Literatura

Stran 1 / 17 Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 403)
Publikacija	Članek
Pravna praksa, 2020⁄26-27	Nasilje, ki nima spola? M. Plesničar Mojca, Filipčič Katja, 9.7.2020 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
	dr. Mojca M. Plesničar, dr. Katja Filipčič, Pravna praksa, 26-27/2020V kolumni Drugi zorni kot 11. junija 2020 dr. Varanelli načenja vprašanje partnerskega nasilja in kljub uvodni ugotovitvi, da nima spola, v nadaljevanju opisuje, kakšne so specifike nasilja, ki ga izvršujejo storilke, v primerjavi z nasiljem, ki ga izvajajo storilci. Pri tem "moško" nasilje slikovito opiše kot nevihto in ga poveže izključno s fizičnim nasiljem, "žensko" pa kot nevarno kačo in ga opiše kot psihično nasilje.
Pravna praksa, 2020⁄24-25	Stvarna pristojnost Evropskega javnega tožilstva mag. Tanja Frank Eler, 18.6.2020 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	mag. Tanja Frank-Eler, Pravna praksa, 24-25/2020Razmejitev med kaznivimi dejanji, za katera bo pristojno na novoustanovljeno Evropsko javno tožilstvo (v nadaljevanju: EJT), in tistimi, za katera bodo pristojnost ohranili nacionalni organi, je bila eno od ključnih vprašanj pri sprejemanju Uredbe o ustanovitvi EJT (v nadaljevanju: Uredba). Pokazalo se je, da so se države le stežka pripravljene odpovedati delu svoje suverenosti na področju kazenskega prava v korist novega urada. Ko je postalo jasno, da je soglasje držav članic za sprejem Uredbe nedosegljivo, je kot edini način izvedbe projekta preostal mehanizem okrepljenega sodelovanja, ki je zainteresiranim državam omogočil dogovor o ustanovitvi EJT.
Pravna praksa, 2020⁄20-21	Spremenjene okoliščine in višja sila v mednarodni trgovini dr. Andrej Friedl, 28.5.2020 Obligacije, Varstvo pred nalezljivimi boleznimi
	dr. Andrej Friedl, Pravna praksa, 20-21/2020Tako kot v letu 2008 zaradi svetovne finančne krize so letos zaradi bolezni COVID-19 spet močno oživile razprave o pravnih sredstvih, s katerimi lahko ublažimo vpliv takšnih izrednih dogodkov na izpolnjevanje pogodbenih obvez. Na dogodke, ki bodisi izredno otežujejo izpolnitev obveze ali jo preprečujejo - v obeh primerih pa so izven poslovnih rizikov, s katerimi mora prizadeta stranka računati -, odgovarjata doktrini rebus sic stantibus in force majeure, ki s preseganjem absolutnosti načela pacta sunt servanda omogočata ponovno vzpostavitev pogodbenega ravnotežja ob upoštevanju načela enake vrednosti dajatev. Obe doktrini sta razvili pravila kot pravne standarde, ki jih je treba uporabiti v konkretnih primerih. Zaradi različnih izpeljav obeh doktrin v evropskem kontinentalnem sistemu civil law in v sistemu common law pa njihova uporaba ni mehanična, kot si predstavljajo podjetja, ki npr. ob zadnji pandemiji naprošajo gospodarske zbornice, naj jim izdajo splošno potrdilo, da gre za višjo silo.
Pravna praksa, 2020⁄19	Sodstvo iz leta 2019 v - epidemijo! mag. Damijan Florjančič, 14.5.2020 Sodišča
	mag. Damijan Florjančič, Pravna praksa, 19/2020Običajno se vsako leto v prvi polovici maja na Vrhovnem sodišču RS (VS) ukvarjamo z zadnjimi pregledi in dopolnitvami letnega poročila o učinkovitosti in uspešnosti slovenskega sodstva v preteklem letu (LPUUS). Po določbi tretjega odstavka 60.b člena Zakona o sodiščih (ZS) je rok za njegovo oddajo Državnemu zboru ter hkrati v vednost sodnemu svetu in ministrstvu za pravosodje 15. maj. Prvi statistični podatki po novem letu so že kazali na relativno ugodno podobo poslovanja slovenskega sodstva v letu 2019, kar je bilo predstavljeno ob otvoritvi sodnega leta 2020 sredi februarja. Ti podatki so bili že zadostna podlaga za identificiranje kritičnih točk pri načrtovanju poslovanja v letu 2020 in za opredeljevanje prioritet ter čim bolj konkretnih zadolžitev vodstev sodišč zaradi spremljanja in zagotavljanja njihove realizacije. Po tako optimistično zastavljenem delu smo delovno zakorakali v tretji mesec letošnjega leta, ko nas je sredi meseca zadela - koronavirusna bolezen (spoštljivo poimenovana COVID-19)!
Pravna praksa, 2020⁄17-18	Izkoriščanje pandemije COVID-19 za prevare mag. Tanja Frank Eler, 6.5.2020 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Varstvo pred nalezljivimi boleznimi
	mag. Tanja Frank-Eler, Pravna praksa, 17-18/2020Letošnje leto bo nedvomno zaznamovala pandemija bolezni COVID-19. Zaradi negotovosti, ki jo poglablja dejstvo, da je cepivo šele v fazi razvoja in še nekaj časa ne bo dostopno, je izjemno povečano povpraševanje po določenih izdelkih, predvsem zaščitni opremi, ki ga ponudba težko dohaja. Hkrati pa delo od doma, v katerega so trenutno prisiljeni mnogi, ter s tem povezana odvisnost od digitalne podpore pomenita stopnjevanje tveganj z vidika informacijskega varnosti. Zaradi začasne prepovedi ponudbe ter prodaje blaga in storitev neposredno potrošnikom kot enega od ukrepov za zajezitev širjenja bolezni se je v zadnjem času povečal obseg spletne prodaje.
Pravna praksa, 2020⁄17-18	Nerealistične zahteve novega 45.a člena Izvedbene uredbe 282/2011 Andrej Fatur, 6.5.2020 Davek na dodano vrednost in trošarine
	Andrej Fatur, Pravna praksa, 17-18/2020Dne 1. januarja 2020 je stopila v veljavo Izvedbena uredba Sveta (EU) 2018/1912, ki spreminja Izvedbeno uredbo (EU) 282/2011, natančneje, dodaja člen 45.a, ki se nanaša na oprostitev dajatev znotraj skupnosti, in člen 54.a, ki se nanaša na skladiščenje na odpoklic. V tem prispevku se bom osredotočil na izpodbojni domnevi, da je bilo blago dobavljeno znotraj EU, ki ju uvaja novi člen 45.a, in na njune skrite problematike, ki se pokažejo šele v praksi, skupaj z možnimi rešitvami problemov.
Pravna praksa, 2020⁄8-9	Vzročna zveza z vidika krivde mag. Andrej Ferlinc, 5.3.2020 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
	mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 8-9/2020Na prvi pogled je naslov provokativen, saj so bila v pravu pogosta stališča, da vprašanj vzročne zveze ni mogoče povezovati s krivdo. Problematika vzročne zveze je zato tudi v konkretnih zadevah vselej videti le kot dejansko, in ne kot pravno vprašanje. Temeljno izhodišče je v trditvi, da moramo v kazenskem pravu vzročno zvezo pojmovati predvsem kot objektivno zvezo med storitvami ali opustitvami storilca kaznivega dejanja in nastalo posledico. Toda po drugi strani različni avtorji opozarjajo, da je problem vzročnosti sporen tako v filozofiji, naravoslovju kot tudi v družboslovju.
Pravna praksa, 2020⁄3	Zdravstveno pravo mag. Primož Feguš, 23.1.2020 Kultura in umetnost
	mag. Primož Feguš, Pravna praksa, 3/2020Knjiga Zdravstveno pravo avtorice dr. Katje Triller Vrtovec nudi temeljit vpogled v pravni del slovenskega zdravstvenega sistema, prikaže, kdo vse so deležniki v tem sistemu in kakšen je njihov položaj tako z vidika Ustave Republike Slovenije (URS) kot tudi z vidika zakonov, ki urejajo to področje. Avtorica temeljito predstavi, kaj je zdravstvena dejavnost, kaj so zdravstvene storitve in kaj je zdravniška služba.
Pravna praksa, 2020⁄1-2	Javno naročanje kot orodje za spodbujanje inovacij Ferk Boštjan, Ferk Petra, 16.1.2020 PRORAČUN
	dr. Boštjan Ferk, dr. Petra Ferk, Pravna praksa, 1-2/2020Letni evropski sistem inovacijskih kazalnikov za leto 2019 kaže, da se je v Sloveniji inovacijska uspešnost zmanjšala. To postavlja pred javne naročnike izziv in odgovornost, da za spodbujanje inovacij uporabijo tudi instrumente, ki jih omogoča javno naročanje. Namen prispevka je javne naročnike seznaniti s temi instrumenti in jih obenem spodbuditi, da posežejo po njih.
Pravna praksa, 2019⁄49-50	Odločitev privolitveno sposobnega otroka za hormonsko zdravljenje Felc Brina, Razdevšek Karmen, 19.12.2019 Zakonska zveza in družinska razmerja, Zdravstvena in lekarniška dejavnost
	mag. Brina Felc, Karmen Razdevšek, Pravna praksa, 49-50/2019Resničen je pri nas primer otroka, starejšega od 15 let, v katerem je eden od staršev nasprotoval pretehtani odločitvi otroka za zdravljenje s hormonsko terapijo zaradi spolne disforije. Ni edini, saj število otrok z motnjo spolne identitete narašča tako po svetu kot pri nas. Konzilij za osebe s spolno disforijo je ugotovil, da omenjeni otrok izpolnjuje vse pogoje za tako zdravljenje. Vendar pa je pred pričetkom zdravljenja - četudi so lečeči zdravniki jasno izrazili, da je otrok sposoben odločati o sebi in o konkretnem zdravljenju glede na svojo intelektualno zrelost, stanje in starost ter da je takšno zdravljenje v njegovo največjo korist - zahteval soglasje obeh staršev. Zato sta otrok in drugi starš vložila ustrezen zahtevek na sodišče. Ali je takšno ravnanje res v otrokovo največjo korist (kar je glavno in mednarodno priznano vodilo pri vseh dejavnostih, nanašajočih se na otroka) ali pa le povečuje stisko mladostnika?
Pravna praksa, 2019⁄49-50	Je bil menih Irenej diskriminiran ob registraciji za odvetnika? Fekonja Klemen, Farazin Tamara, 19.12.2019 Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Klemen Fekonja, Tamara Farazin, Pravna praksa, 49-50/2019Leto 2019. Maj, sedmi dan v mesecu. Sodišče EU (Sodišče) izda sodbo v zadevi Monachos Eirinaios (Menih Irenej), s katero je povezana (navidezna) kolizija v Direktivi 98/5/ES (Direktiva), ki morda obstaja med pravili za registracijo odvetnika, ki želi poklic opravljati pod poklicnim nazivom iz svoje matične države v državi gostiteljici, ter pravili poklicnega ravnanja v zvezi z opravljanjem odvetniškega poklica v tej državi članici. Je res tako ali pa konkretni primer izkazuje zgolj arbitrarno anomalijo v grški nacionalni zakonodaji?
Pravna praksa, 2019⁄46	Pomen pridobivanja strojno berljivih podatkov in zagotavljanja njihove integritete na poti k javnemu naročanju 4.0 dr. Petra Ferk, 28.11.2019 PRORAČUN
	dr. Petra Ferk, Pravna praksa, 46/2019Na stalnem odboru Sveta odvetniških združenj Evrope (CCBE), ki je potekal 13. septembra 2019 v Kopenhagnu, je evropska komisarka Margrethe Vestager spregovorila o varnosti in zaupanju v digitalnem svetu. Dogodek kaže na pomembnost teme, pred katero si pravniki tudi v digitalnem svetu javnega naročanja ne bomo več mogli dolgo zatiskati oči.
Pravna praksa, 2019⁄42-43	Zbornik Spomladanski Veliki kongres javnega naročanja 2019 dr. Boštjan Ferk, 7.11.2019 Kultura in umetnost
	dr. Boštjan Ferk, Pravna praksa, 42-43/2019V organizaciji GV Založbe je spomladi 2019 potekal kongres javnega naročanja, v okviru katerega je bil izdan tudi zbornik Spomladanski Veliki kongresa javnega naročanja 2019. Zbornik je tematsko razdeljen v tri sklope.
Pravna praksa, 2019⁄38-39	Izpodbijanje priznanega očetovstva po novem Družinskem zakoniku mag. Brina Felc, 11.10.2019 Zakonska zveza in družinska razmerja
	mag. Brina Felc, Pravna praksa, 38-39/2019Družinski zakonik (DZ) se je v celoti pričel uporabljati 15. aprila 2019 in med drugim ureja institut priznanja očetovstva. V 114. členu določa, da za očeta otroka, ki ni rojen v zakonski zvezi ali v času 300 dni po prenehanju zakonske zveze s smrtjo moža otrokove matere, velja tudi moški, ki prizna očetovstvo pri centru za socialno delo, pred matičarjem, v javni listini ali v oporoki (115. člen). Potrebno je soglasje matere in osebe, katere očetovstvo se priznava, ob določenih pogojih (117. člen). Po drugi strani pa mora seveda že zaradi človekove pravice očetov iz 35. člena Ustave RS obstajati tudi možnost ukiniti takšno pravno vez med očetom, ki je očetovstvo priznal, in otrokom, kadar formalno očetovstvo ne ustreza biološki realnosti.
Pravna praksa, 2019⁄26	Nevarnost posega parlamentarne preiskave v uresničevanje načela delitve oblasti mag. Andrej Ferlinc, 4.7.2019 Državni zbor in državni svet
	mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 26/2019V zadnjih dneh so žive razprave (v nekaterih parlamentarnih telesih so že bili sprejeti sklepi) o možnosti parlamentarne preiskave zoper sodnike in tožilce, ki so odločali v zadevah, v katerih so bile obsojene ali oproščene vidne vplivne osebe ali pa so bili postopki zoper te osebe pravnomočno ustavljeni.1 Iz dosedanjih odzivov v medijih - in celo pri samih parlamentarcih - pa ni bilo videti spoznanja, da sploh ni pomembno, kdo so osebe, ki so zahtevale parlamentarno preiskavo, kdo so bili državni tožilci ali sodniki, ki so delovali v konkretnih postopkih, in kdo je bil (po lastnih trditvah) oškodovan.
Pravna praksa, 2019⁄26	Pravica bolnika z demenco do samostojnega odločanja o zdravljenju mag. Brina Felc, 4.7.2019 Zdravstvena in lekarniška dejavnost
	mag. Brina Felc, Pravna praksa, 26/2019Vsi se zavedamo, da se mora tudi Slovenija pričeti aktivno ukvarjati z dejstvom, da se življenjska doba podaljšuje. To prinaša vedno več zdravstvenih problemov, med drugim tudi razširjeno pojavnost demence, ki prizadene celo družino. Društva, kot je v Sloveniji predvsem Spominčica, se trudijo za razvoj demenci prijazne družbe, v katero so osebe z demenco ne le sprejete, podprte, ampak tudi aktivno vključene. Ena od oblik vključenosti je tudi spoštovanje pravic bolnikov do informiranosti in odločanja o svojem zdravljenju.
Pravna praksa, 2019⁄26	Zakon o upravnem sporu (ZUS-1) s komentarjem dr. Aleš Ferčič, 4.7.2019 Kultura in umetnost
	dr. Aleš Ferčič, Pravna praksa, 26/2019V začetku leta 2019 je Lexpera, d.o.o. (GV Založba) izdala in založila nov Zakon o upravnem sporu (ZUS-1) s komentarjem (Komentar), ki ga je pod uredniško taktirko dr. Erika Kerševana napisala skupina uglednih avtoric in avtorjev: mag. Mira Dobravec Jalen, Brigita Domjan Pavlin, mag. Marjanca Faganel, Peter Golob, dr. Erik Kerševan, Andrej Kmecl, dr. Rajko Pirnat, Nataša Smrekar, mag. Tatjana Steinman, Zdenka Štucin in dr. Bruna Žuber. Stvarno kazalo je pripravila mag. Jonika Marflak Trontelj.
Pravna praksa, 2019⁄24-25	Strahopetno dejanje podležev mag. Damijan Florjančič, 20.6.2019 Sodišča
	mag. Damijan Florjančič, Pravna praksa, 24-25/2019Ko se sredi noči neznani napadalci spravijo na nič hudega slutečega človeka na njegovem domačem dvorišču in ga pretepejo s tako silovitostjo, da je vprašljivo celo njegovo preživetje, se najprej, ob sočutju do napadenega, pomisli tudi na nizkotno naravo napadalca ali napadalcev. Strahopetni podleži? Kako ob tem razumeti še okoliščino, da je bila s hrbta napadena oseba ženskega spola, ni treba posebej izpostavljati.
Pravna praksa, 2019⁄23	Kje je naše prekrškovno pravo dr. Zvonko Fišer, 13.6.2019 Prekrški
	dr. Zvonko Fišer, Pravna praksa, 23/2019Vsak čas bo desetletje in pol, odkar smo reformirali krovni prekrškovni zakon. Področje je pomembno in občutljivo, saj zadeva veliko ljudi in pravnih oseb. Bilo bi dobro, če bi stroka in zakonodajalec, z njima pa družba v celoti, ugotovili, kaj smo z reformo dosegli na področju masovnega kaznovanja. Takšne analize niso pogoste, so pa pametne.
Pravna praksa, 2019⁄20	Delitev oblasti in avtentična razlaga zakona - tokrat 631. člena OZ Mojca Furlan, 23.5.2019 Obligacije
	Mojca Furlan, Pravna praksa, 20/2019Ponovno se zastavlja vprašanje, ki ga je pred časom odprl dr. Blaž Kovačič Mlinar, ali je avtentična razlaga za sodišča zavezujoča, poleg tega ostaja dvom, ali se ta institut uporablja pravilno ali se ga morda zlorablja. 3. člen Ustave RS določa načelo delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno, kar pomeni, da nobena izmed vej oblasti ne sme posegati v področje, ki je zaupano drugi veji. Ob prepogostih in predvsem neutemeljenih avtentičnih razlagah določil posameznih zakonov se upravičeno vprašamo, kakšen je sploh namen sprejema avtentične razlage in ali morda Državni zbor ta institut razume in uporablja napačno.
Pravna praksa, 2019⁄19	Finančna preiskava po ZFU in ZOPNI dr. Benjamin Flander, 16.5.2019 Davčne službe, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
	dr. Benjamin Flander, Pravna praksa, 19/2019Institut finančne preiskave je v slovenskem pravnem redu urejen v dveh zakonih: v Zakonu o finančni upravi (ZFU) in Zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI). Normativna ureditev in izvajanje tega pomembnega instrumenta davčno-finančnega nadzora in varstva pridobivanja premoženja na zakonit način dvigujeta precej prahu. Nekateri pravni strokovnjaki opozarjajo, da je ureditev finančne preiskave v obeh omenjenih predpisih pomanjkljiva, da je preiskava tajna, da preiskovanci med postopkom preiskave nimajo pravice do informiranja in izjave ter ravno tako ne učinkovitega pravnega varstva.
Pravna praksa, 2019⁄13	Franšizing v EU - regulatorni izzivi dr. Andrej Friedl, 28.3.2019 GOSPODARSKI SUBJEKTI
	dr. Andrej Friedl, Pravna praksa, 13/2019Ob obsežni literaturi, ki teoretično pojasnjuje ekonomske in pravne vidike pogodbe o franšizingu, je manj raziskano njegovo praktično delovanje v EU, ki po ekonomskih učinkih znatno zaostaja v primerjavi s franšizingom v ZDA in Avstraliji. Evropski parlament je leta 2013 ob razpravi o Evropskem akcijskem načrtu za maloprodajni sektor pozdravil franšizing kot poslovni model, vendar tudi opozoril, da so pogodbeni pogoji v določenih primerih za franšizije nepošteni. Odbor Evropskega parlamenta (EP) za notranji trg in varstvo potrošnikov je naročil dve raziskavi o delovanju franšizinga v EU in povezanih regulatornih izzivih. Obe ugotavljata težave, ki naj bi izhajale iz neuravnoteženega razmerja med franšizorji in franšiziji, nedelovanja samoregulacije, različne uporabe Uredbe 330/2010 o uporabi člena 101(3) PDEU za skupine vertikalnih sporazumov in usklajenih ravnanj, različnih nacionalnih pravnih okvirov idr., kar naj bi prispevalo k razvoju nepoštenih poslovnih praks. Odprlo se je vprašanje, ali je treba samoregulacijo pogodbe o franšizingu kot avtonomnem proizvodu moderne poslovne prakse dopolniti in kako: celovito, deloma, zakonodajno ali z mehkim pravom. Evropski parlament je septembra 2017 skoraj soglasno sprejel Resolucijo o franšizingu v maloprodajnem sektorju in predlagal Komisiji vrsto ukrepov.
Pravna praksa, 2019⁄11	Nujno zdravljenje privolitveno nesposobnega otroka v primeru nasprotovanja staršev mag. Brina Felc, 14.3.2019 Zakonska zveza in družinska razmerja, Zdravstvena in lekarniška dejavnost
	mag. Brina Felc, Pravna praksa, 11/2019Medicinsko pravo je relativno mlada, a izjemno kompleksna veja prava, pri katerem sta ključna subjekta zdravnik in pacient. Namesto temeljnega načela Hipokratove etike in tradicionalne medicine, da je reševanje pacientov poglavitni zakon, današnja medicina in novo pojmovanje pacientovih pravic določata, da je vrhovni zakon pacientova volja, kar pa velikokrat onemogoča oziroma otežuje delo zdravnika. To se kaže tudi na področju privolitve v določeno zdravstveno oskrbo.
Pravna praksa, 2019⁄8	Še o direktnem naklepu kot o "anomaliji našega kazenskega zakonika in sodne prakse" mag. Andrej Ferlinc, 21.2.2019 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
	mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 8/2019V prvi letošnji številki Pravne prakse je avtor dr. Miha Šepec razglasil direktni naklep kot anomalijo našega kazenskega zakonika in celo sodne prakse. To je utemeljil predvsem s podatki iz nemške kazenskopravne doktrine, ki naj bi poznala razlikovanje med direktnim naklepom prve stopnje in direktnim naklepom druge stopnje. Ker naj bi naša teorija (kot je zapisal avtor) "več kot očitno" eventualni naklep štela kot naklep druge stopnje, naj bi prišlo do hude teoretične anomalije, ki da botruje neupravičenemu privilegiranju storilcev.
Pravna praksa, 2018⁄44	Ko je (isti) center za socialno delo stalni skrbnik tožene stranke in skrbnik za posebni primer tožnika mag. Nada Caharijaz Ferme, 15.11.2018 Zakonska zveza in družinska razmerja
	mag. Nada Caharijaz-Ferme, Pravna praksa, 44/2018Ob sedaj veljavni zakonodaji lahko v praksi pride do položaja, ki je "skregan z zdravo pametjo". Pa ne po volji obeh oseb, ki sta jima bila postavljena skrbnika, ampak zaradi medsebojnega nerazumevanja njunih otrok, ki želijo zaščititi njune (in posledično svoje) premoženjske koristi. Pri tem se postavi vprašanje namena skrbništva, ki naj bi varovalo osebo, ki se ji postavi skrbnika. V resničnem življenju pa gre velikokrat za varovanje koristi vseh drugih, še najmanj tistih, katerih pravice in koristi bi moralo skrbništvo varovati.
<< Prejšnja \| Stran: 1 2 3 ... 17 \| Naslednja >>