O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 40
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 981)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Koliko je vredna formalna izobrazba?

dr. Katarina Zajc, 11.10.2019

Ostalo

dr. Katarina Zajc, Pravna praksa, 38-39/2019Ker se ravno začenja študijsko leto, naj bo tokrat kolumna malo bolj šolsko obarvana. Posvetimo se vrednosti izobrazbe, znanja in "diplome". Na družabnih omrežjih in spletu lahko že nekaj časa prebiramo anekdote, da formalna izobrazba ne pomeni nič več in da delodajalci vse bolj iščejo delavce, ki imajo znanja in veščine, pri čemer ni nujno, da imajo formalno izobrazbo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Ali v Sloveniji preverjamo učinke predpisov na družbo?

Zimšek Jelka, Železnik Maša, 11.10.2019

Državni zbor in državni svet

mag. Jelka Zimšek, mag. Maša Železnik, Pravna praksa, 38-39/2019Analiza učinkov predpisov (ang. Regulatory Impact Assesment tudi Regulatory Impact Analysis, RIA), ki je eno pomembnejših orodij pri pripravi boljših (ang. better regulation) oziroma pametnih (ang. smart regulation) predpisov, je poseben postopek preverjanja učinkov predpisa na družbo in omogoča sistematično obliko presoje ne le na področju, ki ga s predpisom želimo urediti, temveč tudi na drugih področjih. Glavni namen analize učinkov je namreč pridobiti čim bolj natančne empirične informacije o negativnih in pozitivnih učinkih predpisov na javne finance, gospodarstvo, okolje in družbo kot celoto. Računsko sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: računsko sodišče) izvaja že tretjo revizijo na področju priprave, sprejemanja in spremljanja predpisov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Mož z železnim srcem in konferenca v Wannseeju

mag. Urška Klakočar Zupančič, 3.10.2019

Ostalo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 37/2019V nacistični Nemčiji s sprejetjem Nürnberških zakonov t. i. "judovsko vprašanje" še zdaleč ni bilo rešeno. Arijska kri je bila kljub zakonski prepovedi občevanja med čistokrvnimi Nemci in Judi še vedno ogrožena. Hitler je bil odločen, da bo Evropo popolnoma očistil "judovske nesnage". Tudi sterilizacija ni bilo zadostno zagotovilo, da se judovska kri ne bi kam zalezla in zastrupljala božanskih germanskih genskih zasnov. Iztrebljanja Judov se je lotila nacistična paravojaška organizacija SS (nem. Schutzstaffel) pod vodstvom fanatičnega Heinricha Himmlerja (1900-1945), ki je rešitev judovskega vprašanja zaupal svojemu zvestemu visokemu oficirju Reinhardu Heydrichu (1904-1942). Heydrich se je zavzeto lotil te pomembne naloge in 20. januarja 1942 v vili v bližini Berlina pri jezeru Wannsee organiziral konferenco, na katero so bili povabljeni visoki nemški državni uradniki. Tistega dne je bila določena kruta usoda milijonov evropskih Judov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Svet med hegemonijo in ustavnostjo ter vloga mednarodnega prava v njem

dr. Andraž Zidar, 26.9.2019

MEDNARODNI VEČSTRANSKI AKTI

dr. Andraž Zidar, Pravna praksa, 36/2019Prevladujoča globalna trenda današnjega sveta sta hegemonija in ustavnost. Čeprav se struktura svetovne skupnosti še vedno opira na meddržavno vestfalsko logiko, praktični razvoj potrjuje vse večjo neučinkovitost multilateralnega urejanja mednarodnih odnosov. Nedvomno se glavni del globalnih političnih, družbenih in gospodarskih procesov še vedno odvija v arhitekturni zasnovi, nastali po drugi svetovni vojni. Ta je zasidrana v horizontalni naravi mednarodnih odnosov, v kateri so države in mednarodne organizacije glavni protagonisti. Toda še posebej od napadov 11. septembra naprej se svetovna dinamika vse bolj razvija v smeri dveh močnih in navidezno različnih svetovnih tokov. Večje države ali regionalni bloki, kot so ZDA, Rusija, Kitajska in EU, so postali odločnejši pri uresničevanju svojih interesov na mednarodnem prizorišču. Njihovo ravnanje predstavlja hegemonijo. Vzporedno s tem postaja vedno močnejši proces ustavnosti. V tem smislu mednarodne organizacije širijo obseg svojega delovanja, mednarodna sodna telesa povečujejo svoje sodne pristojnosti, "višje norme" mednarodnega prava pa so vedno bolj pomembne v mednarodni pravni stvarnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Izbris kvalificiranih obveznosti bank: Pravna analiza primera Kotnik

dr. Katarina Zajc, 26.9.2019

Kultura in umetnost

dr. Katarina Zajc, Pravna praksa, 36/2019Z velikim veseljem sem prijela v roke knjigo z naslovom Izbris kvalificiranih obveznosti bank: pravna analiza primera Kotnik, ki so jo uredili Matija Damjan, Klemen Podobnik in Ana Vlahek, njeni avtorji pa so: Ana Bonča, Lina Burkelc Juras, Miloš Dimitrijević, Janja Hojnik, Mirjam Homar, Lara Matan, Sašo Šilec in Urša Useničnik. Knjiga je zaradi aktualne teme prišla v pravem času.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Nürnberški zakoni - zmaga neprava nad pravom

mag. Urška Klakočar Zupančič, 19.9.2019

Ostalo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 34-35/2019Petnajstega septembra 1935 je nemški parlament (nem. Reichstag) na letnem zboru Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (nem. Nationalsocialistische Deutsche Arbeitspartei - NSDAP) v Nürnbergu sprejel tri zakone, ki jih danes imenujemo Nürnberški ali Arijski zakoni, s katerimi je nacistična protijudovska ideologija dobila zakonito podlago. Gre za enega najbolj v oči bijočih uzakonitev neprava v človeški zgodovini. Zakonski ukrepi so nemškim Judom odvzeli državljanstvo in jim prepovedali, da bi se poročali ali imeli zunajzakonska razmerja z etnično čistimi Nemci. Čeprav so bili s tem položeni pravni temelji nemškega protisemitizma, pa se je preganjanje in ustrahovanje Judov začelo že mnogo prej.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Sodniška samouprava v postkomunističnem sodstvu

Jan Zobec, 5.9.2019

Sodišča

Jan Zobec, Pravna praksa, 33/2019Na vprašanje, kaj je etika, ni lahko odgovoriti. Je pa lažje najti odgovor na vprašanje, kaj je sodniška etika. Vsaj na prvi, legalistični pogled se zdi tako. Odgovor daje namreč Zakon o sodnem svetu (ZSSve), ki v prvem odstavku 53. člena pove, da "kodeks sodniške etike določa pravila za službeno in zasebno ravnanje in vedenje sodnikov zaradi varovanja neodvisnosti, nepristranskosti in poštenosti sodnikov ter ugleda sodniške službe". Nato v naslednjem odstavku pravila sodniške etike postavi na raven pravno zavezujočih zapovedi, ko sodnikom zaukaže: "Sodniki so dolžni spoštovati kodeks sodniške etike pri opravljanju sodniške službe in zunaj nje." Sodniška etika kot agregat načel in usmeritev, ki naj bi spontano nastajale znotraj sodniškega poklica in ki naj bi sodnika usmerjale k ravnanju, ki je dobro za opravljanje sodniškega poklica v dobro ljudi, vladavine prava in človekovih pravic, je tako v slovenskem pravnem prostoru izgubila svojo nedolžnost. Nedolžnost v smislu ločenosti od prava in pripadnosti samorefleksiji ter svetu avtonomnega, kjer dominirajo vrednote, načela, cilji in smisel. Sodniška etika je postala del prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Kako zajeziti negativne eksternalije športnih stav

dr. Katarina Zajc, 29.8.2019

GOSTINSTVO IN TURIZEM

dr. Katarina Zajc, Pravna praksa, 32/2019Pred kratkim mi je pod roke prišel zapis trenerke Sandre Zaniewski, katere varovanka je hrvaška teniška igralka Petra Martić. Njena varovanka je na turnirju v Torontu izgubila igro proti slabše postavljeni igralki. Martićeva je 21. na svetovni teniški lestvici in je izgubila proti 152. postavljeni igralki. Lahko bi rekli: se zgodi tudi najboljšim. Čeprav je večina to tekmo pozabila, pa je očitno niso pozabili tisti, ki so stavili na Martićevo, da bo premagala slabše postavljeno igralko. Kakor je napisala Zaniewska, so Martićevi grozili na njeni spletni strani in družabnih omrežjih. Grožnje so segale od tega, da mora vrniti denar, ki so ga stavili nanjo, do tega, da jo bodo ubili. Čeprav je trenerka napisala, da je to običajno, pa se me zapis ni tako dotaknil vse do pred dvema dnevoma. Oče enega obetavnih slovenskih teniških igralcev mi je preposlal grožnjo, ki jo je na družabna omrežja dobil njegov sin. Enemu od igralcev na srečo ni bilo všeč, kako je igral. To me je popolnoma pretreslo. Res je, da papir prenese vse, ampak ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Zmaga Sončnega kralja nad francoskimi "parlementi" in Veliki brat v Versaillesu

mag. Urška Klakočar Zupančič, 18.7.2019

Pravoznanstvo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 28-29/2019V Evropi so v 15. in 16. stoletju vzniknila mesta, skupaj z njimi pa sta se širili obrt in trgovina. V družbi, v kateri je od srednjega veka prevladovalo naturalno gospodarstvo, se je kot menjalno sredstvo počasi uveljavljal denar. Meščanstvo si je izborilo sodelovanje pri vladarju in postalo njegov politični zaveznik pri prizadevanju, da bi zlomili moč fevdalcev. Zaradi razvoja novih vrst orožja in tehnik bojevanja je namesto stare fevdalne vojske v ospredje prihajala najemniška vojska poklicnih vojakov, ki jo je organiziral in financiral vladar. Da bi lahko pobral dovolj davkov, je potreboval močan uradniški aparat. Meščanstvo, najemniška vojska in uradniški aparat so slabili moč plemstva, ki je postajalo čedalje bolj odvisno od vladarja. Njegova oblast je postajala absolutna, neomejena. Zgled popolne absolutistične države konec 17. stoletja je bila Francija v času vladanja Ludvika XIV. (1638-1715, vladal 1643-1715).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Dan odprtega znanja

Tilen Zonta, 4.7.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

Tilen Zonta, Pravna praksa, 26/2019Na Dnevu odprtega znanja, ki sta ga 6. maja 2019 v atriju Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (v nadaljevanju ZRC SAZU) organizirala Inštitut za intelektualno lastnino in zavod Danes je nov dan, so številni predavatelji delili svoje znanje o različnih vidikih odprtega znanja, tj. znanja, ki ga lahko vsakdo prosto uporablja, razširja in predeluje, ne da bi ga pri tem ovirale pravne, tehnološke ali družbene prepreke. Odprto znanje sestavljajo gradniki, kot so odprta kultura, odprta znanost, odprto izobraževanje, odprta strojna in programska oprema ter odprti podatki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Posledice volitev v Evropski parlament 2019

dr. Drago Zajc, 4.7.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Drago Zajc, Pravna praksa, 26/2019Volitve v Evropski parlament so največji demokratični dogodek na svetu, če izvzamemo volitve v Indiji. Na volitvah maja 2019 je sodelovalo več kot 5.000 kandidatov na listah skoraj 400 strank iz 27 držav, ki so odločene ostati v EU, in tudi v eni državi, ki se želi posloviti. Volitve so se zgodile v času, ko EU ni več v ekspanziji in se pojavljajo dileme glede krepitve integracije, dominantne teme pa postajajo migracije in varnost. Volilna udeležba je bila v celoti boljša kot pred petimi leti - udeležilo se jih je 51 odstotkov vseh volivcev (na prejšnjih je bila udeležba 42-odstotna), kar kaže, da so se volivci zavedeli ranljivosti Evropske unije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Roe v. Wade in kazniva dejanja - je ekonomija dolgočasna?

dr. Katarina Zajc, 20.6.2019

Ostalo, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Katarina Zajc, Pravna praksa, 24-25/2019Večina ljudi, med njimi tudi "moji" študenti, gledajo na ekonomijo kot na izredno dolgočasno vedo. Po mojem, seveda "obremenjenem" prepričanju pa to nikakor ni. Morda le na začetku študija, ko se je treba naučiti osnov, čeprav je večina osnov zelo zdravorazumska. Ko pa malo bolje spoznaš to "vedo o izbiri v svetu omejenih sredstev", pa se ti odkrije popolnoma nov način razmišljanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Pošast z gradu Čachtice

mag. Urška Klakočar Zupančič, 20.6.2019

Ostalo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 24-25/2019Legenda o grofici Bathory govori o tem, da je nekoč, ko je jezdila po gozdu, srečala sključeno starko z gubastim obrazom in brezzobimi usti. Grofičin konj se je prestrašil in odskočil, grofica pa je zavpila na starko, da je grda stara babura. Starka ji je rekla: "Pazi se, ker nekoč boš tudi ti stara in grda, kot sem jaz." Grofico so te besede pretresle, in ko se je vrnila v grad, je o dogodku povedala svoji služkinji Darvuliji. Ta je bila čarovnica in ji je rekla, da bo ohranila svojo mladost le, če se bo mazala s krvjo nedolžnih deklet. Kmalu zatem so se v okolici gradu Čachtice začeli dogajati zverinski umori mladih deklet, ki so bile pri grofici v službi. Sadistična mučenja in umori naj bi se dogajali več let, žrtev pa naj bi bilo več kot 600. Konec leta 1610 so grofico aretirali in "obsodili" na dosmrtni hišni zapor.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Novi Komentar Ustave RS in starševstvo istospolnih parov

dr. Mojca Zadravec, 20.6.2019

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Zakonska zveza in družinska razmerja

dr. Mojca Zadravec, Pravna praksa, 24-25/2019Dober komentar ustave je gotovo "nepogrešljiv pravniški pripomoček": tako za pravnike, ki se s pravom ukvarjajo na praktični ali znanstveni ravni, kot tiste, ki se s pravom šele spoznavajo. Ob tem se mi zdi nujno dodati, da si mora vsakokratni komentar pravnega akta (še posebej ustave) takšno težo pridobiti s svojo vsebino in mu nikakor ne pripada samo zato, ker delo nosi naslov "komentar". Ob formalnem razlogu (tj. ker komentar ni formalni pravni vir), je tu predvsem vsebinski razlog: z nekritičnim sklicevanjem na neposrečeno vsebino komentarja bi se od vsebine predmeta komentiranja lahko oddaljili.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

Nasledstvena pravica kastiljskih žensk ali kdo je tu nor?

mag. Urška Klakočar Zupančič, 6.6.2019

Pravoznanstvo, Človekove pravice

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 21-22/2019V 15. stoletju se je spreminjala zgodovina. Končala se je stoletna vojna med Francijo in Anglijo; v Italiji se je iz Firenc v ostale dežele razmahnilo kulturno, umetniško, politično in znanstveno gibanje, znano pod imenom renesansa. Osmani so osvojili Konstantinopel, ki je bil še zadnji ostanek nekdaj velikega rimskega cesarstva. Katoliška cerkev je počasi drsela v krizo; v Španiji pa je močna ženska vladarica s soprogom uspela združiti dežele, izgnati Mavre in jude z Iberskega polotoka, osvojiti Granado in ekonomsko podpreti potovanje Krištofa Kolumba, pomorščaka iz Genove (1451-1506), proti novemu svetu. Ta izjemna ženska, pod katere vladavino je Španija postala najmočnejši igralec na evropskem parketu, je bila Izabela Kastiljska (1451-1504, vladala 1474-1504).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Šeriatsko pravo (5. del)

mag. Urška Klakočar Zupančič, 9.5.2019

Ostalo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 17-18/2019Ko se je na Bližnjem vzhodu začel širiti islam, tam živeča plemena niso poznala institucionaliziranega vzvoda za razreševanje sporov. Tako je bilo tudi v času delovanja preroka Mohameda, ki je v imenu boga Alaha v posameznih primerih izrekal kazni. Ko se je oblikoval omajadski kalifat, ni bilo delitve oblasti in v rokah kalifa je bila tako vodstvena, upravljavska in sodna funkcija. Institucija sodnika (kadija) se je počasi razvijala v obdobju abasidskega kalifata in v času Osmanskega cesarstva dobila svojo dokončno obliko.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Kako naj država "raztrosi" denar

dr. Katarina Zajc, 9.5.2019

PRORAČUN

dr. Katarina Zajc, Pravna praksa, 17-18/2019V nedavni številki Mladine (29. marec 2019, št. 13) je bil v članku o varčevanju in trošenju države citiran slavni rek Francisa Bacona: "Država bo v tem primeru imela polne kašče, a bodo ljudje kljub temu stradali. Denar je namreč kot gnoj, dober je samo, če ga raztrosimo."
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Učinkovitejša sodišča? Pogled prvostopenjske sodnice

mag. Urška Klakočar Zupančič, 4.4.2019

Sodišča

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 14/2019Z zanimanjem sem prebrala razmišljanje Boštjana J. Turka v Pravni praksi št. 13 o težavah slovenskih sodišč in sodnikov. Večina pomanjkljivosti, ki jih opisuje, se zelo jasno nanaša na sodnike prve stopnje. V Sloveniji ni v navadi, da bi sodniki odgovarjali na kakršnekoli kritike, sploh pa ne prvostopenjski sodniki. Zakaj je tako? Najverjetneje zaradi ukoreninjene paradigme, da sodniki stoično in pohlevno sprejemamo vse, kar nam strokovna in laična javnost nameni. Sodniki prve stopnje se ne izpostavljamo tudi zato, ker smo v prvih bojnih vrstah in se bojimo tako tistih, ki so spredaj, kot tistih, ki so zadaj. No, v tem primeru sem se (pogumno) odločila, da kot sodnica največjega in najbolj obremenjenega okrajnega sodišča v državi dodam še nekaj svojih misli. S tem tvegam odobravanje ali neodobravanje predvsem kolegov sodnikov, toda ker sem v življenju izkusila dovolj težjih stvari, se, hvala bogu, ne oziram več na to, kdo me mara in kdo ne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Pogledi sociologije prava

dr. Mojca Zadravec, 4.4.2019

Kultura in umetnost

dr. Mojca Zadravec, Pravna praksa, 14/2019Ob prehodu v novo leto je izšlo (zlasti za študente prvega letnika PF Univerze v Ljubljani težko pričakovano) delo: druga, pregledana in dopolnjena izdaja knjige Pogledi sociologije prava avtorjev dr. Albina Igličarja in dr. Tilna Štajnpihlerja Božiča. Znanstvena monografija (ki obsega skoraj 500 strani vsebine in je razdeljena na 15 poglavij) sicer ni namenjena le študentom, temveč vsem, ki se ukvarjajo z raziskovanjem razmerja med pravom in drugimi družbenimi pojavi. Kot eno redkih, če ne edino celovito in sistematično znanstveno delo s področja sociologije prava v slovenskem jeziku predstavlja pomemben prispevek k razumevanju ter preučevanju prava v našem raziskovalnem prostoru.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Šeriatsko pravo (4. del)

mag. Urška Klakočar Zupančič, 4.4.2019

Ostalo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 14/2019Muslimanska vera ali islam, ki združuje več kot 1,2 milijarde ljudi, danes predstavlja drugo največjo svetovno religijo. Njen začetek sega v 7. stoletje, ko je v Meki pripadnik arabskega plemena Kurajš Mohamed dobival sporočila od boga Alaha. Gre za monoteistično religijo, ki ponuja človeštvu zedinjen pogled na smisel njegovega stvarjenja in obstoja, njegove končne usode in njegovega mesta med bitji sveta. Islam je hkrati religija, politični sistem in pravo. Poglavitni vir šeriatskega prava so določila muslimanske svete knjige, Korana, ki jih dopolnjujejo poročila o Mohamedovih izjavah, dejanjih ali odobritvah (hadisi oziroma suna). Med glavne vire šeriatskega prava štejemo še soglasje muslimanske skupnosti ali muslimanskih pravnikov glede določenega vprašanja (ijma) in sklepanje na podlagi analogije (qiyas). Obstajajo še pomožni pravni viri, ki so se razvili v okviru sunitskih in šiitskih pravnih šol. Koran in suna podrobno urejata družinsko, dedno in kazensko problematiko, vsebujeta pa tudi pravila obligacijskega in stvarnega prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Spregledane novosti postopka ugotavljanja statusa javnega naročnika po ZJN-3

Mitja Zakelšek, 28.3.2019

PRORAČUN

Mitja Zakelšek, Pravna praksa, 13/2019Kmalu bo tri leta, odkar se je začel uporabljati nov Zakon o javnem naročanju (ZJN-3), ki je v slovenski pravni red prenesel sveženj novih evropskih direktiv in pod eno streho združil pravila o javnem naročanju na splošnem in infrastrukturnem področju. O nemajhnem številu sprememb, na katere morajo z uveljavitvijo ZJN-3 biti pozorni njegovi uporabniki, je bilo prelitega že veliko črnila tako pravnih teoretikov kot uporabnikov zakona v praksi. Ni pa bilo doslej zaslediti poglobljenega strokovnega diskurza v zvezi z ureditvijo postopka za ugotavljanje statusa javnih naročnikov pred ministrstvom za javno upravo, ki je s sprejetjem ZJN-3 doživel navidezno drobne, vendar ne nepomembne vsebinske spremembe. Na smoter obstoja tega postopka, novosti v njegovi ureditvi po ZJN-3 in nekatere dileme, ki bi se v tej zvezi lahko zastavile v praksi javnega naročanja, skuša opozoriti ta prispevek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Od menjave v peskovniku do blaginje

dr. Katarina Zajc, 21.3.2019

Ostalo

dr. Katarina Zajc, Pravna praksa, 12/2019Staršem so dobro znani prizori, ko se otroci borijo za isto igračo, si jo pulijo iz rok, starši pa nervozno skačejo okoli njih in jim dopovedujejo, naj si vendar igračo delijo, najprej z enim, potem drugim itd. Ko so se take situacije začele vrstiti pri mojem sinu, sem se začela spraševati - poklicna deformacija, priznam -, kako otroci dojemajo svoje igrače in zakaj jih nočejo deliti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Šeriatsko pravo (3. del)

mag. Urška Klakočar Zupančič, 7.3.2019

Ostalo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 9-10/2019Sledilci preroka Mohameda so za časa njegovega življenja in po njegovi smrti z ognjem in mečem širili svojo vero na vse strani. Do leta 651 so si pokorili Sveto deželo Palestino, Mezopotamijo, Sirijo, Egipt ter ozemlja do srednje Azije. Do leta 716 pa so zasedli skoraj celoten Pirenejski polotok in del južne Francije ter močno ogrožali že oskubljeno Bizantinsko cesarstvo. Sledila je notranja utrditev islama na osvojenih ozemljih, kar je zajemalo uveljavljanje (božanskega in nespremenljivega) šeriatskega prava. Pravna teorija se je razvijala v okviru muslimanskih sunitskih in šiitskih pravnih šol. Družinskopravno materijo v klasičnem šeriatskem pravu smo si že ogledali, zdaj pa se posvetimo klasičnemu islamskemu dednemu in kazenskemu pravu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Naj gre bloger na tečaj programiranja in varovanja osebnih podatkov?

Matej Zalar, 7.3.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Matej Zalar, Pravna praksa, 9-10/2019Blog Nergač sem začel pisati pred trinajstimi leti, ko je bilo to moderno in so bili časi v realnem in virtualnem svetu preprostejši. Ko sem pisal na Siolovi platformi Blogos, sem nekaj mesecev celo nekaj malega zaslužil kot hišni bloger, pozneje pa na neki drugi medijski platformi še par sto evrov, par tisoč pa mi jih je izdajatelj ostal dolžan. Odtlej pišem na svoji lastni domeni, zaslužim prav nič, še prostovoljnih prispevkov se mi ne ljubi pobirati, letno pa za gostovanje in domeno zapravim slabih sto evrov. Neko lepo soboto pa na pošti dvignem poziv Informacijskega pooblaščenca (IP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Spodbude in blaginja

dr. Katarina Zajc, 7.2.2019

Ostalo

dr. Katarina Zajc, Pravna praksa, 5-6/2019Prva ura pogodbenega prava na tuji pravni fakulteti. Profesorica vstopi v predavalnico. Jaz sem bila mentalno pripravljena, da se bo začelo predavanje o temeljnih načelih pogodbenega prava ali vsaj o ponudbi k sklenitvi pogodbe in podobno - vendar sem se motila. Predavanje se je začelo z obravnavanjem primerov kršitev pogodb in višine odškodnine.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 40 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(20) 48(13) 47(15) 46(17)
45(15) 45-46(8) 44(16) 44-45(3)
43(15) 42(9) 42-43(3) 41(2)
41-42(13) 40(4) 40-41(7) 39(9)
39-40(12) 38(16) 38-39(4) 37(20)
36(16) 36-37(6) 35(24) 35-36(1)
34(23) 34-35(1) 33(18) 33-34(2)
32(10) 32-33(1) 31(6) 31-32(12)
30(3) 30-31(4) 29(3) 29-30(15)
28(15) 28-29(6) 27(23) 27-28(2)
26(19) 26-27(1) 25(11) 24(6)
24-25(17) 23(22) 22(16) 22-23(2)
Več...

Leto objave

2019(27) 2018(33) 2017(23) 2016(32)
2015(16) 2014(22) 2013(44) 2012(60)
2011(73) 2010(68) 2009(95) 2008(66)
2007(67) 2006(86) 2005(64) 2004(29)
2003(49) 2002(27) 2001(23) 2000(20)
1999(11) 1998(12) 1997(9) 1996(5)
1995(13) 1994(2) 1993(2) 1992(1)
1991(2)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov