dr. Matej Avbelj je med njimi - knjigo z naslovom The European Union under Transnational Law (Evropska unija v luči transnacionalnega prava) je leta 2018 objavil pri založbi Hart Publishing s sedežem v Oxfordu. Veseli me, da lahko njeno vsebino predstavim slovenski pravni stroki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

S tujih knjižnih polic

Lora Briški, 14.2.2019

Kultura in umetnost

Lora Briški, Pravna praksa, 7/2019 Notstandskontrolle: Notstand und Beurteilungsspielraum in der Praxis des Europäischen Gerichtshofs für Menschenrechte Felix Weber (Nomos Verlag, december 2018, 305 strani, ISBN: 978-3848753611, 79 evrov) Med letom
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Predložne in prislovne zveze - skupaj ali narazen?

dr. Nataša Hribar, 14.2.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 7/2019Tokratni kotiček začenjam z nekaj primeri, ki sem jih nabrala v medijih in drugih javnih objavah. Opazujte prislove ter prislovne in predložne zveze v njih ter razmislite, kateri so zapisani v skladi s trenutno veljavnimi pravopisnimi pravili in kateri ta pravila kršijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Zakon o agrarnih skupnostih (ZAgrS) s komentarjem

dr. Miha Juhart, 7.2.2019

Kultura in umetnost, DENACIONALIZACIJA IN LASTNINJENJE

dr. Miha Juhart, Pravna praksa, 5-6/2019Že ob nastanku so bile agrarne skupnosti posebne in so odstopale od splošne pravne ureditve. Predstavljale so zelo zanimiv način urejanja skupnega interesa na podeželju in se skozi zgodovino pokazale kot pomemben socialni dejavnik. Po drugi svetovni vojni in času socialistične kolektivizacije so kljub socialni naravnosti postale predmet prenosa v družbeno lastnino, zato je bila povsem utemeljena odločitev, da se poprava krivic, ki jo je začrtal Zakon o denacionalizaciji (ZDen), razširi tudi na področje agrarnih skupnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Rodilnik

dr. Nataša Hribar, 7.2.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 5-6/2019Čeprav sem že tolikokrat pisala o rodilniku, bom tokratni kotiček spet namenila tej temi. Rodilnik se Slovencem največkrat izmuzne ob zanikanju glagola; takrat namreč velja pravilo, da moramo tožilniški predmet iz trdilne povedi zamenjati s predmetom v rodilniku, npr. Na zatožno klop so poklicali prvo obtoženko. - Na zatožno klop niso poklicali prve obtoženke. To pravilo ne velja samo za samostalnike in samostalniške zveze, ampak tudi za zaimke, npr. Poklicali so jo na zatožno klop. - Niso je poklicali na zatožno klop.; To sem že slišala. - Tega še nisem slišala.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Nerazumno vedenje

Igor Vuksanović, 7.2.2019

Kultura in umetnost

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 5-6/2019Tokrat vam imam čast predstaviti knjigo pravega ekonomskega heavy hitterja, Nobelovega nagrajenca za ekonomijo v letu 2017, nekdanjega predsednika Zveze ameriških ekonomistov, profesorja slovite (za nekatere pa zloglasne) univerze v Chicagu. Pri ljubljanski založbi UMco je letos v prevodu Sama Kuščerja izšlo 440 strani dolgo delo Richarda H. Thalerja Nerazumno vedenje (s podnaslovom Razvoj vedenjske ekonomije). Knjiga ima ganljiv predgovor (napisan kot hommage pokojnemu prijatelju psihologu Amosu Tverskemu), osem delov, razdeljenih na 33 poglavij, končni sklep, diskretno na konec knjige pomaknjena seznama končnih opomb in uporabljene literature, zelo uporabni imensko in stvarno kazalo ter seznam uporabljenih slik.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Priznavanje poklicnih kvalifikacij iz drugih držav članic

dr. Nana Weber, 7.2.2019

Splošno o vzgoji in izobraževanju, Zdravstvena in lekarniška dejavnost

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 5-6/2019Sistem avtomatičnega priznavanja dokazil o formalnih kvalifikacijah pomeni, da morajo države članice dokazilom o formalnih kvalifikacijah, ki so določena v Direktivi 2005/36 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (v nadaljevanju Direktiva) in pridobljena v drugi državi članici, priznati enako veljavnost kot dokazilom o formalnih kvalifikacijah, ki jih izdajajo same, je v nedavni sodbi odločilo Sodišče Evropske unije (EU). Pomembnejši del sodbe pa razkriva, da države članice niso upravičene ugotavljati, ali je bila odločba druge države članice o tam pridobljenem nazivu tudi utemeljena.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

O pridevnikih

dr. Nataša Hribar, 24.1.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 4/2019"Bel, črn, rdeč, lev, desen." Ta zanimivi primer iz oglasnega sporočila bom izrabila za pripravo novega kotička, tokrat na temo pridevnikov. Zanimalo nas bo, kdaj v slovenščini uporabljamo nedoločno in kdaj določno obliko.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Zbornik spomladanskega Velikega kongresa javnega naročanja v letu 2018

Milena Basta Trtnik, 24.1.2019

Kultura in umetnost

Milena Basta-Trtnik, Pravna praksa, 4/2019Področje javnega naročanja je zelo intenzivno spreminjajoče se in dopolnjujoče področje prava, kar terja stalna izobraževanja in usposabljanja oseb, ki javna naročila izvajajo v praksi. Za predstavitev aktualnosti na področju javnega naročanja GV Založba dvakrat letno organizira Veliki kongres javnega naročanja; marca 2018 je potekal spomladanski kongres javnega naročanja, v okviru katerega je izšel Zbornik.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Paralelno razmišljanje

Lora Briški, 24.1.2019

Kultura in umetnost

Lora Briški, Pravna praksa, 4/2019Delo izpod peresa plodovitega Edwarda de Bona, ki je doslej napisal več kot šestdeset knjig, govori o ustvarjanju idej. Ker tradicionalno razmišljanje po mnenju avtorja pogosto odpove, se je treba pri reševanju problemov, naj se tega lotevamo sami ali v skupini, poslužiti metod "paralelnega" razmišljanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Saudova ali Savdova ali Savdska Arabija?

dr. Nataša Hribar, 17.1.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 3/2019Te dni sem se ukvarjala z besedilom na temo geografije Azije. V njem sem naletela na kar nekaj gradiva, o katerem bi lahko pisala v kotičkih, odločila pa sem se za obravnavo vprašanja o poimenovanju države na Bližnjem vzhodu, ki sem ga postavila tudi v naslov tega prispevka. Pa naj vas najprej vprašam: za katero od v naslovu navedenih poimenovanj menite, da je pravilno/ustrezno/uradno sprejeto?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Zbornik 1. konference pokojninskega in invalidskega zavarovanja

Sara Bagari, 17.1.2019

Kultura in umetnost, POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

Sara Bagari, Pravna praksa, 3/2019Na Bledu je 8. in 9. novembra 2018 prvič potekala konferenca pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Prispevki desetih avtorjev, ki so bili predstavljeni na konferenci, so zbrani v Zborniku, ki je predmet te recenzije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Pogodbeno pravo IV - Patologija pogodbe, drugi del

dr. Jaka Cepec, 17.1.2019

Kultura in umetnost, Obligacije

dr. Jaka Cepec, Pravna praksa, 3/2019Zbirka Pogodbeno pravo avtorja dr. Luigija Varanellija se je v letu 2018 povečala še za četrto knjigo. Monografija je vsebinsko nadaljevanje tretje knjige. V obeh se avtor ukvarja s patologijo pogodbe, torej z vprašanji, katere oziroma kakšne "bolezni" povzročajo ničnost in izpodbojnost pogodb. Vprašanje patologije avtor razširi še na instituta spremenjenih okoliščin in nezmožnosti izpolnitve. Pri tem Varanelli poudari, da gre pri ničnosti in izpodbojnosti za vprašanje patologije akta, torej pogodbe, pri spremenjenih okoliščinah in nezmožnosti izpolnitve pa za patologijo razmerja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Pismo dobremu možu

dr. Nataša Hribar, 10.1.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 1-2/2019Pa smo spet leto dni starejši! Prazniki so mimo, dnevi veseljačenja tudi, novo leto prinaša nove izzive. A da ne bomo kar takoj začeli na polno, v tokratnem kotičku razmišljam o jeziku bolj na splošno. Po družbenih omrežjih je v predprazničnih dneh krožila šala na temo jezika: decembrski dobri mož (kateri koli že) se je letos odločil, da bo v darilni papir zavil slovarje oz. pravopis, potem ko je videl, kakšne statuse objavljajo ljudje na svojih profilih. Le koga je imel v mislih?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Kako prenoviti Evropo

dr. Marko Pavliha, 10.1.2019

Kultura in umetnost

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 1-2/2019Laična in prepogosto celo strokovna javnost živi v relativno neznatni zmoti, da dvanajst zlatih zvezdic na modri barvi zastave Evropske unije pomeni število ustanovnih članic; dejansko se jih je zbralo pol manj, kasnejše širitve pa niti pri podvojitvi članstva niso bile prelomne ali usodne. V resnici je število 12 prispodoba za popolnost, denimo dvanajst koledarskih mesecev, prav toliko dnevnih in nočnih ur, apostolov in Heraklejevih podvigov, program anonimnih alkoholikov z dvanajstimi koraki ali neka moja knjiga, ki je odbila dvanajst pred dvanajsto, pa najbrž ne spadata v ta kontekst perfektnosti. Za posladek se zlasti moška milenijska generacija Y skoraj fanatično navdušuje nad mednarodno uspešnico nekoliko precenjenega kanadskega psihologa, profesorja in "klasičnega liberalca" Jordana B. Petersona s kultno znamko 12 pravil za življenje: protistrup za kaos, v kateri nam duhovito in poučno pripoveduje o notoričnih modrostih, človeški psihi, o pomembnosti discipline in hierarhije, o svobodi, pustolovski žilici in odgovornosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Zvočno snemanje govorilnih ur

Sonja Strle, 10.1.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Splošno o vzgoji in izobraževanju

Sonja Strle, Pravna praksa, 1-2/2019Pobudnik je na Informacijskega pooblaščenca (IP) naslovil vprašanje glede obstoja pravne podlage, v okviru katere lahko šola zvočno snema govorilne ure staršev z učiteljem. Ali lahko starši od šole zahtevajo zvočno snemanje govorilnih ur in ali ga lahko izvedejo sami?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

S tujih knjižnih polic

Lora Briški, 10.1.2019

Kultura in umetnost

Lora Briški, Pravna praksa, 1-2/2019 Über das Strafen: Recht und Sicherheit in der demokratischen Gesellschaft Thomas Fischer (Droemer HC, oktober 2018, 384 strani, 22,99 evra) Nekdanji nemški zvezni vrhovni sodnik in sloviti avtor vsakoletnega kom
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)

dr. Vesna Rijavec, 10.1.2019

Kultura in umetnost

dr. Vesna Rijavec, Pravna praksa, 1-2/2019Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) je ravno letos dopolnil 20 let. V času svoje veljave je bil deležen številnih sprememb, nekatere so korenitejše posegle v materijo zakona, nekatere pa so ga le v manjši meri spremenile ali dopolnile. Zadnja novela ZIZ-L je že 12. sprememba po vrsti. In s tem imamo v mislih le spremembe zakona z novelami. Temu moramo dodati še številne spremembe, ki so bile posledica sprejetja odločb Ustavnega sodišča. Sledenje zakonskim spremembam je pogosto mukotrpno, vendar obvezno za vsakogar, ki se tako ali drugače ukvarja s pravom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Pravni pluralizem in pravo Evropske unije

Lora Briški, 10.1.2019

Kultura in umetnost

Lora Briški, Pravna praksa, 1-2/2019Pravni pluralizem pomeni priznavanje različnih rešitev istega pravnega problema in njihovo soočanje v konstruktivnem dialogu, so se strinjali govorniki akademskega foruma Nove univerze, ki so 22. novembra 2018 obeležili izid nove knjige, katere urednika sta profesor dr. Gareth Davies z Univerze v Amsterdamu in profesor dr. Matej Avbelj z Nove univerze.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Zakonsko (ne)pravo

mag. Martin Jančar, 20.12.2018

Kultura in umetnost

mag. Martin Jančar, Pravna praksa, 49-50/2018Skoraj prepričan sem, da Gustav Radbruch pri vsej svoji pronicljivosti ni pričakoval, da bo en sam odstavek (oz. trditve v njem) v njegovi razpravi Zakonsko nepravo in nadzakonsko pravo doživel naziv Radbruchova formula in da bo predmet številnih razprav, doktorskih tez in še česa. Po moje ni svetoskrunstvo, če rečemo, da je razprava nastala v okviru razmišljanj o konkretnem primeru, in sicer zoper sodnega uslužbenca Puttfarkna pred sodiščem v Thüringu, ter sama po sebi, vsaj na začetku, ni imela izrazito akademskih zahtev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Predpraznični kotiček

dr. Nataša Hribar, 20.12.2018

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 49-50/2018Zadnji kotiček pred prazniki bo - prazničen. Trije dobri možje, ki nas obiščejo v zadnjem mesecu leta, so - naj bodo resnična ali domišljijska - bitja. Imena bitij po Slovenskem pravopisu pišemo z veliko začetnico, zato jo imata tudi Miklavž in Božiček - veliko začetnico namreč, poimenovanje Dedek Mraz, ki je sestavljeno iz dveh besed, pa že spada med posebnosti. To ime je sestavljeno iz občnoimenske sestavine dedek in lastnega imena Mraz. Slednjega seveda pišemo z veliko začetnico, občno sestavino pa v takih primerih načeloma z malo (npr. lisica Zvitorepka, maček Muri, sovica Oka). A pri nekaterih, zlasti mitologiziranih imenih se z veliko začetnico (lahko) piše tudi občnoimenska sestavina, bodisi zato, ker se je tak zapis že uveljavil, bodisi ker se kot lastno ime pojmuje besedna zveza kot celota. V pravopisu bomo med zgledi te vrste našli: lepa/Lepa Vida, kralj/Kralj Matjaž, podobno tudi kraljevič/Kraljevič Marko, zeleni/Zeleni Jurij. Tudi babica Zima je domišljijsko poimenovanje te vrste.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Poslovne skrivnosti banke pod prevladujočim vplivom države

Neža Kompare, 20.12.2018

JAVNO OBVEŠČANJE

Neža Kompare, Pravna praksa, 49-50/2018NKBM je komercialna banka, ki bančne storitve opravlja predvsem na slovenskem bančnem trgu, pod prevladujočim vplivom osebe javnega prava pa je bila le začasno, in sicer v obdobju, ki se je začelo z njeno dokapitalizacijo in končalo s preoblikovanjem v zasebno delniško družbo 21. aprila 2016. Tokrat je Sodišče Evropske unije sprejelo predhodno odločitev v okviru spora slovenske banke proti Republiki Sloveniji zaradi odločbe, s katero je Informacijski pooblaščenec Republike Slovenije NKBM odredil, naj novinarki razkrije informacije o pogodbah, sklenjenih s svetovalnimi, odvetniškimi družbami in družbami, ki opravljajo intelektualne storitve. Katere informacije morajo razkriti kreditne institucije in investicijska podjetja?
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 87 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(44) 48(37) 47(32) 46(27)
45(29) 45-46(14) 44(41) 44-45(3)
43(27) 43-44(2) 42(15) 42-43(13)
41(10) 41-42(22) 40(6) 40-41(11)
39(17) 39-40(31) 38(39) 38-39(4)
37(35) 37-38(1) 36(29) 36-37(55)
35(43) 35-36(2) 34(37) 33(46)
33-34(5) 32(27) 32-33(3) 31(10)
31-32(30) 30(8) 30-31(13) 29(5)
29-30(35) 28(33) 28-29(12) 27(44)
27-28(3) 26(48) 26-27(3) 25(19)
25-26(7) 24(23) 24-25(37) 23(44)
Več...

Leto objave

2019(22) 2018(146) 2017(90) 2016(82)
2015(84) 2014(90) 2013(107) 2012(98)
2011(95) 2010(120) 2009(113) 2008(105)
2007(128) 2006(146) 2005(111) 2004(93)
2003(101) 2002(55) 2001(71) 2000(73)
1999(35) 1998(20) 1997(34) 1996(26)
1995(37) 1994(22) 1993(22) 1992(23)
1991(26)

Področja

< Vsi 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7.1. ZAVODI 7.2. VZGOJA, IZOBRAŽEVANJE IN ŠPORT 7.3. ZNANOST IN RAZISKOVALNA DEJAVNOST 7.4. KULTURA IN UMETNOST 7.5. JAVNO OBVEŠČANJE 7.6. STATISTIKA

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov