Literatura

Stran 1 / 16 Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 382)
Publikacija	Članek
Pravna praksa, 2019⁄13	Franšizing v EU - regulatorni izzivi dr. Andrej Friedl, 28.3.2019 GOSPODARSKI SUBJEKTI
	dr. Andrej Friedl, Pravna praksa, 13/2019Ob obsežni literaturi, ki teoretično pojasnjuje ekonomske in pravne vidike pogodbe o franšizingu, je manj raziskano njegovo praktično delovanje v EU, ki po ekonomskih učinkih znatno zaostaja v primerjavi s franšizingom v ZDA in Avstraliji. Evropski parlament je leta 2013 ob razpravi o Evropskem akcijskem načrtu za maloprodajni sektor pozdravil franšizing kot poslovni model, vendar tudi opozoril, da so pogodbeni pogoji v določenih primerih za franšizije nepošteni. Odbor Evropskega parlamenta (EP) za notranji trg in varstvo potrošnikov je naročil dve raziskavi o delovanju franšizinga v EU in povezanih regulatornih izzivih. Obe ugotavljata težave, ki naj bi izhajale iz neuravnoteženega razmerja med franšizorji in franšiziji, nedelovanja samoregulacije, različne uporabe Uredbe 330/2010 o uporabi člena 101(3) PDEU za skupine vertikalnih sporazumov in usklajenih ravnanj, različnih nacionalnih pravnih okvirov idr., kar naj bi prispevalo k razvoju nepoštenih poslovnih praks. Odprlo se je vprašanje, ali je treba samoregulacijo pogodbe o franšizingu kot avtonomnem proizvodu moderne poslovne prakse dopolniti in kako: celovito, deloma, zakonodajno ali z mehkim pravom. Evropski parlament je septembra 2017 skoraj soglasno sprejel Resolucijo o franšizingu v maloprodajnem sektorju in predlagal Komisiji vrsto ukrepov.
Pravna praksa, 2019⁄11	Nujno zdravljenje privolitveno nesposobnega otroka v primeru nasprotovanja staršev mag. Brina Felc, 14.3.2019 Zakonska zveza in družinska razmerja, Zdravstvena in lekarniška dejavnost
	mag. Brina Felc, Pravna praksa, 11/2019Medicinsko pravo je relativno mlada, a izjemno kompleksna veja prava, pri katerem sta ključna subjekta zdravnik in pacient. Namesto temeljnega načela Hipokratove etike in tradicionalne medicine, da je reševanje pacientov poglavitni zakon, današnja medicina in novo pojmovanje pacientovih pravic določata, da je vrhovni zakon pacientova volja, kar pa velikokrat onemogoča oziroma otežuje delo zdravnika. To se kaže tudi na področju privolitve v določeno zdravstveno oskrbo.
Pravna praksa, 2019⁄8	Še o direktnem naklepu kot o "anomaliji našega kazenskega zakonika in sodne prakse" mag. Andrej Ferlinc, 21.2.2019 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
	mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 8/2019V prvi letošnji številki Pravne prakse je avtor dr. Miha Šepec razglasil direktni naklep kot anomalijo našega kazenskega zakonika in celo sodne prakse. To je utemeljil predvsem s podatki iz nemške kazenskopravne doktrine, ki naj bi poznala razlikovanje med direktnim naklepom prve stopnje in direktnim naklepom druge stopnje. Ker naj bi naša teorija (kot je zapisal avtor) "več kot očitno" eventualni naklep štela kot naklep druge stopnje, naj bi prišlo do hude teoretične anomalije, ki da botruje neupravičenemu privilegiranju storilcev.
Pravna praksa, 2018⁄44	Stoletna pot slovenskega vrhovnega sodstva 1918-2018 mag. Damijan Florjančič, 15.11.2018 Sodišča
	mag. Damijan Florjančič, Pravna praksa, 44/2018V teh dnevih se oziramo na čas pred sto leti. Morija prve svetovne vojne se je končala, ljudi in ljudstva je preplavilo olajšanje in upanje v boljši svet, svet brez vojn in podobnih človeških zablod. V takem času se je rojevala nova država, Država Slovencev, Hrvatov in Srbov. Bila je kratkega veka; po nekaj več kot mesecu dni se je odločila, da se bo združila s Kraljevino Srbijo v novo Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Pravna praksa, 2018⁄44	Ko je (isti) center za socialno delo stalni skrbnik tožene stranke in skrbnik za posebni primer tožnika mag. Nada Caharijaz Ferme, 15.11.2018 Zakonska zveza in družinska razmerja
	mag. Nada Caharijaz-Ferme, Pravna praksa, 44/2018Ob sedaj veljavni zakonodaji lahko v praksi pride do položaja, ki je "skregan z zdravo pametjo". Pa ne po volji obeh oseb, ki sta jima bila postavljena skrbnika, ampak zaradi medsebojnega nerazumevanja njunih otrok, ki želijo zaščititi njune (in posledično svoje) premoženjske koristi. Pri tem se postavi vprašanje namena skrbništva, ki naj bi varovalo osebo, ki se ji postavi skrbnika. V resničnem življenju pa gre velikokrat za varovanje koristi vseh drugih, še najmanj tistih, katerih pravice in koristi bi moralo skrbništvo varovati.
Pravna praksa, 2018⁄44	Izobraževanje o normodajni dejavnosti - med realnostjo in potenciali Katerina Fabrizio, 15.11.2018 Državni zbor in državni svet
	Katerina Fabrizio, Pravna praksa, 44/2018Pravno izobraževanje je poglavitnega pomena tako za pravno prakso kot tudi za nadaljnji razvoj pravne znanosti. Prispevek se ukvarja z vprašanjem, kako je v slovenskih univerzitetnih in podiplomskih študijskih programih zastopano izobraževanje na področju normativne dejavnosti v teoretičnem in praktičnem smislu (nomotehnika, tehnična in druga znanja in veščine znotraj postopkov priprave splošnih pravnih aktov). Poleg tega povzame tudi značilnosti usposabljanj v zvezi s pripravo predpisov za strokovnjake v praksi (na ministrstvih, občinah, agencijah in drugje).
Pravna praksa, 2018⁄41-42	S postopkovno pravičnostjo do prenovljene pojavnosti sodstva mag. Damijan Florjančič, 25.10.2018 Sodišča
	mag. Damijan Florjančič, Pravna praksa, 41-42/2018Rezultat delovanja sodne veje oblasti je prepoznaven v odločitvah, sprejetih v sodnih postopkih, ki se na koncu praviloma odrazijo v sodbi. Z njo sodnik posameznik ali sodni senat sporoči svojo odločitev o uporabi zakona v konkretnem obravnavanem primeru. Naj je odločitev pravnomočna ali ne, postane predmet ocenjevanja v smislu njene sprejemljivosti, razumnosti, pravičnosti in zakonitosti. Najprej jo ocenjujejo stranke v postopku, zatem pa pogosto tudi strokovna in splošna javnost. Tako se oblikuje sklepanje vseh udeleženih, ali je sodstvo v konkretni zadevi opravilo nalogo tako, kot se od njega pričakuje, in v razumnem roku, torej brez nepotrebnega odlašanja. Kolikor so taka pričakovanja uresničena, toliko se to odraža v stopnji zaupanja javnosti v sodstvo.
Pravna praksa, 2018⁄41-42	Kam se je izgubilo slovensko mladoletniško kazensko pravo dr. Zvonko Fišer, 25.10.2018 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
	dr. Zvonko Fišer, Pravna praksa, 41-42/2018Včasih je treba v tujino, da z malce distance pogledaš na domače loge. Pred dnevi sem se udeležil posvetovanja tožilcev Federacije BiH. Pretežno sem se, tudi na željo organizatorja, udeleževal sekcije, ki se je ukvarjala z mladoletniško delinkvenco. Morda so se želeli domačini malce pohvaliti s svojimi dosežki. Konec koncev, zakaj pa ne?
Pravna praksa, 2018⁄39-40	Spremenjena vloga študentskega dela v zadnjih letih Miloševič Zupančič Vesna, Franca Valentina, 12.10.2018 Študenti
	mag. Vesna Miloševič-Zupančič, dr. Valentina Franca, Pravna praksa, 39-40/2018Začasno in občasno delo dijakov in študentov (pogovorno imenovano študentsko delo) je institut, ki ga deležniki na slovenskem trgu dela relativno dobro poznajo in ga uporabljajo že desetletja. Zaradi svoje posebnosti je doživelo že veliko poskusov dodatne regulacije. Uvedba minimalne urne postavke in prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, drugačna obdavčitev prispevkov za poklicno bolezen in poškodbo pri delu in prispevki za zdravstveno zavarovanje so študentsko delo znatno podražili. Poleg tega so bili sprejeti še številni drugi ukrepi z znatnim vplivom na ponudbo in povpraševanje po študentskem delu, ki v strokovni literaturi in javnosti niso bili posebej izpostavljeni. Študentskega dela namreč ne omejuje zgolj delovnopravna zakonodaja. Strožja pravila za pridobitev ali ohranitev študentskega statusa, ki izhajajo iz visoko(šolske) zakonodaje, močno vplivajo na ponudbo študentskega dela. Če k temu dodamo še demografske spremembe, ki se kažejo v manjšem številu študentov, in večje (časovne) obremenitve z bolonjskim študijem, ne preseneča, da je razmer, ko je veliko študentov tekmovalo za delovna mesta pri delodajalcih, konec. Trend se je namreč v zadnjih letih obrnil: danes je prostih del veliko, študentov, iskalcev dela pa manj.
Pravna praksa, 2018⁄36-37	Nadomestilo distributerju ob prenehanju pogodbe dr. Andrej Friedl, 27.9.2018 Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	dr. Andrej Friedl, Pravna praksa, 36-37/2018Pri pogodbi o trgovskem zastopanju in pri distribucijski pogodbi imata stranki skupen ekonomski cilj - dolgoročno pospeševanje prodaje principalovega blaga na določenem trgu. To predpostavlja ne le agentove, ampak tudi distributerjevo tesno vpetost v principalovo prodajno organizacijo. Soodvisnost strank v trajnejšem razmerju predpostavlja pri obeh pogodbah tudi njun čim bolj uravnotežen pravni položaj. Neuravnoteženost se lahko pokaže predvsem ob prenehanju pogodbe, ko principalu ostanejo sadovi razvite trgovske mreže, agent in distributer pa se morata poslovno na novo pozicionirati. Iz tega in drugih razlogov se trgovskemu agentu kot šibkejši stranki v EU in vedno bolj tudi širše v svetu zagotavljajo posebne pravice, še zlasti nadomestilo ob prenehanju pogodbe. Položaj distributerja je le redko zakonsko urejen. Moderna teorija kljub temu uvršča distribucijsko pogodbo med nominatne in glede nadomestila ob njenem prenehanju utemeljuje analogno uporabo pravil za agencijske pogodbe.
Pravna praksa, 2018⁄34	Normativnost v Pravnem terminološkem slovarju dr. Tanja Fajfar, 13.9.2018 Kultura in umetnost
	dr. Tanja Fajfar, Pravna praksa, 34/2018Osnovna funkcija terminologije je, da omogoča učinkovito sporazumevanje med strokovnjaki določenega strokovnega področja. Pri tem ima lahko pomembno vlogo terminološki slovar, katerega namen je urejanje in usmerjanje terminologije, da bi ta lahko čim bolj učinkovito opravljala svojo vlogo. V tokratnem prispevku bo predstavljeno normiranje, ki v kontekstu terminoloških slovarjev, ki nastajajo na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, usmerja terminološko rabo v primerih, ko en pojem označuje več terminov, ki v rabi niso povsem enakovredni. Normativnost v terminoloških slovarjih nima namena prepovedovati določenih terminov, ampak prispevati k bolj poenoteni terminologiji.
Pravna praksa, 2018⁄30-31	Ali novi Zakon o športu spodkopava temeljna načela delovne zakonodaje Dušak Matija, Fajdiga Mohor, Stare Katja, 23.8.2018 Šport in organizacije, Delovna razmerja
	Matija Dušak, Mohor Fajdiga, Katja Stare, Pravna praksa, 30-31/2018V juniju 2017 je bil sprejet nov Zakon o športu (ZŠpo-1), ki je nadomestil skoraj dve desetletji star Zakon o športu. Zakonodajalec je poleg mnogih drugih obsežnih sprememb na novo uredil tudi področje zaposlovanja v športu, ki se v določenih delih močno razlikuje od ureditve, kot jo poznamo v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1). Članek se osredotoča na omenjene razlike in izpostavlja problematičnost nove ureditve z delovnopravnega vidika.
Pravna praksa, 2018⁄28-29	Dekolonizacija - stvar preteklosti? (1. del) Demšar Urša, Drole Vid, Fajdiga Mohor, Kimovec Anže, Samobor Ana, 19.7.2018 ZUNANJE ZADEVE IN DIPLOMACIJA
	Urša Demšar, Vid Drole, Mohor Fajdiga, Anže Kimovec, Ana Samobor, Pravna praksa, 28-29/2018Dne 22. junija 2017 je Generalna skupščina Združenih narodov (GS OZN) sprejela resolucijo št. 71/292, s katero je na Meddržavno sodišče (Sodišče) naslovila prošnjo za svetovalno mnenje. Vprašanji, ki ju je postavila, zadevata primer dolgoletnega spora med Mavricijem in Združenim kraljestvom (ZK). Navedeni spor sega v čas dekolonizacije in se nanaša na vprašanje suverenosti nad otočjem Chagos ter na položaj njegovih prebivalcev, ki so jih Britanci prisilno izgnali z otočja. Tako so naredili prostor za ameriško vojaško bazo, ki je še danes ena ključnih geostrateških točk v regiji. Zadeva je pritegnila zanimanje študentov Pravne fakultete v Ljubljani, ki smo na pobudo profesorice dr. Veronike Fikfak z Univerze v Cambridgeu napisali memorandum, katerega skrajšano vsebino bomo predstavili v dveh delih. Začetek bo namenjen predstavitvi dejanskega stanja. V nadaljevanju se bomo posvetili problemom, s katerimi se bo moralo soočiti Sodišče, in podali odgovor na vprašanje (a), ki ga je postavila GS OZN. Zaradi obširnosti zadeve bo možna rešitev vprašanja (b) predstavljena v članku, ki bo objavljen v naslednji številki Pravne prakse.
Pravna praksa, 2018⁄28-29	Kratka zgodba o preprostem vprašanju dr. Zvonko Fišer, 19.7.2018 Kazenski postopek
	dr. Zvonko Fišer, Pravna praksa, 28-29/2018V zadnjih tednih slovensko pravniško javnost - a ne samo pravniške - zaposluje vprašanje, ali je treba rezultate prikritih preiskovalnih ukrepov prav zares uničiti, če državni tožilec v dveh letih od trenutka, ko so bili pridobljeni, ne sproži kazenskega pregona. Tako nekako pravi zakon, prepir pa se je vnel glede narave tega roka, namreč ali je rok instrukcijski ali prekluziven, kot rečemo pravniki. Če je rok prekluziven, z njegovim potekom pade zastavica: pridobljeni podatki, morda tudi dokazi, postanejo neveljavni in jih v kazenskem postopku ni več dopustno uporabiti. Če je rok instrukcijski, pa je, nasprotno, le okviren. Treba ga je spoštovati, toda če pride do prekoračitve, hujših posledic z vidika uporabe dokazov najbrž ne bo; morda bo prišlo do odgovornosti tistega, ki je zamudo povzročil.
Pravna praksa, 2018⁄27	Dvajset let Rimskega statuta Andreja Friškovec, 12.7.2018 Kaznovalno pravo
	Andreja Friškovec, Pravna praksa, 27/2018Dne 17. julija, na dan mednarodnega kazenskega sodstva, letos obeležujemo 20. obletnico sprejetja Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča. Njegov sprejem na diplomatski kodifikacijski konferenci v Rimu je pomenil zgodovinski trenutek ob koncu stoletja, zaznamovanega z grozodejstvi dveh svetovnih vojn, vojne v nekdanji Jugoslaviji in Ruandi. Eden prvih velikih uspehov Rimskega statuta (v nadaljevanju RS) je bila njegova (nepričakovana) hitra uveljavitev 1. julija 2002, potem ko ga je ratificiralo 60 držav.
Pravna praksa, 2018⁄26	Metodologija izdelave Pravnega terminološkega slovarja dr. Tanja Fajfar, 5.7.2018 Kultura in umetnost
	dr. Tanja Fajfar, Pravna praksa, 26/2018V tokratnem prispevku bo predstavljen pojmovni pristop k izdelavi Pravnega terminološkega slovarja, ki je nastal na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. V središču pojmovnega pristopa je pojem kot miselna enota ali enota znanja, termin pa je njegovo poimenovanje. Gre za onomaziološki pristop v nasprotju s semaziološkim pristopom v leksikologiji, pri katerem je izhodišče izraz, ki se mu pripiše pomen. Pojmi so med seboj povezani in gradijo pojmovni sistem, termini pa tvorijo poimenovalni sistem, predstavljen v terminološkem slovarju. Pri nastajanju terminološkega slovarja, utemeljenega na pojmovnem pristopu, mora sodelovati strokovnjak, ki pozna pojmovni sistem stroke, katere terminologija bo uslovarjena. Terminograf, ki je jezikoslovec z znanjem o terminologiji in terminografiji, brez pomoči področnega strokovnjaka pojmovnega sistema ne more predstaviti, ker ga ne pozna, seveda pa k slovarju prispeva s svojim terminološkim in terminografskim znanjem.
Pravna praksa, 2018⁄24-25	Sovražni govor z vidika splošnega pojma kaznivega dejanja mag. Andrej Ferlinc, 21.6.2018 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
	mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 24-25/2018V sredstvih javnega obveščanja - zlasti v predvolilnem času - je znova privrela na dan težnja po strožji kazenskopravni obravnavi sovražnega govora. Pričakovanja se vsake toliko časa usmerijo v državna tožilstva, ki naj bi s povečano represijo vplivala na uporabo inkriminacij, kakorkoli povezanih s sovražnim govorom. Če pustimo ob strani odgovor na vprašanje, ali se sovražni govor lahko pojavi prav zato, ker ga tožilstva po mnenju nekaterih ne preganjajo dovolj strogo, ali pa je predvsem posledica naglo se spreminjajočih družbenih razmer in pomanjkanja splošne kulture ter spoštovanja drugih (in drugačnih) ljudi nasploh, še posebej drugače mislečih, je treba najprej opozoriti na izhodišče, da Kazenski zakonik (KZ-1) izrecno ne inkriminira sovražnega govora kot posebnega kaznivega dejanja. Možnost kazenskopravnega odziva v zvezi s sovražnim govorom lahko prepoznamo v inkriminaciji javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po 297. členu KZ-1, mučenja po 135.a členu KZ-1 s povzročanjem duševnega trpljenja in izvajanjem pritiska, grožnje po 135. členu KZ-1 in v večini kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime.
Pravna praksa, 2018⁄18	Zapornikov otrok in njegova pravica do stikov Burkelc Frida, Felc Brina, 10.5.2018 Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev, Zakonska zveza in družinska razmerja
	Frida Burkelc, mag. Brina Felc, Pravna praksa, 18/2018Če je človeku, ki ima mladoletnega otroka, odvzeta prostost zaradi izrečene zaporne kazni in nastopi njeno prestajanje, to nedvomno pomeni velik poseg v dotedanji način družinskega življenja vseh njegovih bližnjih. Zaporna kazen pomeni nujno ločitev otroka in staršev ter ima posledice tudi za izvajanje roditeljske pravice oziroma starševske skrbi, pri čemer je možnost stikov z otrokom nedvomno najbolj neposreden način njenega izvrševanja. V veliki večini se družine spremenjenim razmeram prilagodijo in otroci skupaj z drugim od staršev ali drugim bližnjim obsojenega obiskujejo v zaporu. Obstaja pa tudi veliko primerov, ko je moralo o ureditvi otrokovih stikov s starši iz različnih razlogov odločati sodišče, ki je svojo odločitev o otroku najbolj koristnih stikih sprejelo po temeljito raziskanih subjektivnih lastnostih in potrebah vsakega konkretnega otroka, osvetlitvi starševskih zmožnosti njegovih roditeljev ter po seznanitvi z življenjskimi okoliščinami otroka in staršev, ki jih je treba upoštevati, da se stiki lahko izvajajo. Korist konkretnega otroka je osnovno vodilo sodišča tudi, ko se določajo način, kraj, čas in obseg izvajanja stikov.
Pravna praksa, 2018⁄18	Davčna obravnava poslovanja v luči multilateralne konvencije OECD Pirnat Sabina, Ferk Aleksander, 10.5.2018 DAVKI, PRISTOJBINE, PRISPEVKI, TAKSE
	Sabina Pirnat, Aleksander Ferk, Pravna praksa, 18/2018Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je v sodelovanju z več kot 99 državami, med katerimi je bila tudi Slovenija, oblikovala besedilo Multilateralne konvencije za uveljavitev ukrepov v davčnih konvencijah za preprečevanje zmanjševanja osnove in preusmerjanje dobička (multilateralna konvencija ali MLI). V prispevku predstavljava ključne ukrepe, ki so bili marca letos z ratifikacijo MLI sprejeti v slovenski pravni red.
Pravna praksa, 2018⁄10	Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) s komentarjem dr. Aleš Ferčič, 15.3.2018 PRORAČUN
	dr. Aleš Ferčič, Pravna praksa, 10/2018Predmet te recenzije je Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) s komentarjem (komentar), katerega avtorji so: Milena Basta Trtnik, Vida Kostanjevec, Sašo Matas, Maja Potočnik in Urška Skok Klima, založnik pa Uradni list Republike Slovenije.
Pravna praksa, 2018⁄9	ZUPŠ in odprava sistemskih anomalij neenakosti med študenti - so se ob tem "razkrile" anomalije na drugih področjih? Klemen Fekonja, 8.3.2018 Študenti
	Klemen Fekonja, Pravna praksa, 9/2018Kot študent PF Univerze v Mariboru sem pozdravil predlog Zakona za urejanje položaja študentov (ZUPŠ), ki ga je v Državni zbor poslal dr. Milan Brglez in je kmalu za tem "zaživel" tudi kot polnopraven predpis. Prepričan sem, da je ZUPŠ pozitiven korak v smer odprave sistemskih anomalij za eno najbolj ranljivih skupin - nas, mlade.
Pravna praksa, 2018⁄7-8	Ob otvoritvi sodnega leta 2018 mag. Damijan Florjančič, 22.2.2018 Sodišča
	mag. Damijan Florjančič, Pravna praksa, 7-8/2018Zdaj že tradicionalna prireditev sodne veje oblasti - otvoritev sodnega leta - je bila letos dne 14. februarja 2018 na Vrhovnem sodišču RS. Predstavniki ključnih pravosodnih institucij, ki sodelujejo v sodnih postopkih, predsednik Sodnega sveta in minister za pravosodje so dogodek obogatili s predstavitvijo svojih pogledov na delovanje sodstva.
Pravna praksa, 2018⁄5	Kaznivo dejanje agresije in amandmaji Rimskega statuta Andreja Friškovec, 1.2.2018 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
	Andreja Friškovec, Pravna praksa, 5/2018Maraton diplomatskih pogajanj na 16. zasedanju skupščine držav pogodbenic k Rimskemu statutu v New Yorku je prinesel dve novi zgodovinski odločitvi - aktivacijo sodne pristojnosti Mednarodnega kazenskega sodišča (Sodišče) nad kaznivim dejanjem agresije in razširitev opredelitve vojnih zločinov iz 8. člena Rimskega statuta na pobudo Kraljevine Belgije.
Pravna praksa, 2017⁄49-50	Korist otroka, korist roditelja ali korist postopka? Burkelc Frida, Felc Brina, 21.12.2017 Zakonska zveza in družinska razmerja
	Frida Burkelc, mag. Brina Felc, Pravna praksa, 49-50/2017"Po pomenu in potrebi, da se korist otroka upošteva in zagotavlja v vseh razmerjih in situacijah, v katerih je otrok udeležen, sodi obravnavanje koristi otroka na začetek slehernega razmišljanja o pravnem položaju otroka." Ta misel bi morala biti delovni kompas vseh, ki odločajo o katerihkoli vprašanjih, ki zadevajo mladoletne otroke. Tudi takrat, ko se pojavi situacija, ki sicer v očeh pravnega formalista ni zapletena, je pa na drugi strani opredeljena s kompleksno življenjsko noto.
Pravna praksa, 2017⁄49-50	Razmislek o evropskem stebru socialnih pravic dr. Valentina Franca, 21.12.2017 ZAPOSLOVANJE IN BREZPOSELNOST
	dr. Valentina Franca, Pravna praksa, 49-50/2017Evropski socialni vrh je 17. novembra 2017 v Göteborgu na Švedskem razglasil dokument o evropskem stebru socialnih pravic (ESSP; ang. European Pillar of Social Rights). Ob tem je predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker povedal, da si je ob nastopu mandata kot eno izmed desetih prioritet, ki jih je predstavil tudi Evropskemu parlamentu, zastavil tudi oblikovanje temeljnih minimalnih socialnih pravic. Rezultat tega je dokument ESSP, ki naj bi bil kot načelni program podlaga za aktivnosti tako EU kakor tudi posameznih držav članic. Ob tem ni mogoče mimo dejstva, da so sistemi socialne varnosti in socialnega varstva v državah članicah zelo različni, kar je delno pogojeno tudi z gospodarskim razvojem in blaginjo posamezne države članice. Hkrati pa se celotna EU srečuje z znatnimi spremembami na trgu, ki močno vplivajo na položaj posameznikov na trgu dela in posledično na njihovo socialno varnost. Zato lahko ESSP razumemo kot enega od odzivov evropskih voditeljev na te spremembe oziroma kot njihov akcijski plan.
<< Prejšnja \| Stran: 1 2 3 ... 16 \| Naslednja >>