O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 39
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 957)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Šeriatsko pravo (2. del)

mag. Urška Klakočar Zupančič, 7.2.2019

Ostalo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 5-6/2019Sredi sedmega stoletja se je na Bližnjem vzhodu rodila nova monoteistična veroizpoved - islam, ki se je v nadaljnjih stoletjih vztrajno širila na zahod in vzhod. Kmalu po smrti preroka Mohameda je prišlo do razkola med verniki. Večina je menila, da izvor prerokovega naslednika ni pomemben, če skupnost dosledno spoštuje islamsko pravo za dosego rešitve, manjšina pa je zagovarjala, da mora biti voditelj islamske skupnosti karizmatična osebnost in hkrati prerokov sorodnik. Razkol med suniti in šiiti se odraža v razvoju šeriatskega prava in islamske civilizacije nasploh.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Spodbude in blaginja

dr. Katarina Zajc, 7.2.2019

Ostalo

dr. Katarina Zajc, Pravna praksa, 5-6/2019Prva ura pogodbenega prava na tuji pravni fakulteti. Profesorica vstopi v predavalnico. Jaz sem bila mentalno pripravljena, da se bo začelo predavanje o temeljnih načelih pogodbenega prava ali vsaj o ponudbi k sklenitvi pogodbe in podobno - vendar sem se motila. Predavanje se je začelo z obravnavanjem primerov kršitev pogodb in višine odškodnine.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Šeriatsko pravo (1. del)

mag. Urška Klakočar Zupančič, 10.1.2019

Ostalo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 1-2/2019Ob besedi šeriat danes, morda celo nehote, največkrat pomislimo na kršenje človekovih pravic, pristranska sodišča, manjvrednost islamskih žensk in kamenjanje prešuštnikov. Dejanski pomen šeriata pa je "božanski" zakon islama in temelj islamske civilizacije. V našem, zahodnem svetu česa podobnega ne poznamo. Da bi lahko razumeli šeriat oziroma šeriatsko pravo, moramo najprej razumeti islam, ki je pravzaprav zelo logičen, ko dojamemo njegova načela, in ob tem upoštevati, da temelji na drugačnih pogledih na človeštvo, moralo, etiko in znanje. Šeriatsko pravo je zasnovano na muslimanski veri kot osnovnem izvoru prava, interpretacija šeriatskega prava pa se imenuje fikh. Za pravilno razumevanje šeriata je nujno vsaj osnovno poznavanje zgodovine oziroma nastanka islama.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Lažnivčeva dividenda in globinski ponaredki

dr. Aleš Završnik, 20.12.2018

Ostalo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 49-50/2018Modrost, da slika pove več kot tisoč besed, pripada preteklosti. Globinski ponaredki (ang. deep fake) sprožajo razmisleke o novih oblikah informacijske vojne in grožnji sodobni demokraciji. Razlog, da temu, kar vidimo, malodane avtomatično verjamemo, temelji na zakoreninjenih kognitivnih bližnjicah. A vendar razrahljanje vere v videno prinaša korist v obliki dividende, ki obstaja že samo zaradi možnosti obstoja ponaredka - vedno je mogoče resnico zanikati s sklicevanjem na ponaredek. Kaj so globinski posnetki, kakšno novo "orožarsko" tekmo sprožajo in zakaj so učinkoviti?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Portal IUS-INFO v dobi digitalne transformacije

Gregor Zagozda, 20.12.2018

Ostalo

Gregor Zagozda, Pravna praksa, 49-50/2018Pred tridesetimi leti so bili pri nas še vsi pravni dokumenti v klasični tiskani obliki, vendar so se že zaznavale želje po digitaliziranju teh vsebin. Pojavile so se prve pravne vsebine na disketah, trakovih, na strežnikih BBS in kmalu po pojavu interneta tudi v obliki spletnih strani. Prvi komercialni ponudnik spletnih pravnih vsebin v digitalni obliki pri nas je bil leta 1997 portal IUS-INFO.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄48

Primerjalnopravna analiza implementacije Direktive 2017/1564

Tilen Zonta, 13.12.2018

Intelektualna lastnina, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Tilen Zonta, Pravna praksa, 48/2018V Pravni praksi št. 45-46 sva z dr. Majo Bogataj Jančič pisala o Marakeški pogodbi o olajšanem dostopu književnih del za slepe, slabovidne ali osebe z drugimi težavami z branjem in o njeni uresničitvi na ravni EU prek Uredbe 2017/1563 in Direktive 2017/1564 (v nadaljevanju Direktiva). Slovenija še ni implementirala Direktive v svoj notranji pravni red, čeprav je rok za prenos že potekel, je pa Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v sodelovanju z Uradom RS za intelektualno lastnino konec oktobra objavilo osnutek Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (novela ZASP-H), ki naj bi v slovensko zakonodajo vnesel potrebne spremembe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄48

Kot smetana na torti

Jan Zobec, 13.12.2018

Sodišča

Jan Zobec, Pravna praksa, 48/2018Predstavljajte si slaščičarno nekje v sivem predmestnem zakotju. V njej strežejo drugorazredne, out-of-date slaščice, vendar včasih kak ustvarjalni slaščičarski kuhar preseneti s kako mojstrovino, zaradi česar ga - da ne bi vodstveni strukturi slaščičarne zrasel čez glavo - skoraj odpustijo. Toda pogosteje se zgodi, da postrežejo s kakim neprebavljivim zmazkom. Kljub temu v nezahtevnem provincialnem okolju slaščičarna še uživa nekaj zaupanja. Ko pa nekateri gostje fašejo salmonelo, njen ugled in zaupanje strmoglavita. Vodstvena struktura stakne glave. Kaj storiti, kako povrniti izgubljen, že itak boren ugled?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Čarovništvo in čarovniški procesi na Slovenskem

mag. Urška Klakočar Zupančič, 6.12.2018

Ostalo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 47/2018Čarovništvo, kot ga poznamo iz ohranjenih zapisov sodnih postopkov na Slovenskem, je imelo korenine v pojmovanju o nadnaravnih sposobnostih nekaterih ljudi, navadno žensk, kar na začetku ni bilo vedno povezano z zlom. Čarovnica je z uroki, uporabo zdravilnih zelišč in molitvami lahko pozdravila bolezen, odkrila, kam je tat skril ukraden denar, in vrnila ljubezen. Od druge polovice šestnajstega stoletja pa je postajala vedno bolj povezana s hudičem. Znala je napovedovati (slabo) prihodnost, povzročati škodo, priklicati prekletstvo, zastrupljati. Čarovniški procesi na naših tleh se niso veliko razlikovali od procesov drugod po Evropi, trajali pa so do konca prve polovice osemnajstega stoletja. Za zadnji čarovniški proces na Slovenskem je dolgo veljal proces proti Marini Češarek v Ribnici leta 1701, vendar naj bi po nekaterih poročilih zadnjo čarovnico pri nas sežgali šele leta 1752.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄45-46

Mikrotransakcije v videoigrah

Baghrizabehi Denis, Zahrastnik Kristjan, 22.11.2018

GOSTINSTVO IN TURIZEM

Denis Baghrizabehi, Kristjan Zahrastnik, Pravna praksa, 45-46/2018Videoigre so že pred leti prevzele svetovni primat najdonosnejše dejavnosti v zabavni industriji. Kljub temu se trg videoiger uspešno izogiba pravni regulaciji. Mikrotransakcije v videoigrah so v zadnjih mesecih padle pod drobnogled številnih regulatorjev po svetu. V Belgiji in drugod so sklenili, da gre posamezne podzvrsti mikrotransakcij šteti za igre na srečo. Izvajanje iger na srečo pa praviloma zahteva pridobitev koncesije. Tudi po slovenski pravni ureditvi bi posamezne oblike mikrotransakcij lahko opredelili kot (nezakonite) igre na srečo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄45-46

Od Marakeške pogodbe do spremembe ZASP

Zonta Tilen, Bogataj Jančič Maja, 22.11.2018

Intelektualna lastnina, Intelektualna lastnina

Tilen Zonta, dr. Maja Bogataj Jančič, Pravna praksa, 45-46/2018Predstavljajte si, da stojite pred domačo knjižno polico, na kateri je sto knjig. Zaprete oči, in ko jih ponovno odprete, je na njej samo še ena naključno izbrana knjiga. Tolikšen je približno odstotek knjig, dostopnih večini slepih, slabovidnih in oseb z motnjami branja po svetu, kar poleg vseh ovir in tegob v njihovem vsakdanu dodatno prispeva k občutku izključenosti. Knjižna lakota (ang. book famine) je resen svetovni družbeni problem, h kateremu prispeva več dejavnikov; poleg finančnih in birokratskih ovir ljudem z okvarami vida in motnjami branja namreč vrata v svet knjig potencialno zapirajo tudi avtorske in sorodne pravice. To problematiko rešuje Marakeška pogodba o olajšanem dostopu do književnih del za slepe, slabovidne ali osebe z drugimi težavami z branjem (v nadaljevanju Marakeška pogodba), konvencija, ki je bila sprejeta v okviru Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (World Intellectual Property Organization, v nadaljevanju WIPO).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄43

Novoveška inkvizicija proti reformaciji, znanosti in prostozidarstvu

mag. Urška Klakočar Zupančič, 8.11.2018

Pravoznanstvo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 43/2018Papeška inkvizicija, ki je bila ustanovljena v prvi polovici 13. stoletja, ni pustošila po Evropi samo v srednjem veku. Težko si predstavljamo, da je bil zloglasni lov na čarovnice pravzaprav novoveški izum. V novem veku pa so se pojavile še nove nevarnosti za cerkev: satan se je preoblekel v Martina Luthra, Galilea Galileja, Giordana Bruna in kasneje v člane prostozidarske bratovščine. Da bi ohranili "čistost" katoliške vere in obranili blagor papeštva, je Rimskokatoliška cerkev leta 1542 oživila in preuredila staro papeško inkvizicijo po vzoru španske inkvizicije in jo uradno poimenovala Sveta kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije ali na kratko Sveti oficij. Bila je pomembno orodje protireformacije. Razen pravice do pomilostitve, ki je bila pridržana za papeža, je imel Sveti oficij skoraj neomejena pooblastila, vključno z zahtevo do podpore posvetnih oblasti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄43

Pravna subjektiviteta umetne inteligence

dr. Aleš Završnik, 8.11.2018

Pravoznanstvo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 43/2018Diskusije o prepovedi avtonomnega orožja, tj. orožja brez pomembnega nadzora človeka pri odločanju o napadu, pogosto vodijo k tematiki prevzemanja oblasti. To odstira ločeno in težavno vprašanje uporabe umetne inteligence (UI) na različnih nevojaških družbenih področjih, kjer prihaja do prikritih in manipulativnih načinov uporabe podatkov: v predstavniško demokracijo se z izkoriščanjem posameznikove "moralne" šibkosti in nenačelnosti, odvisnosti in psiholoških trikov vnašajo motnje, ki predstavljajo manipulacijo z volivci.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄41-42

Prihodnost znamk in geografskih označb

Tilen Zonta, 25.10.2018

Intelektualna lastnina

Tilen Zonta, Pravna praksa, 41-42/2018Na sedežu Urada Evropske unije za intelektualno lastnino (European Union Intellectual Property Office, v nadaljevanju EUIPO) v španskem Alicanteju je 3. in 4. oktobra 2018 potekala mednarodna konferenca z naslovom Trade marks and geographical indications: future perspectives. Glavni poudarek konference je bil na znamkah in geografskih označbah, odnosu med tema dvema pravicama intelektualne lastnine ter pogledih na ureditev tega področja v prihodnje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄39-40

Spremenjena vloga študentskega dela v zadnjih letih

Miloševič Zupančič Vesna, Franca Valentina, 12.10.2018

Študenti

mag. Vesna Miloševič-Zupančič, dr. Valentina Franca, Pravna praksa, 39-40/2018Začasno in občasno delo dijakov in študentov (pogovorno imenovano študentsko delo) je institut, ki ga deležniki na slovenskem trgu dela relativno dobro poznajo in ga uporabljajo že desetletja. Zaradi svoje posebnosti je doživelo že veliko poskusov dodatne regulacije. Uvedba minimalne urne postavke in prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, drugačna obdavčitev prispevkov za poklicno bolezen in poškodbo pri delu in prispevki za zdravstveno zavarovanje so študentsko delo znatno podražili. Poleg tega so bili sprejeti še številni drugi ukrepi z znatnim vplivom na ponudbo in povpraševanje po študentskem delu, ki v strokovni literaturi in javnosti niso bili posebej izpostavljeni. Študentskega dela namreč ne omejuje zgolj delovnopravna zakonodaja. Strožja pravila za pridobitev ali ohranitev študentskega statusa, ki izhajajo iz visoko(šolske) zakonodaje, močno vplivajo na ponudbo študentskega dela. Če k temu dodamo še demografske spremembe, ki se kažejo v manjšem številu študentov, in večje (časovne) obremenitve z bolonjskim študijem, ne preseneča, da je razmer, ko je veliko študentov tekmovalo za delovna mesta pri delodajalcih, konec. Trend se je namreč v zadnjih letih obrnil: danes je prostih del veliko, študentov, iskalcev dela pa manj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Inkvizicija - strah in trepet srednjeveške Evrope

mag. Urška Klakočar Zupančič, 27.9.2018

Ostalo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 36-37/2018Srednjeveška inkvizicija, ki se je bojevala s krivoverci - heretiki, čarovnicami in v dobi reformacije tudi s protestanti, velja za eno najbolj temačnih in strahotnih organizacij v vsej evropski zgodovini. Danes ob besedi inkvizicija takoj pomislimo na grozljivo mučenje jetnikov, ponarejanje dokazov, usmrtitve na grmadah in ustvarjanje splošne množične histerije med ljudmi. Resnično so bila to orodja inkvizitorjev Rimskokatoliške cerkve, s katerimi so odkrivali, zasliševali in kaznovali vse, ki bi lahko kakorkoli ogrozili avtoriteto Svetega sedeža v Rimu. Institucija za zatiranje krivoverstva je bila ustanovljena v prvi polovici 13. stoletja kot odgovor na pojav heretičnih skupin kristjanov, predvsem katarov v južni Franciji, proti katerim je Cerkev vodila prave križarske pohode. V naslednjih stoletjih je inkvizicija lovila vse, kar je dišalo po hereziji, in tako opustošila mesta in vasi v vsej Evropi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Nova sorodna pravica organizatorjev športnih prireditev

Tilen Zonta, 27.9.2018

Intelektualna lastnina, Intelektualna lastnina

Tilen Zonta, Pravna praksa, 36-37/2018Organizacija športnih prireditev je drag, a dobičkonosen šport. Da dogodek, v katerega so v določenem trenutku uprte oči športne javnosti, poteka nemoteno in kvalitetno, je vloženega veliko finančnega, organizacijskega in tehničnega napora. Organizatorji imajo seveda od tega finančne koristi, ki jim zagotavljajo vračilo naložbe in dodaten dobiček. Zlasti pri odmevnih športnih dogodkih si njihovi organizatorji manejo roke z velikimi prihodki od prodaje vstopnic, oglaševanja in predvsem prodaje televizijskih pravic. Čemu torej potreba po uveljavitvi nove sorodne pravice za organizatorje športnih prireditev, ki jo po novem vsebuje Predlog direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄35

Čigavi so podatki o možganih?

dr. Aleš Završnik, 20.9.2018

Sodišča

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 35/2018Premikanje meja pri generiranju podatkov o človeku se nadaljuje z neizbežno hitrostjo. Podatke o telesu je možno prebirati z različnimi novimi tehnologijami: od nosljivega računalništva do prebiranja podatkov v možganih z računalniško-možganskimi implantati. Računalniško-možganski vmesniki so že globoko v razvoju, Facebook je razkril svoje ambicije aprila 2017. Na svetu je samo sedem podjetij, ki razpolagajo z zadostno računsko močjo in podatki, da razvijejo to neraziskano področje; ista podjetja, ki so trenutno vodilna na področju umetne inteligence (UI). Zelo malo verjetno je, da bodo svetu zavladali stroji oz. umetna inteligenca, veliko verjetneje je, da nas bodo stroji poznali bolje kot nas naši "pomembni drugi" in sami sebe in bodo izjemno dobro pritiskali na naše emocionalne "tipke" v korist človeške elite - da bi nam prodali karkoli že: avtomobil, politiko ali ideologijo. Koncentracija bogastva in moči se bo torej zgodila ob lastništvu nad podatki in nadzoru nad tokom podatkov - in ne na lastništvu nad zemljo ali stroji in tovarnami, napoveduje izraelski zgodovinar Harari.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄30-31

Izogibanje javnemu naročanju med povezanimi podjetji kot posledica napačne implementacije direktive EU?

Mitja Zakelšek, 23.8.2018

PRORAČUN

Mitja Zakelšek, Pravna praksa, 30-31/2018Maja letos smo praznovali štirinajsto obletnico vstopa Republike Slovenije (RS) v Evropsko unijo (EU), ko je pravni red te nadnacionalne skupnosti postal sestavni del slovenskega pravnega reda. Na področju sekundarne zakonodaje EU (na primer direktiv) to pomeni, da mora država zagotoviti sprejem vseh ukrepov, ki so potrebni za pravočasno in pravilno implementacijo te zakonodaje. Pričakovali bi, da so v tem času organi javnih oblasti v RS to dolžnost posvojili in da se zavedajo njenih razsežnosti ter zagotavljajo njeno spoštovanje v praksi. A kot zgovorno priča primer zdaj že nekdanjega Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS), še zdaleč ni tako in nas na tem področju očitno čaka še veliko dela.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄28-29

Učinkovitost delovanja Državnega zbora RS v sedmem mandatu

dr. Drago Zajc, 19.7.2018

Ostalo

dr. Drago Zajc, Pravna praksa, 28-29/2018Ocene delovanja parlamentov običajno izhajajo iz različnih izhodišč, saj so predstave o učinkovitosti zelo različne glede na objektivne razmere v družbi in državi ter vrednotna stališča prebivalcev (volivcev), posebej z vidika doseženih ciljev vsakokratne koalicije in opozicije. Za ocenjevanje učinkovitosti se zdi najprimernejši pristop, ki se je pojavil v okviru politološkega proučevanja vloge sodobnih parlamentov, to je uspešnost opravljanja različnih formalnih in neformalnih funkcij v daljšem času, pri čemer se upoštevajo tako notranji dejavniki, kot sta oblikovanost koalicij in stopnja profesionalizacije poslancev, kot tudi vpliv zunanjih dejavnikov - v zadnjem času zlasti gospodarske in begunske krize, zaradi katerih so se močno povečali pritiski na sodobne parlamente po hitrejšem sprejemanju odločitev. Na osnovi tega pristopa je mogoče opraviti tudi primerjave z drugimi novimi in starejšimi parlamenti, ki so bili oblikovani v procesu demokratizacije v Srednji in Vzhodni Evropi na začetku 90. let preteklega stoletja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄28-29

Empatična tehnologija in vladavina algoritmov

dr. Aleš Završnik, 19.7.2018

Ostalo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 28-29/2018Psihologi nas učijo, da v javnosti vedno nosimo masko. Drugi naj nas vidijo takšne, kot si sami želimo, pri tem pa psihologi opozarjajo, da obstaja tudi "slepa pega" samoopazovanja - del naše osebnosti, ki ga sami sploh ne prepoznamo, viden pa je drugim. S t. i. empatičnimi tehnologijami postajajo meje med tem, kar smo, in tem, kako se kažemo drugim, "tekoče": vse več tega, kar lahko zadržimo zase, izginja. V raziskavi biomedicinskih inženirjev, ki povezujejo spoznanja nevroznanosti in senzornega zaznavanja, so z namenom programiranja algoritmov prikazali, kaj vse zmore empatična tehnologija: tako je mogoče na daljavo iz temperature različnih delov telesa, mikroizrazov, premikanja očesnih zrkel, kemične analize izdihanega zraka, načina govora itn. razpoznavati čustvena stanja in bolezenske znake. To lahko vodi do bolj zdravih in osveščenih posameznikov, lahko pa v nočno moro algoritmične vladavine. Takšno algoritmiziranje podatkov, ki jih nevede oddajamo, se že odvija na Kitajskem, ki je navdušena nad sistemi za prepoznavanje obrazov, in v ZDA, kjer so policijska moda nosljive kamere s sistemi za prepoznavanje obrazov v živo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄28-29

Ravnanje z odpadki v luči institutov stvarnega prava

Nejc Zemljak, 19.7.2018

Lastnina in druge stvarne pravice

Nejc Zemljak, Pravna praksa, 28-29/2018Spominjam se, kako so mi v prvem letniku pri Rimskem pravu domišljijo burili instituti, kot so opuščene stvari (res derelicta), pridobitev lastninske pravice z okupacijo in najdba zaklada. Le kdo kot otrok ni sanjal o najdbi zaklada? Predstavljajte si presenečenje, ko otrok kot mladenič ugotovi, da pravo dejansko ureja tudi to. V glavi so se mi pravne določbe mešale s črnimi skrinjami, polnimi draguljev in zlatih palic. Kasneje, ko sem v okviru stvarnega prava prišel do ugotovitve, da celo (takrat) sveži Stvarnopravni zakonik (SPZ) vsebuje določbo s tako romantičnim imenom, kot je najdba zaklada, je bilo navdušenje manjše, saj sem takrat pojme že znal postaviti v širši kontekst. Do danes so se tedanje romantične predstave razblinile in dale določbam SPZ o opuščenih stvareh in zakladih prozaično vsebino. V tem članku me vodi prepričanje, da je opustitev lastninske pravice v našem pravu dejansko zelo normirana, vendar mogoče nekoliko v presenetljivi luči.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄23

Zakonske težave Henrika VIII. Tudorja (4. del)

mag. Urška Klakočar Zupančič, 14.6.2018

Pravoznanstvo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 23/2018Skoraj petdesetletni, bolehni in tiranski angleški kralj Henrik VIII. Tudor (1491-1547, vladal od 1509 do 1547) se je aprila 1540 silovito zaljubil v šestnajstletno angleško plemkinjo Katarino Howard (1523-1542, vladala od julija 1540 do novembra 1541) in jo poročil še istega leta. Mlada, neizobražena in neizkušena kraljica je ob impotentnem možu hitro našla ljubimca, zaradi česar jo je po približno letu in pol doletela ista usoda kot njeno sestrično Ano Boleyn (rojena med 1501 in 1507, umrla 1536, vladala od 1533 do 1536). Odsekali so ji glavo. Vendar Henrik ni umrl samski. Šesta in zadnja žena Katarina Parr (1512-1548, vladala od 1543 do 1547), ki je sicer le za las ušla obtožbi herezije, je kralja preživela, vendar le za eno leto. Po kraljevi smrti se je poročila s Thomasom Seymourjem (1508-1549), zanosila in umrla nekaj dni po porodu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

Problematika privolitve mladoletnega oškodovanca po drugem odstavku 287. člena KZ-1

Barbara Zobec, 7.6.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Barbara Zobec, Pravna praksa, 22/2018Kazenski zakonik (KZ-1) ne pozna splošnih norm o privolitvi oškodovanca, čeprav jo sicer sodobno kazensko pravo razume kot samostojni institut splošnega dela kazenskega prava. Institut je relativno bogato teoretično obdelan predvsem v nemški pravni teoriji, medtem ko pri nas tej problematiki do nedavnega ni bilo namenjeno veliko pozornosti. Eden redkih teoretikov, če ne celo edini, ki je privolitev oškodovanca znanstveno obdelal, je prof. Korošec. Tudi sodna praksa se s privolitvijo oškodovanca kot razlogom za izključitev protipravnosti v glavnem ni veliko ukvarjala, čeprav je šlo za posege v tiste dobrine, ki po naravi stvari na tak ali drugačen način sodijo v njegovo razpolagalno sfero. S takšnim ravnanjem pa se posameznik nedvomno nelegitimno - in mislim, da tudi protiustavno - omejuje pri odločitvah, pomembnih za razvoj njegove lastne osebnosti, nadalje se omejuje njegova pravna sposobnost odločati o sebi in o svoji usodi, jemljejo se mu pravica do samoodločbe, do svobodnega razvoja osebnosti in osebna avtonomija. Vse to pomeni poseganje v različne človekove pravice, ki jih zagotavlja 35. člen Ustave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

Algoritmično pravosodje

dr. Aleš Završnik, 7.6.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 22/2018Evropska komisija za učinkovitost pravosodja pri Svetu Evrope (CEPEJ) si je zadala zahtevno nalogo - pripraviti listino o umetni inteligenci v pravosodnih sistemih (European Charter on the Use of AI in Judicial Systems), ki bo prvi tovrsten akt kakšne mednarodne organizacije. Kako razumeti vlogo umetne inteligence, algoritmov in velikega podatkovja v kazenskem pravu?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Zakonske težave Henrika VIII. Tudorja (3. del)

mag. Urška Klakočar Zupančič, 24.5.2018

Ostalo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 20-21/2018Angleški kralj Henrik VIII. Tudor (1491-1547, vladal od 1509 do 1547) se je samo enajst dni po tem, ko je bila njegova druga žena Ana Boleyn (rojena med 1501 in 1507-1536, vladala od 1533 do 1536) obglavljena, poročil z angleško plemkinjo Jane Seymour (1508-1537, vladala od 30. maja 1536 do 24. oktobra 1537). Tretja žena mu je končno rodila težko pričakovanega moškega naslednika dinastije Tudor - sina Edvarda (1537-1553, vladal od 1547 do 1553) - za kar je plačala z življenjem, ko je zaradi vnetja umrla nekaj dni po porodu. Henrika je njena smrt globoko prizadela, njegovi svetovalci pa so že začeli iskati ženo številka štiri. Našli so jo v nemški vojvodi Kleve. Ana Klevska (1515-1557, vladala od 6. januarja 1540 do 9. julija 1540) je bila s Henrikom poročena le nekaj mesecev, vendar je imela kot njegova žena zagotovo največjo srečo, saj jo je odnesla brez praske in je odšla občutno bogatejša, kot je prišla.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 39 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(20) 48(13) 47(15) 46(17)
45(15) 45-46(8) 44(16) 44-45(3)
43(15) 42(9) 42-43(3) 41(2)
41-42(13) 40(4) 40-41(7) 39(9)
39-40(12) 38(16) 38-39(2) 37(19)
36(14) 36-37(6) 35(24) 35-36(1)
34(23) 33(17) 33-34(2) 32(9)
32-33(1) 31(6) 31-32(12) 30(3)
30-31(4) 29(3) 29-30(15) 28(15)
28-29(5) 27(23) 27-28(2) 26(17)
26-27(1) 25(11) 24(6) 24-25(14)
23(22) 22(16) 22-23(2) 21(24)
Več...

Leto objave

2019(3) 2018(33) 2017(23) 2016(32)
2015(16) 2014(22) 2013(44) 2012(60)
2011(73) 2010(68) 2009(95) 2008(66)
2007(67) 2006(86) 2005(64) 2004(29)
2003(49) 2002(27) 2001(23) 2000(20)
1999(11) 1998(12) 1997(9) 1996(5)
1995(13) 1994(2) 1993(2) 1992(1)
1991(2)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov