O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 9
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 206)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄26-27

Nasilje, ki nima spola?

M. Plesničar Mojca, Filipčič Katja, 9.7.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Mojca M. Plesničar, dr. Katja Filipčič, Pravna praksa, 26-27/2020V kolumni Drugi zorni kot 11. junija 2020 dr. Varanelli načenja vprašanje partnerskega nasilja in kljub uvodni ugotovitvi, da nima spola, v nadaljevanju opisuje, kakšne so specifike nasilja, ki ga izvršujejo storilke, v primerjavi z nasiljem, ki ga izvajajo storilci. Pri tem "moško" nasilje slikovito opiše kot nevihto in ga poveže izključno s fizičnim nasiljem, "žensko" pa kot nevarno kačo in ga opiše kot psihično nasilje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Stvarna pristojnost Evropskega javnega tožilstva

mag. Tanja Frank Eler, 18.6.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Tanja Frank-Eler, Pravna praksa, 24-25/2020Razmejitev med kaznivimi dejanji, za katera bo pristojno na novoustanovljeno Evropsko javno tožilstvo (v nadaljevanju: EJT), in tistimi, za katera bodo pristojnost ohranili nacionalni organi, je bila eno od ključnih vprašanj pri sprejemanju Uredbe o ustanovitvi EJT (v nadaljevanju: Uredba). Pokazalo se je, da so se države le stežka pripravljene odpovedati delu svoje suverenosti na področju kazenskega prava v korist novega urada. Ko je postalo jasno, da je soglasje držav članic za sprejem Uredbe nedosegljivo, je kot edini način izvedbe projekta preostal mehanizem okrepljenega sodelovanja, ki je zainteresiranim državam omogočil dogovor o ustanovitvi EJT.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄20-21

Spremenjene okoliščine in višja sila v mednarodni trgovini

dr. Andrej Friedl, 28.5.2020

Obligacije, Varstvo pred nalezljivimi boleznimi

dr. Andrej Friedl, Pravna praksa, 20-21/2020Tako kot v letu 2008 zaradi svetovne finančne krize so letos zaradi bolezni COVID-19 spet močno oživile razprave o pravnih sredstvih, s katerimi lahko ublažimo vpliv takšnih izrednih dogodkov na izpolnjevanje pogodbenih obvez. Na dogodke, ki bodisi izredno otežujejo izpolnitev obveze ali jo preprečujejo - v obeh primerih pa so izven poslovnih rizikov, s katerimi mora prizadeta stranka računati -, odgovarjata doktrini rebus sic stantibus in force majeure, ki s preseganjem absolutnosti načela pacta sunt servanda omogočata ponovno vzpostavitev pogodbenega ravnotežja ob upoštevanju načela enake vrednosti dajatev. Obe doktrini sta razvili pravila kot pravne standarde, ki jih je treba uporabiti v konkretnih primerih. Zaradi različnih izpeljav obeh doktrin v evropskem kontinentalnem sistemu civil law in v sistemu common law pa njihova uporaba ni mehanična, kot si predstavljajo podjetja, ki npr. ob zadnji pandemiji naprošajo gospodarske zbornice, naj jim izdajo splošno potrdilo, da gre za višjo silo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄19

Sodstvo iz leta 2019 v - epidemijo!

mag. Damijan Florjančič, 14.5.2020

Sodišča

mag. Damijan Florjančič, Pravna praksa, 19/2020Običajno se vsako leto v prvi polovici maja na Vrhovnem sodišču RS (VS) ukvarjamo z zadnjimi pregledi in dopolnitvami letnega poročila o učinkovitosti in uspešnosti slovenskega sodstva v preteklem letu (LPUUS). Po določbi tretjega odstavka 60.b člena Zakona o sodiščih (ZS) je rok za njegovo oddajo Državnemu zboru ter hkrati v vednost sodnemu svetu in ministrstvu za pravosodje 15. maj. Prvi statistični podatki po novem letu so že kazali na relativno ugodno podobo poslovanja slovenskega sodstva v letu 2019, kar je bilo predstavljeno ob otvoritvi sodnega leta 2020 sredi februarja. Ti podatki so bili že zadostna podlaga za identificiranje kritičnih točk pri načrtovanju poslovanja v letu 2020 in za opredeljevanje prioritet ter čim bolj konkretnih zadolžitev vodstev sodišč zaradi spremljanja in zagotavljanja njihove realizacije. Po tako optimistično zastavljenem delu smo delovno zakorakali v tretji mesec letošnjega leta, ko nas je sredi meseca zadela - koronavirusna bolezen (spoštljivo poimenovana COVID-19)!
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄17-18

Izkoriščanje pandemije COVID-19 za prevare

mag. Tanja Frank Eler, 6.5.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Varstvo pred nalezljivimi boleznimi

mag. Tanja Frank-Eler, Pravna praksa, 17-18/2020Letošnje leto bo nedvomno zaznamovala pandemija bolezni COVID-19. Zaradi negotovosti, ki jo poglablja dejstvo, da je cepivo šele v fazi razvoja in še nekaj časa ne bo dostopno, je izjemno povečano povpraševanje po določenih izdelkih, predvsem zaščitni opremi, ki ga ponudba težko dohaja. Hkrati pa delo od doma, v katerega so trenutno prisiljeni mnogi, ter s tem povezana odvisnost od digitalne podpore pomenita stopnjevanje tveganj z vidika informacijskega varnosti. Zaradi začasne prepovedi ponudbe ter prodaje blaga in storitev neposredno potrošnikom kot enega od ukrepov za zajezitev širjenja bolezni se je v zadnjem času povečal obseg spletne prodaje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Vzročna zveza z vidika krivde

mag. Andrej Ferlinc, 5.3.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 8-9/2020Na prvi pogled je naslov provokativen, saj so bila v pravu pogosta stališča, da vprašanj vzročne zveze ni mogoče povezovati s krivdo. Problematika vzročne zveze je zato tudi v konkretnih zadevah vselej videti le kot dejansko, in ne kot pravno vprašanje. Temeljno izhodišče je v trditvi, da moramo v kazenskem pravu vzročno zvezo pojmovati predvsem kot objektivno zvezo med storitvami ali opustitvami storilca kaznivega dejanja in nastalo posledico. Toda po drugi strani različni avtorji opozarjajo, da je problem vzročnosti sporen tako v filozofiji, naravoslovju kot tudi v družboslovju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

Odločitev privolitveno sposobnega otroka za hormonsko zdravljenje

Felc Brina, Razdevšek Karmen, 19.12.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja, Zdravstvena in lekarniška dejavnost

mag. Brina Felc, Karmen Razdevšek, Pravna praksa, 49-50/2019Resničen je pri nas primer otroka, starejšega od 15 let, v katerem je eden od staršev nasprotoval pretehtani odločitvi otroka za zdravljenje s hormonsko terapijo zaradi spolne disforije. Ni edini, saj število otrok z motnjo spolne identitete narašča tako po svetu kot pri nas. Konzilij za osebe s spolno disforijo je ugotovil, da omenjeni otrok izpolnjuje vse pogoje za tako zdravljenje. Vendar pa je pred pričetkom zdravljenja - četudi so lečeči zdravniki jasno izrazili, da je otrok sposoben odločati o sebi in o konkretnem zdravljenju glede na svojo intelektualno zrelost, stanje in starost ter da je takšno zdravljenje v njegovo največjo korist - zahteval soglasje obeh staršev. Zato sta otrok in drugi starš vložila ustrezen zahtevek na sodišče. Ali je takšno ravnanje res v otrokovo največjo korist (kar je glavno in mednarodno priznano vodilo pri vseh dejavnostih, nanašajočih se na otroka) ali pa le povečuje stisko mladostnika?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Izpodbijanje priznanega očetovstva po novem Družinskem zakoniku

mag. Brina Felc, 11.10.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja

mag. Brina Felc, Pravna praksa, 38-39/2019Družinski zakonik (DZ) se je v celoti pričel uporabljati 15. aprila 2019 in med drugim ureja institut priznanja očetovstva. V 114. členu določa, da za očeta otroka, ki ni rojen v zakonski zvezi ali v času 300 dni po prenehanju zakonske zveze s smrtjo moža otrokove matere, velja tudi moški, ki prizna očetovstvo pri centru za socialno delo, pred matičarjem, v javni listini ali v oporoki (115. člen). Potrebno je soglasje matere in osebe, katere očetovstvo se priznava, ob določenih pogojih (117. člen). Po drugi strani pa mora seveda že zaradi človekove pravice očetov iz 35. člena Ustave RS obstajati tudi možnost ukiniti takšno pravno vez med očetom, ki je očetovstvo priznal, in otrokom, kadar formalno očetovstvo ne ustreza biološki realnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Strahopetno dejanje podležev

mag. Damijan Florjančič, 20.6.2019

Sodišča

mag. Damijan Florjančič, Pravna praksa, 24-25/2019Ko se sredi noči neznani napadalci spravijo na nič hudega slutečega človeka na njegovem domačem dvorišču in ga pretepejo s tako silovitostjo, da je vprašljivo celo njegovo preživetje, se najprej, ob sočutju do napadenega, pomisli tudi na nizkotno naravo napadalca ali napadalcev. Strahopetni podleži? Kako ob tem razumeti še okoliščino, da je bila s hrbta napadena oseba ženskega spola, ni treba posebej izpostavljati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄23

Kje je naše prekrškovno pravo

dr. Zvonko Fišer, 13.6.2019

Prekrški

dr. Zvonko Fišer, Pravna praksa, 23/2019Vsak čas bo desetletje in pol, odkar smo reformirali krovni prekrškovni zakon. Področje je pomembno in občutljivo, saj zadeva veliko ljudi in pravnih oseb. Bilo bi dobro, če bi stroka in zakonodajalec, z njima pa družba v celoti, ugotovili, kaj smo z reformo dosegli na področju masovnega kaznovanja. Takšne analize niso pogoste, so pa pametne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

Delitev oblasti in avtentična razlaga zakona - tokrat 631. člena OZ

Mojca Furlan, 23.5.2019

Obligacije

Mojca Furlan, Pravna praksa, 20/2019Ponovno se zastavlja vprašanje, ki ga je pred časom odprl dr. Blaž Kovačič Mlinar, ali je avtentična razlaga za sodišča zavezujoča, poleg tega ostaja dvom, ali se ta institut uporablja pravilno ali se ga morda zlorablja. 3. člen Ustave RS določa načelo delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno, kar pomeni, da nobena izmed vej oblasti ne sme posegati v področje, ki je zaupano drugi veji. Ob prepogostih in predvsem neutemeljenih avtentičnih razlagah določil posameznih zakonov se upravičeno vprašamo, kakšen je sploh namen sprejema avtentične razlage in ali morda Državni zbor ta institut razume in uporablja napačno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Finančna preiskava po ZFU in ZOPNI

dr. Benjamin Flander, 16.5.2019

Davčne službe, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Benjamin Flander, Pravna praksa, 19/2019Institut finančne preiskave je v slovenskem pravnem redu urejen v dveh zakonih: v Zakonu o finančni upravi (ZFU) in Zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI). Normativna ureditev in izvajanje tega pomembnega instrumenta davčno-finančnega nadzora in varstva pridobivanja premoženja na zakonit način dvigujeta precej prahu. Nekateri pravni strokovnjaki opozarjajo, da je ureditev finančne preiskave v obeh omenjenih predpisih pomanjkljiva, da je preiskava tajna, da preiskovanci med postopkom preiskave nimajo pravice do informiranja in izjave ter ravno tako ne učinkovitega pravnega varstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Nujno zdravljenje privolitveno nesposobnega otroka v primeru nasprotovanja staršev

mag. Brina Felc, 14.3.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja, Zdravstvena in lekarniška dejavnost

mag. Brina Felc, Pravna praksa, 11/2019Medicinsko pravo je relativno mlada, a izjemno kompleksna veja prava, pri katerem sta ključna subjekta zdravnik in pacient. Namesto temeljnega načela Hipokratove etike in tradicionalne medicine, da je reševanje pacientov poglavitni zakon, današnja medicina in novo pojmovanje pacientovih pravic določata, da je vrhovni zakon pacientova volja, kar pa velikokrat onemogoča oziroma otežuje delo zdravnika. To se kaže tudi na področju privolitve v določeno zdravstveno oskrbo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Še o direktnem naklepu kot o "anomaliji našega kazenskega zakonika in sodne prakse"

mag. Andrej Ferlinc, 21.2.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 8/2019V prvi letošnji številki Pravne prakse je avtor dr. Miha Šepec razglasil direktni naklep kot anomalijo našega kazenskega zakonika in celo sodne prakse. To je utemeljil predvsem s podatki iz nemške kazenskopravne doktrine, ki naj bi poznala razlikovanje med direktnim naklepom prve stopnje in direktnim naklepom druge stopnje. Ker naj bi naša teorija (kot je zapisal avtor) "več kot očitno" eventualni naklep štela kot naklep druge stopnje, naj bi prišlo do hude teoretične anomalije, ki da botruje neupravičenemu privilegiranju storilcev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Ko je (isti) center za socialno delo stalni skrbnik tožene stranke in skrbnik za posebni primer tožnika

mag. Nada Caharijaz Ferme, 15.11.2018

Zakonska zveza in družinska razmerja

mag. Nada Caharijaz-Ferme, Pravna praksa, 44/2018Ob sedaj veljavni zakonodaji lahko v praksi pride do položaja, ki je "skregan z zdravo pametjo". Pa ne po volji obeh oseb, ki sta jima bila postavljena skrbnika, ampak zaradi medsebojnega nerazumevanja njunih otrok, ki želijo zaščititi njune (in posledično svoje) premoženjske koristi. Pri tem se postavi vprašanje namena skrbništva, ki naj bi varovalo osebo, ki se ji postavi skrbnika. V resničnem življenju pa gre velikokrat za varovanje koristi vseh drugih, še najmanj tistih, katerih pravice in koristi bi moralo skrbništvo varovati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Stoletna pot slovenskega vrhovnega sodstva 1918-2018

mag. Damijan Florjančič, 15.11.2018

Sodišča

mag. Damijan Florjančič, Pravna praksa, 44/2018V teh dnevih se oziramo na čas pred sto leti. Morija prve svetovne vojne se je končala, ljudi in ljudstva je preplavilo olajšanje in upanje v boljši svet, svet brez vojn in podobnih človeških zablod. V takem času se je rojevala nova država, Država Slovencev, Hrvatov in Srbov. Bila je kratkega veka; po nekaj več kot mesecu dni se je odločila, da se bo združila s Kraljevino Srbijo v novo Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄41-42

S postopkovno pravičnostjo do prenovljene pojavnosti sodstva

mag. Damijan Florjančič, 25.10.2018

Sodišča

mag. Damijan Florjančič, Pravna praksa, 41-42/2018Rezultat delovanja sodne veje oblasti je prepoznaven v odločitvah, sprejetih v sodnih postopkih, ki se na koncu praviloma odrazijo v sodbi. Z njo sodnik posameznik ali sodni senat sporoči svojo odločitev o uporabi zakona v konkretnem obravnavanem primeru. Naj je odločitev pravnomočna ali ne, postane predmet ocenjevanja v smislu njene sprejemljivosti, razumnosti, pravičnosti in zakonitosti. Najprej jo ocenjujejo stranke v postopku, zatem pa pogosto tudi strokovna in splošna javnost. Tako se oblikuje sklepanje vseh udeleženih, ali je sodstvo v konkretni zadevi opravilo nalogo tako, kot se od njega pričakuje, in v razumnem roku, torej brez nepotrebnega odlašanja. Kolikor so taka pričakovanja uresničena, toliko se to odraža v stopnji zaupanja javnosti v sodstvo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄41-42

Kam se je izgubilo slovensko mladoletniško kazensko pravo

dr. Zvonko Fišer, 25.10.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Zvonko Fišer, Pravna praksa, 41-42/2018Včasih je treba v tujino, da z malce distance pogledaš na domače loge. Pred dnevi sem se udeležil posvetovanja tožilcev Federacije BiH. Pretežno sem se, tudi na željo organizatorja, udeleževal sekcije, ki se je ukvarjala z mladoletniško delinkvenco. Morda so se želeli domačini malce pohvaliti s svojimi dosežki. Konec koncev, zakaj pa ne?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄28-29

Kratka zgodba o preprostem vprašanju

dr. Zvonko Fišer, 19.7.2018

Kazenski postopek

dr. Zvonko Fišer, Pravna praksa, 28-29/2018V zadnjih tednih slovensko pravniško javnost - a ne samo pravniške - zaposluje vprašanje, ali je treba rezultate prikritih preiskovalnih ukrepov prav zares uničiti, če državni tožilec v dveh letih od trenutka, ko so bili pridobljeni, ne sproži kazenskega pregona. Tako nekako pravi zakon, prepir pa se je vnel glede narave tega roka, namreč ali je rok instrukcijski ali prekluziven, kot rečemo pravniki. Če je rok prekluziven, z njegovim potekom pade zastavica: pridobljeni podatki, morda tudi dokazi, postanejo neveljavni in jih v kazenskem postopku ni več dopustno uporabiti. Če je rok instrukcijski, pa je, nasprotno, le okviren. Treba ga je spoštovati, toda če pride do prekoračitve, hujših posledic z vidika uporabe dokazov najbrž ne bo; morda bo prišlo do odgovornosti tistega, ki je zamudo povzročil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄24-25

Sovražni govor z vidika splošnega pojma kaznivega dejanja

mag. Andrej Ferlinc, 21.6.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 24-25/2018V sredstvih javnega obveščanja - zlasti v predvolilnem času - je znova privrela na dan težnja po strožji kazenskopravni obravnavi sovražnega govora. Pričakovanja se vsake toliko časa usmerijo v državna tožilstva, ki naj bi s povečano represijo vplivala na uporabo inkriminacij, kakorkoli povezanih s sovražnim govorom. Če pustimo ob strani odgovor na vprašanje, ali se sovražni govor lahko pojavi prav zato, ker ga tožilstva po mnenju nekaterih ne preganjajo dovolj strogo, ali pa je predvsem posledica naglo se spreminjajočih družbenih razmer in pomanjkanja splošne kulture ter spoštovanja drugih (in drugačnih) ljudi nasploh, še posebej drugače mislečih, je treba najprej opozoriti na izhodišče, da Kazenski zakonik (KZ-1) izrecno ne inkriminira sovražnega govora kot posebnega kaznivega dejanja. Možnost kazenskopravnega odziva v zvezi s sovražnim govorom lahko prepoznamo v inkriminaciji javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po 297. členu KZ-1, mučenja po 135.a členu KZ-1 s povzročanjem duševnega trpljenja in izvajanjem pritiska, grožnje po 135. členu KZ-1 in v večini kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄18

Zapornikov otrok in njegova pravica do stikov

Burkelc Frida, Felc Brina, 10.5.2018

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev, Zakonska zveza in družinska razmerja

Frida Burkelc, mag. Brina Felc, Pravna praksa, 18/2018Če je človeku, ki ima mladoletnega otroka, odvzeta prostost zaradi izrečene zaporne kazni in nastopi njeno prestajanje, to nedvomno pomeni velik poseg v dotedanji način družinskega življenja vseh njegovih bližnjih. Zaporna kazen pomeni nujno ločitev otroka in staršev ter ima posledice tudi za izvajanje roditeljske pravice oziroma starševske skrbi, pri čemer je možnost stikov z otrokom nedvomno najbolj neposreden način njenega izvrševanja. V veliki večini se družine spremenjenim razmeram prilagodijo in otroci skupaj z drugim od staršev ali drugim bližnjim obsojenega obiskujejo v zaporu. Obstaja pa tudi veliko primerov, ko je moralo o ureditvi otrokovih stikov s starši iz različnih razlogov odločati sodišče, ki je svojo odločitev o otroku najbolj koristnih stikih sprejelo po temeljito raziskanih subjektivnih lastnostih in potrebah vsakega konkretnega otroka, osvetlitvi starševskih zmožnosti njegovih roditeljev ter po seznanitvi z življenjskimi okoliščinami otroka in staršev, ki jih je treba upoštevati, da se stiki lahko izvajajo. Korist konkretnega otroka je osnovno vodilo sodišča tudi, ko se določajo način, kraj, čas in obseg izvajanja stikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄7-8

Ob otvoritvi sodnega leta 2018

mag. Damijan Florjančič, 22.2.2018

Sodišča

mag. Damijan Florjančič, Pravna praksa, 7-8/2018Zdaj že tradicionalna prireditev sodne veje oblasti - otvoritev sodnega leta - je bila letos dne 14. februarja 2018 na Vrhovnem sodišču RS. Predstavniki ključnih pravosodnih institucij, ki sodelujejo v sodnih postopkih, predsednik Sodnega sveta in minister za pravosodje so dogodek obogatili s predstavitvijo svojih pogledov na delovanje sodstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Kaznivo dejanje agresije in amandmaji Rimskega statuta

Andreja Friškovec, 1.2.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Andreja Friškovec, Pravna praksa, 5/2018Maraton diplomatskih pogajanj na 16. zasedanju skupščine držav pogodbenic k Rimskemu statutu v New Yorku je prinesel dve novi zgodovinski odločitvi - aktivacijo sodne pristojnosti Mednarodnega kazenskega sodišča (Sodišče) nad kaznivim dejanjem agresije in razširitev opredelitve vojnih zločinov iz 8. člena Rimskega statuta na pobudo Kraljevine Belgije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Korist otroka, korist roditelja ali korist postopka?

Burkelc Frida, Felc Brina, 21.12.2017

Zakonska zveza in družinska razmerja

Frida Burkelc, mag. Brina Felc, Pravna praksa, 49-50/2017"Po pomenu in potrebi, da se korist otroka upošteva in zagotavlja v vseh razmerjih in situacijah, v katerih je otrok udeležen, sodi obravnavanje koristi otroka na začetek slehernega razmišljanja o pravnem položaju otroka." Ta misel bi morala biti delovni kompas vseh, ki odločajo o katerihkoli vprašanjih, ki zadevajo mladoletne otroke. Tudi takrat, ko se pojavi situacija, ki sicer v očeh pravnega formalista ni zapletena, je pa na drugi strani opredeljena s kompleksno življenjsko noto.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄43

Med uničenimi in neveljavnimi dokazi zaradi pretečenega roka

mag. Andrej Ferlinc, 9.11.2017

Kazenski postopek

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 43/2017Sodna odločba Višjega sodišča v Ljubljani, s katero je potrdilo sodno odločbo preiskovalne sodnice, s katero je preiskovalna sodnica najprej izločila iz spisovnega gradiva izsledke prikritih preiskovalnih ukrepov (PPU), je bila precejšnje presenečenje. Nato pa je sodnica, sklicujoč se na drugi odstavek 154. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), vse te dokaze, zbrane na podlagi PPU, še dodatno uničila. Sklicevala se je na določbo, da se spisovno gradivo pod nadzorstvom preiskovalnega sodnika uniči, če državni tožilec izjavi, da ne bo začel kazenskega pregona, ali če dve leti po koncu izvajanja ukrepov, ki jih zakon taksativno našteva, ne poda takšne izjave.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 9 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(4) 48(5) 47(2) 46(3)
45(3) 44(5) 43(3) 43-44(1)
42-43(1) 41-42(2) 40(1) 39(1)
39-40(2) 38(3) 38-39(2) 37(1)
36(1) 36-37(1) 35(2) 35-36(1)
34(3) 33(1) 32(1) 32-33(1)
30(1) 30-31(1) 29-30(2) 28(5)
28-29(2) 27(2) 27-28(1) 26(3)
26-27(2) 25(2) 24(4) 24-25(7)
23(4) 23-24(1) 22(7) 21(5)
21-22(1) 20(4) 20-21(1) 19(7)
18(5) 18-19(1) 17-18(3) 16(2)
Več...

Leto objave

2020(6) 2019(8) 2018(9) 2017(11)
2016(6) 2015(5) 2014(8) 2013(4)
2012(7) 2011(10) 2010(8) 2009(6)
2008(11) 2007(7) 2006(8) 2005(4)
2004(8) 2003(4) 2002(6) 2001(6)
2000(6) 1999(8) 1998(11) 1997(7)
1996(6) 1995(8) 1994(5) 1993(7)
1992(5) 1991(1)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEF GHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov