O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 2 / 1398
Dokumenti od 26 do 50 (od skupaj 34936)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄13

Evropa, drugi svetovi in pravica do zamenljive baterije

mag. Sandi Kodrič, 2.4.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 13/2020Na straneh Pravne prakse srečujemo različna stališča do Evrope. Na eni strani so: stara mantra o "vse tesnejši zvezi med narodi Evrope", očaranost nad oceno, da ima že okoli 80 odstotkov naše zakonodaje svoj izvor v pravu EU, in tarnanje, da države članice pristojnosti za to ali ono "še niso prenesle na organe EU". Na drugi strani so opozorila, da uredbe EU postavljajo v zagato države članice (npr. o evropskem javnem tožilcu zaradi raznolikih kazenskopravnih ureditev), in razpravljanja o vzrokih in posledicah dejstva, da je Slovenija določeno potrošniško direktivo v svoj pravni red prenesla drugače kot neka druga članica.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄13

Ženska, ki je postala faraon

mag. Urška Klakočar Zupančič, 2.4.2020

Pravoznanstvo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 13/2020Skoraj 200 let pred časom velikega faraona Ramzesa II. je oblast v rodovitni deželi ob Nilu prevzela ena najbolj uspešnih vladaric starega veka. Hačepsut (rojena 1508 pr. n. št., umrla 1458 pr. n. št., vladala od 1479 pr. n. št. do smrti) je bila hči faraona Tutmozisa I. (vladal od 1506 pr. n. št. do 1493 pr. n. št.) iz osemnajste dinastije, prestol pa si je uradno delila s svojim nečakom Tutmozisom III. (vladal od 1479 pr. n. št. do 1425 pr. n. št.). Celo obdobje svoje vladavine se je trudila, da bi ji priznali moč in božanskost, ki je šla njenim moškim prednikom. Zato se je dala upodabljati kot moški faraon, celo z značilno faraonsko brado. Po njeni smrti naj bi Tutmozis III. ukazal razbiti njene kipe in iznakaziti njene podobe ter napise. Hačepsutina vladavina je povzročila zmedo v dedni liniji zgodnje osemnajste dinastije in je med egiptologi danes znana kot "problem Hačepsut".
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄13

Lustracijska zadeva iz leta 1994 in ideologija na sodiščih

dr. Matej Avbelj, 2.4.2020

Sodišča

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 13/2020Ena zanimivejših odločb ustavnega sodišča, ki je močno razdelila ne le ustavne sodnike, temveč tudi raziskovalce na projektu Ideologija na sodiščih, je bila zadeva U-I-83/94 iz leta 1994. V njej je pobudnik izpodbijal tretji odstavek 8. člena Zakona o sodniški službi. Ta je določal, da "ne glede na določbo prvega odstavka tega člena sodniki, ki so sodili ali odločali v preiskovalnih in sodnih postopkih, v katerih so bile s sodbo kršene temeljne človekove pravice in svoboščine, po izteku svojega mandata ne izpolnjujejo pogojev za izvolitev v sodniško funkcijo".
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄13

Vacatio legis je (ali bo) mimo

Avtor ni naveden, 2.4.2020

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 13/2020 Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o organizaciji in načinu delovanja izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Ur. l. RS, št. 38/20) - veljati začne 13. aprila.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄13

Vpliv izrednih ukrepov zaradi epidemije na najemna razmerja

dr. Miha Juhart, 2.4.2020

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori, Obligacije

dr. Miha Juhart, Pravna praksa, 13/2020Zaradi epidemije bolezni COVID-19 so bili sprejeti številni izredni ukrepi, ki pomembno vplivajo na obstoječa pravna razmerja. To še posebej velja za trajajoča pogodbena razmerja, katerih nastanek sega v čas pred uvedbo izrednih ukrepov in katerih dogovorjeni čas trajanja naj bi segal v čas, ko bodo, kot si verjetno vsi želimo, ti izredni ukrepi prenehali veljati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄13

Evropa

Patricij Maček, 2.4.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 13/2020 Ponedeljek, 23. 3. Odziv na pandemijo. Evropska komisija (EK) je kot del svoje strategije za hiter, odločen in usklajen odziv na pandemijo koronavirusa predlagala aktivacijo splošne odstopne klavzule Pakta za stabilnost in rast. Klavzula bo državam članicam omogočil
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄13

Od 23. do 29. marca

Patricij Maček, 2.4.2020

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 13/2020 Ponedeljek, 23. 3. Vladni SMS. Informacijski pooblaščenec (IP) je sporočil, da je zaradi tega, ker so naročniki storitev mobilne telefonije pri slovenskih operaterjih prejeli SMS o začasni prepovedi javnega zbiranja zaradi preprečevanja epidemije koronavirusa, prejel vr
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄13

Izhodna strategija EXIT-20

dr. Anže Burger, 2.4.2020

Ostalo

dr. Anže Burger, Pravna praksa, 13/2020V času, ko to pišem, je vlada objavila paket ukrepov za blaženje ekonomskih posledic epidemije koronavirusa, ki bo stal približno tri milijarde evrov in ga bo parlament predvidoma sprejemal čez nekaj dni. Predstavljeni sklop ukrepov je smiseln in podoben instrumentom v drugih evropskih državah. Naslavlja namreč najbolj kritična žarišča negativnih učinkov pandemije: izgubo delovnih mest in dohodkov aktivnega prebivalstva, padec prihodkov podjetij zaradi zaustavitve delovanja ali upada potrošnje, pojav plačilne nediscipline v gospodarstvu, povečanje življenjskih stroškov za upokojence ter izpad prihodkov kmetijskih gospodarstev in samostojnih podjetnikov. Zaradi specifičnih značilnosti virusa SARS-CoV-2, ki jih omenjam v nadaljevanju, pa bi morala vlada v naslednjem koraku že začeti pripravljati izhodno strategijo, s katero bi lahko proaktivno zmanjšali gospodarsko škodo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄13

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 2.4.2020

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 13/2020 29. marec - predlog zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Vsebina PP št.12/2020

Avtor ni naveden, 26.3.2020

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 12/20203 UVODNIK Samo Červek Učinke ZPVPJN-C bo pokazal čas 6-9 JAVNO NAROČANJE Borut Leskovec in Gregor Kovačič Stranpoti dokazovanja nekaznovanosti v postopkih javnega naročanja 9-11 IZVRŠILNO PRAVO Dida Volk Tožbe dolžnikov v izvršbi 1
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Zamenjajmo študentske bone za študentske domove

Klemen Šuligoj, 26.3.2020

PRORAČUN

Klemen Šuligoj, Pravna praksa, 12/2020Slovenija je ena redkih evropskih držav, v katerih država študentom nudi subvencionirano prehrano, t. i. študentske bone. Te je država uvedla leta 1992 z namenom, da bi študentom zagotovila zdrav, topel obrok in omejila nezdravo prehranjevanje mladih. Država študentom zagotavlja tudi (subvencionirano) bivanje v študentskih in dijaških domovih ter pri zasebnikih, a ležišč za mlade kronično primanjkuje. Glede na večni izgovor, da denarja ni dovolj za vse potrebe, zato predstavljam idejo, da bi denar, namenjen subvencioniranju študentskih bonov, prerazporedili v izgradnjo študentskih domov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Družabne igre

dr. Nataša Hribar, 26.3.2020

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 12/2020Zajtrk je za nami, stanovanje smo pospravili, spletna domača naloga narejena, kosilo je v loncu - in kaj bomo počeli zdaj? Prav, pa se igrajmo družabne igre. Te so v teh časih na srečo dovoljene. Spomnim se, da sem kot otrok oboževala igri s kartami vojna in remi, tudi lažnivca smo pogosto igrali; ko sem bila nekoliko starejša, pa smo se dneve in dneve igrali monopoli. Tudi človek, ne jezi se je bil kar priljubljen, pa seveda črni Peter in še kaj. Ko smo dobili prve računalnike, smo proste ure preživljali ob pasjansi, še danes pa si kdaj kar na plaži v mivko narišemo "tabelo" za tri v vrsto. Vem vem, danes so med mladimi bolj kot zgoraj naštete družabne igre priljubljene različne računalniške igrice - večina fantov je kot prilepljenih na igre Minecraft, Fortnite in verjetno še katero.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Človeška širina - med matematiko in metafiziko

Hinko Jenull, 26.3.2020

Sodišča

Hinko Jenull, Pravna praksa, 12/2020Izbira kandidatov iz Republike Slovenije za prosti mesti sodnikov na Splošnem sodišču EU v Luksemburgu je postregla z vrsto dvomov o osebnih, poklicnih in političnih vplivih na odločitve pristojnih organov. Zapletlo se je še pred formalnim zaključkom domačega dela postopka. Očitkov, skritih ali razkritih ozadij, pojasnil in polemik je bilo toliko, da ne čudi preložitev odločanja v Državnem zboru RS. Nič posebnega, brez afer pri kadrovanju pač ne gre, prav pri izvolitvi mednarodnih sodnikov so bile skoraj vedno na sporedu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Učinke ZPVPJN-C bo pokazal čas

Samo Červek, 26.3.2020

PRORAČUN

Samo Červek, Pravna praksa, 12/2020Statistični podatki kažejo, da v le majhnem deležu (v približno dveh odstotkih) postopkov oddaje javnih naročil pride do spora med javnim naročnikom in ponudnikom, ki meni, da je bila v teku postopka javnega naročanja storjena kršitev predpisov, in zato sproži (pred)revizijski postopek z vložitvijo zahtevka za revizijo. Če spora ne razreši že sam naročnik tako, da prepozna očitano kršitev in jo odpravi, mora spor predložiti v odločitev Državni revizijski komisiji za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (DKOM). Približno polovica sporov, ki jih ta organ vsako leto prejme v reševanje, se konča z razveljavitvijo naročnikove odločitve, polovica pa z zavrnitvijo zahtevka za revizijo. Takšno razmerje je že vrsto let stalnica.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Odškodnina zaradi gradnje čez mejo nepremičnine

Avtor ni naveden, 26.3.2020

Lastnina in druge stvarne pravice, Splošni državni akti, simboli in prazniki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 12/2020V spornem primeru ne gre za klasičen primer gradnje na tujem svetu. Mejaša sta kupca zemljišč, na katerih je bila s strani skupnega pravnega prednika - investitorja - zgrajena sporna hiša, ki je s svojim SZ vogalom že tedaj presegla parcelno mejo za 3 m2. V tem pomenu, torej kot kvazi odškodninsko posledico že zatečenega dejanskega stanja, je treba razumeti presojo primerne odškodnine iz 47. člena SPZ.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Sodna hramba oporoke - odškodninska odgovornost države

Avtor ni naveden, 26.3.2020

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Dedovanje

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 12/2020Namen sodne hrambe oporoke je večja pravna varnost in lažje dokazovanje. Tožnik se je utemeljeno zanesel na ugotovitev sodnice, da oporoke pokojnice ni v sodni hrambi in v zmotnem prepričanju o resničnosti te izjave pristal na sklenitev dednega dogovora in zakonito dedovanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Vlada RS

Avtor ni naveden, 26.3.2020

Vlada

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 12/2020 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 2. redni seji (14. marec 2020): - Sklep o uporabi blaga iz državnih blagovnih rezerv. Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 2. dopisni seji (16. marec 2020): - predlog zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravn
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Pripojitev sindikata

Žiga Cvetko, 26.3.2020

SINDIKATI, Društva, javni shodi, prireditve

Žiga Cvetko, Pravna praksa, 12/2020V našem sindikatu se odločamo o morebitni pripojitvi k drugemu sindikatu. • Kakšne so omejitve pri tem oziroma kaj vse moramo upoštevati?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Stranpoti dokazovanja nekaznovanosti v postopkih javnega naročanja

Leskovec Borut, Kovačič Gregor, 26.3.2020

PRORAČUN, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Borut Leskovec, Gregor Kovačič, Pravna praksa, 12/2020Vsi naročniki na splošnem področju morajo v razpisno dokumentacijo kot obvezni razlog za izključitev ponudnika vključiti tudi pogoj nekaznovanosti, ki velja tako za gospodarski subjekt kot tudi za osebe, ki so člani upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa tega gospodarskega subjekta, in za osebe, ki imajo pri gospodarskem subjektu pooblastila za njegovo zastopanje ali odločanje ali nadzor.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Prodor evropskega tožilca v Zakon o kazenskem postopku

mag. Jasmina A. Tabaković, 26.3.2020

Kazenski postopek

mag. Jasmina A.-Tabaković, Pravna praksa, 12/2020Če smo v obdobju zadnjih dvajsetih let razpravljali ter pisali predloge in pripombe k novelam Zakona o kazenskem postopku (ZKP), je v letu 2020 prišel trenutek, ki bo spremenil sistem preiskave storilcev kaznivih dejanj. Premika perspektive (še) ne bo prinesel nov model kazenskega postopka (kot nekoč predviden s predlogom ZKP-1), ampak nadnacionalni organ, Evropsko javno tožilstvo (EJT), h kateremu je z namenom medsebojnega okrepljenega sodelovanja v boju proti kaznivim dejanjem na škodo finančnih interesov Unije pristopila tudi Slovenija. Od uveljavitve zadnje novele ZKP-N je minilo šele nekaj mesecev, vendar morajo države članice do začetka delovanja EJT, ki se predvideva konec leta, omogočiti delovanje evropskega tožilca, ki bo na nacionalnih tleh pristojen za preiskave, pregon in obtožbo storilcev kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, v skladu z Direktivo (EU) 2017/1371 ter kaznivih dejanj, ki so z njimi neločljivo povezana. Uredba o EJT odpira vprašanja najprimernejše vključitve EJT v tradicije nacionalnih sistemov držav članic.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Obvestila

Avtor ni naveden, 26.3.2020

Varstvo pred nalezljivimi boleznimi

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 12/2020Na podlagi 2. člena in osmega odstavka 20. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 - uradno prečiščeno besedilo, 109/08, 38/10 - ZUKN, 8/12, 21/13, 47/13 - ZDU-1G, 65/14 in 55/17) in v zvezi z 2. in 3. točko prvega odstavka 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Vračilo davka na dividende investicijskemu skladu nerezidentu

Alenka Antloga, 26.3.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Alenka Antloga, Pravna praksa, 12/2020Köln-Aktienfonds Deka (KA Deka), nekdanji investicijski sklad s sedežem v Nemčiji, je bil v Nemčiji oproščen plačila davka na dobiček. Imel pa je tudi delnice družb s sedežem na Nizozemskem in je iz tega naslova prejel tudi dividende. Sodišče Evropske unije (SEU) je na predlog nizozemskega vrhovnega sodišča (predložitveno sodišče) v okviru predhodnega odločanja po 267. členu Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) podalo razlago 63. člena PDEU v okviru spora med KA Deka in nizozemskim državnim sekretarjem za finance glede vračila davka na dividende, ki ga je KA Deka plačal od dividend delnic v družbah na Nizozemskem v davčnih letih od 2002/2003 do 2007/2008.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Nastanek in padec manjšinske vlade Marjana Šarca

dr. Drago Zajc, 26.3.2020

Vlada

dr. Drago Zajc, Pravna praksa, 12/2020Politične stranke v demokratičnem okolju povezujejo ljudi na podlagi skupnih interesov in tekmujejo za javno podporo z drugimi strankami. Posebna značilnost parlamentarnih strank je, da se z namenom povečevanja moči povezujejo v koalicije in oblikujejo vlade, ki naj bi zagotavljale stabilnost političnega sistema in omogočale družbeni in gospodarski razvoj. Ob tem se zastavljajo vprašanja: (1) ali imajo stranke zadostno sposobnost koalicijskega povezovanja; (2) kateri so glavni dejavniki, ki vplivajo na sestavljanje koalicij, in koalicijskih vlad; in (3) kakšne večinske ali manjšinske koalicije se lahko oblikujejo v državah s proporcionalnimi volilnimi sistemi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Tožbe dolžnikov v izvršbi

Dida Volk, 26.3.2020

Civilni sodni postopki

Dida Volk, Pravna praksa, 12/2020Izvršilni postopek je (načeloma) namenjen prisilni uveljavitvi upnikove terjatve, ugotovljene v izvršilnem naslovu. Zato so pravdni postopki, izvirajoči iz izvršilnega postopka, prej izjema kot pravilo in so posebej predvideni v Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Vendar so v zakonu tožbe predvidene v določenih situacijah, in sicer tako za stranki, tj. upnika in dolžnika, kot tudi za tretje. V prejšnji številki Pravne prakse sem pisala o tožbah upnikov, tokrat so na vrsti tožbe dolžnikov. Sledijo še tožbe tretjih, saj lahko tudi udeleženec, ki v postopku izvršbe ali zavarovanja z ugovorom tretjega uveljavlja kakšno svojo pravico ali pravno korist, na podlagi tretjega odstavka 65. člena ZIZ začne pravdo za ugotovitev, da izvršba na določen predmet ni dopustna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Z orumenelih listov ...

Avtor ni naveden, 26.3.2020

Kultura in umetnost

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 12/2020PP, št. 9/94, 12. maj 1994, str. 5
<<   Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 1398 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(673) 48(588) 47(571) 46(445)
45(442) 45-46(176) 44(609) 44-45(23)
43(454) 43-44(32) 42(206) 42-43(201)
41(141) 41-42(300) 40(71) 40-41(280)
39(213) 39-40(414) 38(556) 38-39(110)
37(487) 37-38(44) 36(490) 36-37(275)
35(684) 35-36(23) 34(602) 34-35(45)
33(628) 33-34(56) 32(275) 32-33(32)
31(111) 31-32(467) 30(91) 30-31(208)
29(105) 29-30(512) 28(507) 28-29(208)
27(642) 27-28(58) 26(663) 26-27(34)
25(333) 25-26(69) 24(326) 24-25(626)
Več...

Leto objave

2020(417) 2019(1443) 2018(1381) 2017(1393)
2016(1489) 2015(1521) 2014(1609) 2013(1714)
2012(1792) 2011(1881) 2010(1951) 2009(1971)
2008(1805) 2007(1720) 2006(1420) 2005(1033)
2004(910) 2003(1106) 2002(999) 2001(886)
2000(775) 1999(786) 1998(702) 1997(704)
1996(610) 1995(837) 1994(434) 1993(588)
1992(461) 1991(598)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 6. TEHNIČNI PREDPISI IN KAKOVOST 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D Đ E F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov