O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 39
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 964)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Šeriatsko pravo (4. del)

mag. Urška Klakočar Zupančič, 4.4.2019

Ostalo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 14/2019Muslimanska vera ali islam, ki združuje več kot 1,2 milijarde ljudi, danes predstavlja drugo največjo svetovno religijo. Njen začetek sega v 7. stoletje, ko je v Meki pripadnik arabskega plemena Kurajš Mohamed dobival sporočila od boga Alaha. Gre za monoteistično religijo, ki ponuja človeštvu zedinjen pogled na smisel njegovega stvarjenja in obstoja, njegove končne usode in njegovega mesta med bitji sveta. Islam je hkrati religija, politični sistem in pravo. Poglavitni vir šeriatskega prava so določila muslimanske svete knjige, Korana, ki jih dopolnjujejo poročila o Mohamedovih izjavah, dejanjih ali odobritvah (hadisi oziroma suna). Med glavne vire šeriatskega prava štejemo še soglasje muslimanske skupnosti ali muslimanskih pravnikov glede določenega vprašanja (ijma) in sklepanje na podlagi analogije (qiyas). Obstajajo še pomožni pravni viri, ki so se razvili v okviru sunitskih in šiitskih pravnih šol. Koran in suna podrobno urejata družinsko, dedno in kazensko problematiko, vsebujeta pa tudi pravila obligacijskega in stvarnega prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Pogledi sociologije prava

dr. Mojca Zadravec, 4.4.2019

Kultura in umetnost

dr. Mojca Zadravec, Pravna praksa, 14/2019Ob prehodu v novo leto je izšlo (zlasti za študente prvega letnika PF Univerze v Ljubljani težko pričakovano) delo: druga, pregledana in dopolnjena izdaja knjige Pogledi sociologije prava avtorjev dr. Albina Igličarja in dr. Tilna Štajnpihlerja Božiča. Znanstvena monografija (ki obsega skoraj 500 strani vsebine in je razdeljena na 15 poglavij) sicer ni namenjena le študentom, temveč vsem, ki se ukvarjajo z raziskovanjem razmerja med pravom in drugimi družbenimi pojavi. Kot eno redkih, če ne edino celovito in sistematično znanstveno delo s področja sociologije prava v slovenskem jeziku predstavlja pomemben prispevek k razumevanju ter preučevanju prava v našem raziskovalnem prostoru.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Učinkovitejša sodišča? Pogled prvostopenjske sodnice

mag. Urška Klakočar Zupančič, 4.4.2019

Sodišča

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 14/2019Z zanimanjem sem prebrala razmišljanje Boštjana J. Turka v Pravni praksi št. 13 o težavah slovenskih sodišč in sodnikov. Večina pomanjkljivosti, ki jih opisuje, se zelo jasno nanaša na sodnike prve stopnje. V Sloveniji ni v navadi, da bi sodniki odgovarjali na kakršnekoli kritike, sploh pa ne prvostopenjski sodniki. Zakaj je tako? Najverjetneje zaradi ukoreninjene paradigme, da sodniki stoično in pohlevno sprejemamo vse, kar nam strokovna in laična javnost nameni. Sodniki prve stopnje se ne izpostavljamo tudi zato, ker smo v prvih bojnih vrstah in se bojimo tako tistih, ki so spredaj, kot tistih, ki so zadaj. No, v tem primeru sem se (pogumno) odločila, da kot sodnica največjega in najbolj obremenjenega okrajnega sodišča v državi dodam še nekaj svojih misli. S tem tvegam odobravanje ali neodobravanje predvsem kolegov sodnikov, toda ker sem v življenju izkusila dovolj težjih stvari, se, hvala bogu, ne oziram več na to, kdo me mara in kdo ne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Spregledane novosti postopka ugotavljanja statusa javnega naročnika po ZJN-3

Mitja Zakelšek, 28.3.2019

PRORAČUN

Mitja Zakelšek, Pravna praksa, 13/2019Kmalu bo tri leta, odkar se je začel uporabljati nov Zakon o javnem naročanju (ZJN-3), ki je v slovenski pravni red prenesel sveženj novih evropskih direktiv in pod eno streho združil pravila o javnem naročanju na splošnem in infrastrukturnem področju. O nemajhnem številu sprememb, na katere morajo z uveljavitvijo ZJN-3 biti pozorni njegovi uporabniki, je bilo prelitega že veliko črnila tako pravnih teoretikov kot uporabnikov zakona v praksi. Ni pa bilo doslej zaslediti poglobljenega strokovnega diskurza v zvezi z ureditvijo postopka za ugotavljanje statusa javnih naročnikov pred ministrstvom za javno upravo, ki je s sprejetjem ZJN-3 doživel navidezno drobne, vendar ne nepomembne vsebinske spremembe. Na smoter obstoja tega postopka, novosti v njegovi ureditvi po ZJN-3 in nekatere dileme, ki bi se v tej zvezi lahko zastavile v praksi javnega naročanja, skuša opozoriti ta prispevek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Od menjave v peskovniku do blaginje

dr. Katarina Zajc, 21.3.2019

Ostalo

dr. Katarina Zajc, Pravna praksa, 12/2019Staršem so dobro znani prizori, ko se otroci borijo za isto igračo, si jo pulijo iz rok, starši pa nervozno skačejo okoli njih in jim dopovedujejo, naj si vendar igračo delijo, najprej z enim, potem drugim itd. Ko so se take situacije začele vrstiti pri mojem sinu, sem se začela spraševati - poklicna deformacija, priznam -, kako otroci dojemajo svoje igrače in zakaj jih nočejo deliti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Šeriatsko pravo (3. del)

mag. Urška Klakočar Zupančič, 7.3.2019

Ostalo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 9-10/2019Sledilci preroka Mohameda so za časa njegovega življenja in po njegovi smrti z ognjem in mečem širili svojo vero na vse strani. Do leta 651 so si pokorili Sveto deželo Palestino, Mezopotamijo, Sirijo, Egipt ter ozemlja do srednje Azije. Do leta 716 pa so zasedli skoraj celoten Pirenejski polotok in del južne Francije ter močno ogrožali že oskubljeno Bizantinsko cesarstvo. Sledila je notranja utrditev islama na osvojenih ozemljih, kar je zajemalo uveljavljanje (božanskega in nespremenljivega) šeriatskega prava. Pravna teorija se je razvijala v okviru muslimanskih sunitskih in šiitskih pravnih šol. Družinskopravno materijo v klasičnem šeriatskem pravu smo si že ogledali, zdaj pa se posvetimo klasičnemu islamskemu dednemu in kazenskemu pravu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Naj gre bloger na tečaj programiranja in varovanja osebnih podatkov?

Matej Zalar, 7.3.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Matej Zalar, Pravna praksa, 9-10/2019Blog Nergač sem začel pisati pred trinajstimi leti, ko je bilo to moderno in so bili časi v realnem in virtualnem svetu preprostejši. Ko sem pisal na Siolovi platformi Blogos, sem nekaj mesecev celo nekaj malega zaslužil kot hišni bloger, pozneje pa na neki drugi medijski platformi še par sto evrov, par tisoč pa mi jih je izdajatelj ostal dolžan. Odtlej pišem na svoji lastni domeni, zaslužim prav nič, še prostovoljnih prispevkov se mi ne ljubi pobirati, letno pa za gostovanje in domeno zapravim slabih sto evrov. Neko lepo soboto pa na pošti dvignem poziv Informacijskega pooblaščenca (IP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Šeriatsko pravo (2. del)

mag. Urška Klakočar Zupančič, 7.2.2019

Ostalo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 5-6/2019Sredi sedmega stoletja se je na Bližnjem vzhodu rodila nova monoteistična veroizpoved - islam, ki se je v nadaljnjih stoletjih vztrajno širila na zahod in vzhod. Kmalu po smrti preroka Mohameda je prišlo do razkola med verniki. Večina je menila, da izvor prerokovega naslednika ni pomemben, če skupnost dosledno spoštuje islamsko pravo za dosego rešitve, manjšina pa je zagovarjala, da mora biti voditelj islamske skupnosti karizmatična osebnost in hkrati prerokov sorodnik. Razkol med suniti in šiiti se odraža v razvoju šeriatskega prava in islamske civilizacije nasploh.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Spodbude in blaginja

dr. Katarina Zajc, 7.2.2019

Ostalo

dr. Katarina Zajc, Pravna praksa, 5-6/2019Prva ura pogodbenega prava na tuji pravni fakulteti. Profesorica vstopi v predavalnico. Jaz sem bila mentalno pripravljena, da se bo začelo predavanje o temeljnih načelih pogodbenega prava ali vsaj o ponudbi k sklenitvi pogodbe in podobno - vendar sem se motila. Predavanje se je začelo z obravnavanjem primerov kršitev pogodb in višine odškodnine.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Šeriatsko pravo (1. del)

mag. Urška Klakočar Zupančič, 10.1.2019

Ostalo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 1-2/2019Ob besedi šeriat danes, morda celo nehote, največkrat pomislimo na kršenje človekovih pravic, pristranska sodišča, manjvrednost islamskih žensk in kamenjanje prešuštnikov. Dejanski pomen šeriata pa je "božanski" zakon islama in temelj islamske civilizacije. V našem, zahodnem svetu česa podobnega ne poznamo. Da bi lahko razumeli šeriat oziroma šeriatsko pravo, moramo najprej razumeti islam, ki je pravzaprav zelo logičen, ko dojamemo njegova načela, in ob tem upoštevati, da temelji na drugačnih pogledih na človeštvo, moralo, etiko in znanje. Šeriatsko pravo je zasnovano na muslimanski veri kot osnovnem izvoru prava, interpretacija šeriatskega prava pa se imenuje fikh. Za pravilno razumevanje šeriata je nujno vsaj osnovno poznavanje zgodovine oziroma nastanka islama.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Lažnivčeva dividenda in globinski ponaredki

dr. Aleš Završnik, 20.12.2018

Ostalo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 49-50/2018Modrost, da slika pove več kot tisoč besed, pripada preteklosti. Globinski ponaredki (ang. deep fake) sprožajo razmisleke o novih oblikah informacijske vojne in grožnji sodobni demokraciji. Razlog, da temu, kar vidimo, malodane avtomatično verjamemo, temelji na zakoreninjenih kognitivnih bližnjicah. A vendar razrahljanje vere v videno prinaša korist v obliki dividende, ki obstaja že samo zaradi možnosti obstoja ponaredka - vedno je mogoče resnico zanikati s sklicevanjem na ponaredek. Kaj so globinski posnetki, kakšno novo "orožarsko" tekmo sprožajo in zakaj so učinkoviti?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Portal IUS-INFO v dobi digitalne transformacije

Gregor Zagozda, 20.12.2018

Ostalo

Gregor Zagozda, Pravna praksa, 49-50/2018Pred tridesetimi leti so bili pri nas še vsi pravni dokumenti v klasični tiskani obliki, vendar so se že zaznavale želje po digitaliziranju teh vsebin. Pojavile so se prve pravne vsebine na disketah, trakovih, na strežnikih BBS in kmalu po pojavu interneta tudi v obliki spletnih strani. Prvi komercialni ponudnik spletnih pravnih vsebin v digitalni obliki pri nas je bil leta 1997 portal IUS-INFO.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄48

Kot smetana na torti

Jan Zobec, 13.12.2018

Sodišča

Jan Zobec, Pravna praksa, 48/2018Predstavljajte si slaščičarno nekje v sivem predmestnem zakotju. V njej strežejo drugorazredne, out-of-date slaščice, vendar včasih kak ustvarjalni slaščičarski kuhar preseneti s kako mojstrovino, zaradi česar ga - da ne bi vodstveni strukturi slaščičarne zrasel čez glavo - skoraj odpustijo. Toda pogosteje se zgodi, da postrežejo s kakim neprebavljivim zmazkom. Kljub temu v nezahtevnem provincialnem okolju slaščičarna še uživa nekaj zaupanja. Ko pa nekateri gostje fašejo salmonelo, njen ugled in zaupanje strmoglavita. Vodstvena struktura stakne glave. Kaj storiti, kako povrniti izgubljen, že itak boren ugled?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄48

Primerjalnopravna analiza implementacije Direktive 2017/1564

Tilen Zonta, 13.12.2018

Intelektualna lastnina, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Tilen Zonta, Pravna praksa, 48/2018V Pravni praksi št. 45-46 sva z dr. Majo Bogataj Jančič pisala o Marakeški pogodbi o olajšanem dostopu književnih del za slepe, slabovidne ali osebe z drugimi težavami z branjem in o njeni uresničitvi na ravni EU prek Uredbe 2017/1563 in Direktive 2017/1564 (v nadaljevanju Direktiva). Slovenija še ni implementirala Direktive v svoj notranji pravni red, čeprav je rok za prenos že potekel, je pa Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v sodelovanju z Uradom RS za intelektualno lastnino konec oktobra objavilo osnutek Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (novela ZASP-H), ki naj bi v slovensko zakonodajo vnesel potrebne spremembe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Čarovništvo in čarovniški procesi na Slovenskem

mag. Urška Klakočar Zupančič, 6.12.2018

Ostalo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 47/2018Čarovništvo, kot ga poznamo iz ohranjenih zapisov sodnih postopkov na Slovenskem, je imelo korenine v pojmovanju o nadnaravnih sposobnostih nekaterih ljudi, navadno žensk, kar na začetku ni bilo vedno povezano z zlom. Čarovnica je z uroki, uporabo zdravilnih zelišč in molitvami lahko pozdravila bolezen, odkrila, kam je tat skril ukraden denar, in vrnila ljubezen. Od druge polovice šestnajstega stoletja pa je postajala vedno bolj povezana s hudičem. Znala je napovedovati (slabo) prihodnost, povzročati škodo, priklicati prekletstvo, zastrupljati. Čarovniški procesi na naših tleh se niso veliko razlikovali od procesov drugod po Evropi, trajali pa so do konca prve polovice osemnajstega stoletja. Za zadnji čarovniški proces na Slovenskem je dolgo veljal proces proti Marini Češarek v Ribnici leta 1701, vendar naj bi po nekaterih poročilih zadnjo čarovnico pri nas sežgali šele leta 1752.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄45-46

Mikrotransakcije v videoigrah

Baghrizabehi Denis, Zahrastnik Kristjan, 22.11.2018

GOSTINSTVO IN TURIZEM

Denis Baghrizabehi, Kristjan Zahrastnik, Pravna praksa, 45-46/2018Videoigre so že pred leti prevzele svetovni primat najdonosnejše dejavnosti v zabavni industriji. Kljub temu se trg videoiger uspešno izogiba pravni regulaciji. Mikrotransakcije v videoigrah so v zadnjih mesecih padle pod drobnogled številnih regulatorjev po svetu. V Belgiji in drugod so sklenili, da gre posamezne podzvrsti mikrotransakcij šteti za igre na srečo. Izvajanje iger na srečo pa praviloma zahteva pridobitev koncesije. Tudi po slovenski pravni ureditvi bi posamezne oblike mikrotransakcij lahko opredelili kot (nezakonite) igre na srečo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄45-46

Od Marakeške pogodbe do spremembe ZASP

Zonta Tilen, Bogataj Jančič Maja, 22.11.2018

Intelektualna lastnina, Intelektualna lastnina

Tilen Zonta, dr. Maja Bogataj Jančič, Pravna praksa, 45-46/2018Predstavljajte si, da stojite pred domačo knjižno polico, na kateri je sto knjig. Zaprete oči, in ko jih ponovno odprete, je na njej samo še ena naključno izbrana knjiga. Tolikšen je približno odstotek knjig, dostopnih večini slepih, slabovidnih in oseb z motnjami branja po svetu, kar poleg vseh ovir in tegob v njihovem vsakdanu dodatno prispeva k občutku izključenosti. Knjižna lakota (ang. book famine) je resen svetovni družbeni problem, h kateremu prispeva več dejavnikov; poleg finančnih in birokratskih ovir ljudem z okvarami vida in motnjami branja namreč vrata v svet knjig potencialno zapirajo tudi avtorske in sorodne pravice. To problematiko rešuje Marakeška pogodba o olajšanem dostopu do književnih del za slepe, slabovidne ali osebe z drugimi težavami z branjem (v nadaljevanju Marakeška pogodba), konvencija, ki je bila sprejeta v okviru Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (World Intellectual Property Organization, v nadaljevanju WIPO).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄43

Novoveška inkvizicija proti reformaciji, znanosti in prostozidarstvu

mag. Urška Klakočar Zupančič, 8.11.2018

Pravoznanstvo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 43/2018Papeška inkvizicija, ki je bila ustanovljena v prvi polovici 13. stoletja, ni pustošila po Evropi samo v srednjem veku. Težko si predstavljamo, da je bil zloglasni lov na čarovnice pravzaprav novoveški izum. V novem veku pa so se pojavile še nove nevarnosti za cerkev: satan se je preoblekel v Martina Luthra, Galilea Galileja, Giordana Bruna in kasneje v člane prostozidarske bratovščine. Da bi ohranili "čistost" katoliške vere in obranili blagor papeštva, je Rimskokatoliška cerkev leta 1542 oživila in preuredila staro papeško inkvizicijo po vzoru španske inkvizicije in jo uradno poimenovala Sveta kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije ali na kratko Sveti oficij. Bila je pomembno orodje protireformacije. Razen pravice do pomilostitve, ki je bila pridržana za papeža, je imel Sveti oficij skoraj neomejena pooblastila, vključno z zahtevo do podpore posvetnih oblasti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄43

Pravna subjektiviteta umetne inteligence

dr. Aleš Završnik, 8.11.2018

Pravoznanstvo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 43/2018Diskusije o prepovedi avtonomnega orožja, tj. orožja brez pomembnega nadzora človeka pri odločanju o napadu, pogosto vodijo k tematiki prevzemanja oblasti. To odstira ločeno in težavno vprašanje uporabe umetne inteligence (UI) na različnih nevojaških družbenih področjih, kjer prihaja do prikritih in manipulativnih načinov uporabe podatkov: v predstavniško demokracijo se z izkoriščanjem posameznikove "moralne" šibkosti in nenačelnosti, odvisnosti in psiholoških trikov vnašajo motnje, ki predstavljajo manipulacijo z volivci.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄41-42

Prihodnost znamk in geografskih označb

Tilen Zonta, 25.10.2018

Intelektualna lastnina

Tilen Zonta, Pravna praksa, 41-42/2018Na sedežu Urada Evropske unije za intelektualno lastnino (European Union Intellectual Property Office, v nadaljevanju EUIPO) v španskem Alicanteju je 3. in 4. oktobra 2018 potekala mednarodna konferenca z naslovom Trade marks and geographical indications: future perspectives. Glavni poudarek konference je bil na znamkah in geografskih označbah, odnosu med tema dvema pravicama intelektualne lastnine ter pogledih na ureditev tega področja v prihodnje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄39-40

Spremenjena vloga študentskega dela v zadnjih letih

Miloševič Zupančič Vesna, Franca Valentina, 12.10.2018

Študenti

mag. Vesna Miloševič-Zupančič, dr. Valentina Franca, Pravna praksa, 39-40/2018Začasno in občasno delo dijakov in študentov (pogovorno imenovano študentsko delo) je institut, ki ga deležniki na slovenskem trgu dela relativno dobro poznajo in ga uporabljajo že desetletja. Zaradi svoje posebnosti je doživelo že veliko poskusov dodatne regulacije. Uvedba minimalne urne postavke in prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, drugačna obdavčitev prispevkov za poklicno bolezen in poškodbo pri delu in prispevki za zdravstveno zavarovanje so študentsko delo znatno podražili. Poleg tega so bili sprejeti še številni drugi ukrepi z znatnim vplivom na ponudbo in povpraševanje po študentskem delu, ki v strokovni literaturi in javnosti niso bili posebej izpostavljeni. Študentskega dela namreč ne omejuje zgolj delovnopravna zakonodaja. Strožja pravila za pridobitev ali ohranitev študentskega statusa, ki izhajajo iz visoko(šolske) zakonodaje, močno vplivajo na ponudbo študentskega dela. Če k temu dodamo še demografske spremembe, ki se kažejo v manjšem številu študentov, in večje (časovne) obremenitve z bolonjskim študijem, ne preseneča, da je razmer, ko je veliko študentov tekmovalo za delovna mesta pri delodajalcih, konec. Trend se je namreč v zadnjih letih obrnil: danes je prostih del veliko, študentov, iskalcev dela pa manj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Nova sorodna pravica organizatorjev športnih prireditev

Tilen Zonta, 27.9.2018

Intelektualna lastnina, Intelektualna lastnina

Tilen Zonta, Pravna praksa, 36-37/2018Organizacija športnih prireditev je drag, a dobičkonosen šport. Da dogodek, v katerega so v določenem trenutku uprte oči športne javnosti, poteka nemoteno in kvalitetno, je vloženega veliko finančnega, organizacijskega in tehničnega napora. Organizatorji imajo seveda od tega finančne koristi, ki jim zagotavljajo vračilo naložbe in dodaten dobiček. Zlasti pri odmevnih športnih dogodkih si njihovi organizatorji manejo roke z velikimi prihodki od prodaje vstopnic, oglaševanja in predvsem prodaje televizijskih pravic. Čemu torej potreba po uveljavitvi nove sorodne pravice za organizatorje športnih prireditev, ki jo po novem vsebuje Predlog direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Inkvizicija - strah in trepet srednjeveške Evrope

mag. Urška Klakočar Zupančič, 27.9.2018

Ostalo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 36-37/2018Srednjeveška inkvizicija, ki se je bojevala s krivoverci - heretiki, čarovnicami in v dobi reformacije tudi s protestanti, velja za eno najbolj temačnih in strahotnih organizacij v vsej evropski zgodovini. Danes ob besedi inkvizicija takoj pomislimo na grozljivo mučenje jetnikov, ponarejanje dokazov, usmrtitve na grmadah in ustvarjanje splošne množične histerije med ljudmi. Resnično so bila to orodja inkvizitorjev Rimskokatoliške cerkve, s katerimi so odkrivali, zasliševali in kaznovali vse, ki bi lahko kakorkoli ogrozili avtoriteto Svetega sedeža v Rimu. Institucija za zatiranje krivoverstva je bila ustanovljena v prvi polovici 13. stoletja kot odgovor na pojav heretičnih skupin kristjanov, predvsem katarov v južni Franciji, proti katerim je Cerkev vodila prave križarske pohode. V naslednjih stoletjih je inkvizicija lovila vse, kar je dišalo po hereziji, in tako opustošila mesta in vasi v vsej Evropi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄35

Čigavi so podatki o možganih?

dr. Aleš Završnik, 20.9.2018

Sodišča

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 35/2018Premikanje meja pri generiranju podatkov o človeku se nadaljuje z neizbežno hitrostjo. Podatke o telesu je možno prebirati z različnimi novimi tehnologijami: od nosljivega računalništva do prebiranja podatkov v možganih z računalniško-možganskimi implantati. Računalniško-možganski vmesniki so že globoko v razvoju, Facebook je razkril svoje ambicije aprila 2017. Na svetu je samo sedem podjetij, ki razpolagajo z zadostno računsko močjo in podatki, da razvijejo to neraziskano področje; ista podjetja, ki so trenutno vodilna na področju umetne inteligence (UI). Zelo malo verjetno je, da bodo svetu zavladali stroji oz. umetna inteligenca, veliko verjetneje je, da nas bodo stroji poznali bolje kot nas naši "pomembni drugi" in sami sebe in bodo izjemno dobro pritiskali na naše emocionalne "tipke" v korist človeške elite - da bi nam prodali karkoli že: avtomobil, politiko ali ideologijo. Koncentracija bogastva in moči se bo torej zgodila ob lastništvu nad podatki in nadzoru nad tokom podatkov - in ne na lastništvu nad zemljo ali stroji in tovarnami, napoveduje izraelski zgodovinar Harari.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄30-31

Izogibanje javnemu naročanju med povezanimi podjetji kot posledica napačne implementacije direktive EU?

Mitja Zakelšek, 23.8.2018

PRORAČUN

Mitja Zakelšek, Pravna praksa, 30-31/2018Maja letos smo praznovali štirinajsto obletnico vstopa Republike Slovenije (RS) v Evropsko unijo (EU), ko je pravni red te nadnacionalne skupnosti postal sestavni del slovenskega pravnega reda. Na področju sekundarne zakonodaje EU (na primer direktiv) to pomeni, da mora država zagotoviti sprejem vseh ukrepov, ki so potrebni za pravočasno in pravilno implementacijo te zakonodaje. Pričakovali bi, da so v tem času organi javnih oblasti v RS to dolžnost posvojili in da se zavedajo njenih razsežnosti ter zagotavljajo njeno spoštovanje v praksi. A kot zgovorno priča primer zdaj že nekdanjega Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS), še zdaleč ni tako in nas na tem področju očitno čaka še veliko dela.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 39 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(20) 48(13) 47(15) 46(17)
45(15) 45-46(8) 44(16) 44-45(3)
43(15) 42(9) 42-43(3) 41(2)
41-42(13) 40(4) 40-41(7) 39(9)
39-40(12) 38(16) 38-39(2) 37(19)
36(14) 36-37(6) 35(24) 35-36(1)
34(23) 33(17) 33-34(2) 32(9)
32-33(1) 31(6) 31-32(12) 30(3)
30-31(4) 29(3) 29-30(15) 28(15)
28-29(5) 27(23) 27-28(2) 26(17)
26-27(1) 25(11) 24(6) 24-25(14)
23(22) 22(16) 22-23(2) 21(24)
Več...

Leto objave

2019(10) 2018(33) 2017(23) 2016(32)
2015(16) 2014(22) 2013(44) 2012(60)
2011(73) 2010(68) 2009(95) 2008(66)
2007(67) 2006(86) 2005(64) 2004(29)
2003(49) 2002(27) 2001(23) 2000(20)
1999(11) 1998(12) 1997(9) 1996(5)
1995(13) 1994(2) 1993(2) 1992(1)
1991(2)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov