O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 40
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 998)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄13

Ženska, ki je postala faraon

mag. Urška Klakočar Zupančič, 2.4.2020

Pravoznanstvo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 13/2020Skoraj 200 let pred časom velikega faraona Ramzesa II. je oblast v rodovitni deželi ob Nilu prevzela ena najbolj uspešnih vladaric starega veka. Hačepsut (rojena 1508 pr. n. št., umrla 1458 pr. n. št., vladala od 1479 pr. n. št. do smrti) je bila hči faraona Tutmozisa I. (vladal od 1506 pr. n. št. do 1493 pr. n. št.) iz osemnajste dinastije, prestol pa si je uradno delila s svojim nečakom Tutmozisom III. (vladal od 1479 pr. n. št. do 1425 pr. n. št.). Celo obdobje svoje vladavine se je trudila, da bi ji priznali moč in božanskost, ki je šla njenim moškim prednikom. Zato se je dala upodabljati kot moški faraon, celo z značilno faraonsko brado. Po njeni smrti naj bi Tutmozis III. ukazal razbiti njene kipe in iznakaziti njene podobe ter napise. Hačepsutina vladavina je povzročila zmedo v dedni liniji zgodnje osemnajste dinastije in je med egiptologi danes znana kot "problem Hačepsut".
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Nastanek in padec manjšinske vlade Marjana Šarca

dr. Drago Zajc, 26.3.2020

Vlada

dr. Drago Zajc, Pravna praksa, 12/2020Politične stranke v demokratičnem okolju povezujejo ljudi na podlagi skupnih interesov in tekmujejo za javno podporo z drugimi strankami. Posebna značilnost parlamentarnih strank je, da se z namenom povečevanja moči povezujejo v koalicije in oblikujejo vlade, ki naj bi zagotavljale stabilnost političnega sistema in omogočale družbeni in gospodarski razvoj. Ob tem se zastavljajo vprašanja: (1) ali imajo stranke zadostno sposobnost koalicijskega povezovanja; (2) kateri so glavni dejavniki, ki vplivajo na sestavljanje koalicij, in koalicijskih vlad; in (3) kakšne večinske ali manjšinske koalicije se lahko oblikujejo v državah s proporcionalnimi volilnimi sistemi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄10

Pritožba zoper razveljavitveni sklep v praksi - dve leti in pol po uveljavitvi ZPP-E

Nina Zupan, 12.3.2020

Civilni sodni postopki

Nina Zupan, Pravna praksa, 10/2020Cilj novele ZPP-D, ki je uzakonila možnost pritožbene obravnave, ni bil dosežen - velik delež zadev je bil še vedno razveljavljen in vrnjen v ponovno sojenje pred sodiščem prve stopnje, čeprav bi bile večkrat lahko pravnomočno zaključene po opravljeni pritožbeni obravnavi. Z novelo ZPP-E je bila zato v zakon vstavljena varovalka v obliki možnosti pritožbe zoper razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje (357.a člen ZPP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄10

Živeti, preživeti v času koronavirusa

dr. Andraž Zidar, 12.3.2020

Varstvo pred nalezljivimi boleznimi

dr. Andraž Zidar, Pravna praksa, 10/2020Slikovne podobe o koronavirusu - predvsem na Kitajskem, na Japonskem in v Italiji - dajejo vtis kataklizme: zapuščene ulice, sanitarni kordoni, ki jih varujeta policija in vojska, prazne police v trgovinah, zdravstveni delavci v skafandrih z merilniki telesne temperature, ljudje z zaščitnimi maskami ... Gre za prizore, ki spominjajo na hollywoodske katastrofične filme. Očitek televiziji, da bi v teh najbolj prizadetih državah lahko pokazala tudi predele, kjer življenje poteka normalno, gotovo drži. Hkrati pa te podobe sporočajo, da gre za zelo resno zadevo. Kako se je z nastalo situacijo soočil svet in kako Slovenija?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Egipčansko-hetitski mirovni sporazum

mag. Urška Klakočar Zupančič, 5.3.2020

Pravoznanstvo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 8-9/2020Ramzes II. (rojen okoli 1303 pr. n. št., umrl 1213 pr. n. št., vladal od 1279 pr. n. št. do smrti) je danes najbolj znan faraon starega Egipta. Obravnavan je kot največji, najslavnejši, najmočnejši in najbolj plodovit faraon egipčanskega imperija. Celo njegovi faraonski nasledniki so ga klicali "Veliki prednik" ali "Ramzes Veliki". Kot vojskovodja je vodil odprave na sever v Levant in na jug v Nubijo, znan pa je tudi po kolosalnih gradbenih projektih, od katerih sta najbolj imenitna mogočna kamnita templja pri Abu Simbelu, ki predstavljata trajni spomenik na velikega faraona in njegovo najljubšo ženo Nefertari (leto rojstva neznano, umrla okoli 1255 pr. n. št.), slavita pa tudi domnevno zmago Ramzesa II. v bitki pri Kadešu (maja 1274 pr. n. št.). Ta zgodovinska bitka je bila eden glavnih vzrokov za sklenitev prvega mirovnega sporazuma v zgodovini človeštva, in sicer med dvema zelo nečimrnima vladarjema, egipčanskim Ramzesom II. in hetitskim Hatušilijem III. (leto rojstva neznano, vladal od 1267 pr. n. št. do 1237 pr. n. št.).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

COVID-19, dogodek višje sile?

Zwitter Tehovnik Jasna, Brus Domen, Klobasa Žan, 5.3.2020

Obligacije

dr. Jasna Zwitter-Tehovnik, Domen Brus, Žan Klobasa, Pravna praksa, 8-9/2020Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je 30. januarja 2020 razglasila stanje izrednih razmer mednarodnih razsežnosti na področju javnega zdravja v povezavi z izbruhom novega koronavirusa (SARS-CoV-2) in z njim povezane bolezni (COVID-19), vendar pa še ni razglasila stanja pandemije. Hkrati je večina držav najprej izdala varnostna opozorila glede potovanja na Kitajsko in še posebej za najbolj prizadeto regijo Hubej.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Kaj imata skupnega France Prešeren in trg kulturnih dobrin?

dr. Katarina Zajc, 5.3.2020

Ostalo

dr. Katarina Zajc, Pravna praksa, 8-9/2020Čeprav je od Prešernovega dne, dneva slovenske kulture, minilo skoraj mesec dni, slavnostni govori na proslavah še vedno odzvanjajo v meni. Eno izmed glavnih sporočil, kakor sem jih dojela, je bilo, da so zlasti kulturniki tisti, ki vedo, kakšni dogodki, predstave in podobno so dobri za slovenske prebivalce, ter da jih moti to, da če določeni kulturni dogodki politiki niso všeč, ta enostavno ukine njihovo financiranje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄4

Država Izrael proti Adolfu Eichmannu

mag. Urška Klakočar Zupančič, 30.1.2020

Pravoznanstvo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 4/2020Dne 23. maja 1960 je izraelski ministrski predsednik David Ben-Gurion oznanil, da so Mossadovi agentje ugrabili notoričnega nacističnega zločinca Adolfa Eichmanna (1906-1962), ki je bil eden glavnih organizatorjev holokavsta. Južnoameriška država Argentina, ki je bila Eichmannovo zatočišče od julija 1950, je Izrael nemudoma obtožila kršenja njene suverenosti in o tem obvestila Organizacijo združenih narodov. Junija 1960 se je Varnostni svet OZN sestal na izrednem srečanju in obsodil ravnanje izraelske varnostne agencije. Kljub temu je odločil, da Izrael lahko obdrži Eichmanna, argentinska vlada pa lahko zahteva reparacije. Diplomatska kriza se je končala z dolgim opravičilom izraelskega premierja. Sojenje odgovornemu za "končno rešitev judovskega vprašanja" v nacistični Nemčiji se je v Jeruzalemu začelo 11. aprila 1961, končalo pa 15. decembra istega leta. Eichmann je bil spoznan za krivega po vseh točkah obtožnice. Na zadnji dan maja 1962 malo pred polnočjo je bil usmrčen z obešanjem, njegovo telo pa so sežgali in pepel raztresli v morje daleč za izraelskimi teritorialnimi vodami.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄4

Uvod v pravoznanstvo

dr. Mojca Zadravec, 30.1.2020

Kultura in umetnost

dr. Mojca Zadravec, Pravna praksa, 4/2020Knjiga Uvod v pravoznanstvo avtorjev prof. dr. Mira Cerarja, doc. dr. Aleša Novaka in akad. prof. dr. Marijana Pavčnika (letos je izšla tretja pregledana, spremenjena in dopolnjena izdaja knjige, ki je predmet tega pregleda) si v prvem poglavju prvega dela (Namesto uvoda) izposodi Radbruchovih Pet minut filozofije prava. Radbruch se v tem besedilu strnjeno dotakne vprašanj, ki si jih že od nekdaj zastavljajo številni pravni misleci: kaj je pravo, zakaj pravno pravilo velja in ali ter zakaj mu lahko v določenih primerih odrečemo veljavo (ali pa celo naravo) prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄4

Brexit in pravice intelektualne lastnine: kaj lahko pričakujemo?

Kotnik Jesih Timotej, Zonta Tilen, 30.1.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Intelektualna lastnina

Timotej Kotnik-Jesih, Tilen Zonta, Pravna praksa, 4/2020Izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije (v nadaljevanju: EU) 31. januarja 2020 je neizbežen. Kljub temu da bo politična kalvarija, ki se vleče že polčetrto leto, končno dobila epilog, se pravne zagate šele začenjajo. V zraku je še veliko nerešenih vprašanj in negotovosti, med njimi tudi usoda pravic intelektualne lastnine po brexitu. Ali bodo avtorska dela še naprej enako varovana tudi na Otoku? Kaj se bo zgodilo z znamkami EU in modeli Skupnosti, ki naj bi veljali na celotnem ozemlju EU? Bo registracija evropskih patentov še možna?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄3

Ste učinkoviti pri dajanju daril?

dr. Katarina Zajc, 23.1.2020

Ostalo

dr. Katarina Zajc, Pravna praksa, 3/2020Prazniki so mimo in večina izmed nas je v decembrskem času prejela darila. Če malo bogokletno vprašam, smo z njimi zadovoljni? Bogokletno zato, ker že stari slovenski rek pravi, da se podarjenemu konju ne gleda na zobe. Tema je zanimiva z ekonomskega stališča, pa ne samo posameznikovega, ampak tudi z makroekonomskega vidika. Če torej pustimo ob strani moraliziranje, ali sploh smemo razpravljati o kvaliteti in všečnosti daril, poglejmo, kaj o darilih meni ekonomska stroka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

Sophie Scholl - obglavljena bela vrtnica

mag. Urška Klakočar Zupančič, 16.1.2020

Ostalo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 1-2/2020Danes skoraj ni Nemca, ki ne bi vedel, kdo je Sophie Scholl. Njena zapuščina bi bila precej drugačna, če bi Hitlerju uspelo uresničiti svoje načrte o Tretjem rajhu in bi nacisti zavladali dobršnemu delu Evrope. Čeprav je nacizem pronical v vse pore družbenega življenja in osvajal velike množice, so bili med Nemci tudi takšni, ki so ga bolj ali manj odkrito prezirali. Sicer se je veliko nemških intelektualcev in akademikov pred Hitlerjevo diktaturo umaknilo v tujino, tisti redki, ki so ostali, pa so se režimu subtilno upirali. V Münchnu so se svobodomiselni študentje zbirali v združbo Bela vrtnica. Njen ustanovitelj in glavni akter je bil Sophijin starejši brat Hans. Tako on kot njegova sestra sta bila zaradi veleizdaje leta 1943 obglavljena z giljotino.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

"Krasni novi svet" umetne inteligence

dr. Andraž Zidar, 19.12.2019

Kultura in umetnost

dr. Andraž Zidar, Pravna praksa, 49-50/2019Umetna inteligenca (UI) prodira v vse družbene pore. Po napovedih strokovnjakov bo že čez nekaj let naše življenje v takšni ali drugačni meri temeljilo na umetni inteligenci - od zdravniškega diagnosticiranja preko avtomatiziranega ustvarjanja novic do uporabe robotov kot pomočnikov v domovih za starejše. V ozadju spremembe paradigme vsakdanjega življenja je izjemen tehnološki, predvsem računalniški razvoj, ki je omogočil hitro obdelavo neznansko velike količine podatkov (ang. big data). Določne študije napovedujejo, da bo UI povzročila zmanjševanje delovnih mest. Pričujoča knjiga je glede tega bolj optimistična in daje napotke, kako zasnovati sobivanje med človekom in UI, kar je po njegovem mnenju mogoče.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Težave s pozabljanjem

Jasna Zakonjšek, 5.12.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Jasna Zakonjšek, Pravna praksa, 47/2019Ljudje si prizadevamo, da ne bi utonili v pozabo. Želimo si biti prepoznavni, znani, slavni. A vsak od nas bi rad v medijih o sebi prebral le pozitivne zapise. Če se v medijih pojavi zapis, ki govori o naših napakah in spodrsljajih, si seveda želimo, da bi ga lahko izbrisali in da bi javnost na naše sence iz preteklosti pozabila. Zaradi Googla in drugih iskalnikov, s pomočjo katerih lahko vsak zelo hitro dostopa tudi do starejših medijskih objav, pa je ta cilj težje dosegljiv, kot je bil v preteklosti, ko je bilo mogoče stare izvode časopisov in posnetkov oddaj najti le še v knjižnicah in v zaprašenih arhivih. Na pojav spletnih medijev je reagiralo tudi pravo, in sicer z uveljavljanjem pravice, na katero se posameznik (fizična oseba) lahko sklicuje, ko želi doseči, da bi javnost pozabila na njegove pretekle napake. Gre za pravico do pozabe. Vendar, kot je pogosto v pravu, zadeva ni enostavna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

O "prelomni" sodbi VS RS v zvezi s kaznivim dejanjem po 297. členu KZ-1

Barbara Zobec, 28.11.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Barbara Zobec, Pravna praksa, 46/2019Kaznivo dejanje javnega spodbujanja, sovraštva, nasilja ali nestrpnosti zagotavlja kazenskopravno varstvo družbenih skupin in posameznikov, ki so zaradi svoje drugačnosti, posebnosti ali osebnih okoliščin v širšem družbenem okolju izpostavljeni kršitvam načela enakosti iz 14. člena Ustave RS. Kazenski pregon zaradi javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti posredno omejuje svobodo javnega obveščanja in izražanja (prvi odstavek 39. člena Ustave). Zato mora zakonska ureditev čim bolj ohranjati občutljivo ravnovesje med tema ustavno varovanima pravicama. Določiti je treba jasno mejo, kdaj izrečena beseda prestopi svobodo govora in tako ogrozi vrednoto enakosti, da je nujen kazenski poseg.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Holistični pogled v filmu Heterodoks

dr. Katarina Zajc, 28.11.2019

Ostalo

dr. Katarina Zajc, Pravna praksa, 46/2019Pred kratkim sem bila povabljena na predstavitev filma prof. Franja Štiblarja z naslovom Heterodoks - razmišljanje o slovenskem gospodarstvu in družbi. Film predstavlja njegov pogled na svet, vlogo pravne in ekonomske vede ter njuno umeščenost v znanost nasploh. Čeprav prof. Štiblarja poznam že dolgo in sva sodelavca na Pravni fakulteti že vrsto let in torej poznam, ali pa sem mislila, da poznam njegov pogled na svet in vlogo ekonomske in pravne vede v družbenopolitičnem okolju, me je film vseeno zelo pozitivno presenetil. Pa ne samo mene, tudi ostale obiskovalce, s katerimi sem imela po predstavitvi možnost poklepetati. Če boste imeli priložnost za ogled, vam ga toplo priporočam.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Kako je nacistična ideologija izmaličila pravo in Program T4

mag. Urška Klakočar Zupančič, 28.11.2019

Ostalo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 46/2019Konec dvajsetih in v tridesetih letih prejšnjega stoletja se je v Nemčiji vzpenjala nacistična ideologija in se razširila na vsa področja življenja. Bolj kot se je nacizem vzpenjal, uveljavljal in udejanjal, bolj se je pravo odmikalo od temeljnih civilizacijskih dosežkov francoske in meščanskih revolucij ter postajalo vse bolj izmaličeno in prepojeno s Hitlerjevimi rasnimi ideali. Poglavitno vlogo pri ustvarjanju t. i. nacistične pravne filozofije in pravoznanstva so imeli takratni profesorji prava na nemških univerzah. Oblikovali so pravno kloako, ki je upravičevala nacistična kriminalna in arbitrarna dejanja. Večina jih je bila več kot pripravljena slediti sistemu vrednot, vsiljenih od "vladarja", in se vrniti v čas srednjega veka. Tisti, ki so temu nasprotovali ali bili judovskega porekla, so se kmalu znašli brez službe, lahko pa tudi brez glave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Ali v Sloveniji preverjamo učinke predpisov na družbo?

Zimšek Jelka, Železnik Maša, 11.10.2019

Državni zbor in državni svet

mag. Jelka Zimšek, mag. Maša Železnik, Pravna praksa, 38-39/2019Analiza učinkov predpisov (ang. Regulatory Impact Assesment tudi Regulatory Impact Analysis, RIA), ki je eno pomembnejših orodij pri pripravi boljših (ang. better regulation) oziroma pametnih (ang. smart regulation) predpisov, je poseben postopek preverjanja učinkov predpisa na družbo in omogoča sistematično obliko presoje ne le na področju, ki ga s predpisom želimo urediti, temveč tudi na drugih področjih. Glavni namen analize učinkov je namreč pridobiti čim bolj natančne empirične informacije o negativnih in pozitivnih učinkih predpisov na javne finance, gospodarstvo, okolje in družbo kot celoto. Računsko sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: računsko sodišče) izvaja že tretjo revizijo na področju priprave, sprejemanja in spremljanja predpisov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Koliko je vredna formalna izobrazba?

dr. Katarina Zajc, 11.10.2019

Ostalo

dr. Katarina Zajc, Pravna praksa, 38-39/2019Ker se ravno začenja študijsko leto, naj bo tokrat kolumna malo bolj šolsko obarvana. Posvetimo se vrednosti izobrazbe, znanja in "diplome". Na družabnih omrežjih in spletu lahko že nekaj časa prebiramo anekdote, da formalna izobrazba ne pomeni nič več in da delodajalci vse bolj iščejo delavce, ki imajo znanja in veščine, pri čemer ni nujno, da imajo formalno izobrazbo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Mož z železnim srcem in konferenca v Wannseeju

mag. Urška Klakočar Zupančič, 3.10.2019

Ostalo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 37/2019V nacistični Nemčiji s sprejetjem Nürnberških zakonov t. i. "judovsko vprašanje" še zdaleč ni bilo rešeno. Arijska kri je bila kljub zakonski prepovedi občevanja med čistokrvnimi Nemci in Judi še vedno ogrožena. Hitler je bil odločen, da bo Evropo popolnoma očistil "judovske nesnage". Tudi sterilizacija ni bilo zadostno zagotovilo, da se judovska kri ne bi kam zalezla in zastrupljala božanskih germanskih genskih zasnov. Iztrebljanja Judov se je lotila nacistična paravojaška organizacija SS (nem. Schutzstaffel) pod vodstvom fanatičnega Heinricha Himmlerja (1900-1945), ki je rešitev judovskega vprašanja zaupal svojemu zvestemu visokemu oficirju Reinhardu Heydrichu (1904-1942). Heydrich se je zavzeto lotil te pomembne naloge in 20. januarja 1942 v vili v bližini Berlina pri jezeru Wannsee organiziral konferenco, na katero so bili povabljeni visoki nemški državni uradniki. Tistega dne je bila določena kruta usoda milijonov evropskih Judov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Svet med hegemonijo in ustavnostjo ter vloga mednarodnega prava v njem

dr. Andraž Zidar, 26.9.2019

MEDNARODNI VEČSTRANSKI AKTI

dr. Andraž Zidar, Pravna praksa, 36/2019Prevladujoča globalna trenda današnjega sveta sta hegemonija in ustavnost. Čeprav se struktura svetovne skupnosti še vedno opira na meddržavno vestfalsko logiko, praktični razvoj potrjuje vse večjo neučinkovitost multilateralnega urejanja mednarodnih odnosov. Nedvomno se glavni del globalnih političnih, družbenih in gospodarskih procesov še vedno odvija v arhitekturni zasnovi, nastali po drugi svetovni vojni. Ta je zasidrana v horizontalni naravi mednarodnih odnosov, v kateri so države in mednarodne organizacije glavni protagonisti. Toda še posebej od napadov 11. septembra naprej se svetovna dinamika vse bolj razvija v smeri dveh močnih in navidezno različnih svetovnih tokov. Večje države ali regionalni bloki, kot so ZDA, Rusija, Kitajska in EU, so postali odločnejši pri uresničevanju svojih interesov na mednarodnem prizorišču. Njihovo ravnanje predstavlja hegemonijo. Vzporedno s tem postaja vedno močnejši proces ustavnosti. V tem smislu mednarodne organizacije širijo obseg svojega delovanja, mednarodna sodna telesa povečujejo svoje sodne pristojnosti, "višje norme" mednarodnega prava pa so vedno bolj pomembne v mednarodni pravni stvarnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Izbris kvalificiranih obveznosti bank: Pravna analiza primera Kotnik

dr. Katarina Zajc, 26.9.2019

Kultura in umetnost

dr. Katarina Zajc, Pravna praksa, 36/2019Z velikim veseljem sem prijela v roke knjigo z naslovom Izbris kvalificiranih obveznosti bank: pravna analiza primera Kotnik, ki so jo uredili Matija Damjan, Klemen Podobnik in Ana Vlahek, njeni avtorji pa so: Ana Bonča, Lina Burkelc Juras, Miloš Dimitrijević, Janja Hojnik, Mirjam Homar, Lara Matan, Sašo Šilec in Urša Useničnik. Knjiga je zaradi aktualne teme prišla v pravem času.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Nürnberški zakoni - zmaga neprava nad pravom

mag. Urška Klakočar Zupančič, 19.9.2019

Ostalo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 34-35/2019Petnajstega septembra 1935 je nemški parlament (nem. Reichstag) na letnem zboru Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (nem. Nationalsocialistische Deutsche Arbeitspartei - NSDAP) v Nürnbergu sprejel tri zakone, ki jih danes imenujemo Nürnberški ali Arijski zakoni, s katerimi je nacistična protijudovska ideologija dobila zakonito podlago. Gre za enega najbolj v oči bijočih uzakonitev neprava v človeški zgodovini. Zakonski ukrepi so nemškim Judom odvzeli državljanstvo in jim prepovedali, da bi se poročali ali imeli zunajzakonska razmerja z etnično čistimi Nemci. Čeprav so bili s tem položeni pravni temelji nemškega protisemitizma, pa se je preganjanje in ustrahovanje Judov začelo že mnogo prej.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Sodniška samouprava v postkomunističnem sodstvu

Jan Zobec, 5.9.2019

Sodišča

Jan Zobec, Pravna praksa, 33/2019Na vprašanje, kaj je etika, ni lahko odgovoriti. Je pa lažje najti odgovor na vprašanje, kaj je sodniška etika. Vsaj na prvi, legalistični pogled se zdi tako. Odgovor daje namreč Zakon o sodnem svetu (ZSSve), ki v prvem odstavku 53. člena pove, da "kodeks sodniške etike določa pravila za službeno in zasebno ravnanje in vedenje sodnikov zaradi varovanja neodvisnosti, nepristranskosti in poštenosti sodnikov ter ugleda sodniške službe". Nato v naslednjem odstavku pravila sodniške etike postavi na raven pravno zavezujočih zapovedi, ko sodnikom zaukaže: "Sodniki so dolžni spoštovati kodeks sodniške etike pri opravljanju sodniške službe in zunaj nje." Sodniška etika kot agregat načel in usmeritev, ki naj bi spontano nastajale znotraj sodniškega poklica in ki naj bi sodnika usmerjale k ravnanju, ki je dobro za opravljanje sodniškega poklica v dobro ljudi, vladavine prava in človekovih pravic, je tako v slovenskem pravnem prostoru izgubila svojo nedolžnost. Nedolžnost v smislu ločenosti od prava in pripadnosti samorefleksiji ter svetu avtonomnega, kjer dominirajo vrednote, načela, cilji in smisel. Sodniška etika je postala del prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Kako zajeziti negativne eksternalije športnih stav

dr. Katarina Zajc, 29.8.2019

GOSTINSTVO IN TURIZEM

dr. Katarina Zajc, Pravna praksa, 32/2019Pred kratkim mi je pod roke prišel zapis trenerke Sandre Zaniewski, katere varovanka je hrvaška teniška igralka Petra Martić. Njena varovanka je na turnirju v Torontu izgubila igro proti slabše postavljeni igralki. Martićeva je 21. na svetovni teniški lestvici in je izgubila proti 152. postavljeni igralki. Lahko bi rekli: se zgodi tudi najboljšim. Čeprav je večina to tekmo pozabila, pa je očitno niso pozabili tisti, ki so stavili na Martićevo, da bo premagala slabše postavljeno igralko. Kakor je napisala Zaniewska, so Martićevi grozili na njeni spletni strani in družabnih omrežjih. Grožnje so segale od tega, da mora vrniti denar, ki so ga stavili nanjo, do tega, da jo bodo ubili. Čeprav je trenerka napisala, da je to običajno, pa se me zapis ni tako dotaknil vse do pred dvema dnevoma. Oče enega obetavnih slovenskih teniških igralcev mi je preposlal grožnjo, ki jo je na družabna omrežja dobil njegov sin. Enemu od igralcev na srečo ni bilo všeč, kako je igral. To me je popolnoma pretreslo. Res je, da papir prenese vse, ampak ...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 40 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(21) 48(13) 47(16) 46(20)
45(15) 45-46(8) 44(16) 44-45(3)
43(15) 42(9) 42-43(3) 41(2)
41-42(13) 40(4) 40-41(7) 39(9)
39-40(12) 38(16) 38-39(4) 37(20)
36(16) 36-37(6) 35(24) 35-36(1)
34(23) 34-35(1) 33(18) 33-34(2)
32(10) 32-33(1) 31(6) 31-32(12)
30(3) 30-31(4) 29(3) 29-30(15)
28(15) 28-29(6) 27(23) 27-28(2)
26(19) 26-27(1) 25(11) 24(6)
24-25(17) 23(22) 22(16) 22-23(2)
Več...

Leto objave

2020(12) 2019(32) 2018(33) 2017(23)
2016(32) 2015(16) 2014(22) 2013(44)
2012(60) 2011(73) 2010(68) 2009(95)
2008(66) 2007(67) 2006(86) 2005(64)
2004(29) 2003(49) 2002(27) 2001(23)
2000(20) 1999(11) 1998(12) 1997(9)
1996(5) 1995(13) 1994(2) 1993(2)
1992(1) 1991(2)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov