O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 18
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 445)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Oddaje o hišah in avtomobilih

dr. Matjaž Ambrož, 5.12.2019

Ostalo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 47/2019Ena od značilnosti televizijskih programov v tržnih gospodarstvih so oddaje o hišah in avtomobilih. Oboje rad gledam, saj me fascinirajo in iritirajo obenem, hkrati pa mi dajejo - tako si vsaj mislim - snov za razmišljanje in pisanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Zavaja mednarodna znanstvena skupnost ali skupina izvedencev?

dr. Igor Areh, 5.12.2019

Sodišča

dr. Igor Areh, Pravna praksa, 47/2019S prispevkom odgovarjam na trditve, ki sta jih v članku "Napake in zavajanja v zvezi z delom izvedencev kliničnih psihologov" zapisala dr. Tristan Rigler in dr. Sana Čoderl Dobnik, in sicer v imenu društva Zbornica kliničnih psihologov. Naslov njunega članka obljublja predstavitev domnevnih napak, vendar gre za pavšalno zavrnitev raziskave s trditvijo, da je avtor nekompetenten za njeno izvedbo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄45

Avtonomnost Državnega zbora Republike Slovenije

Alenka Antloga, 21.11.2019

Državni zbor in državni svet

Alenka Antloga, Pravna praksa, 45/2019Avtonomnost parlamenta je samostojno delovanje predstavniškega telesa, ki je po položaju in pristojnostih neodvisno od drugih državnih organov ter drugim državnim organom prirejeno. Je ena izmed ključnih značilnosti sodobnega parlamenta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Gradbeni predpisi

mag. Andrej Andrić, 7.11.2019

Kultura in umetnost

mag. Andrej Andrić, Pravna praksa, 42-43/2019Pričujoče delo izčrpno predstavlja zadnjo zakonodajno reformo na področju prostorske in gradbene zakonodaje. Jedro sprememb tvorijo novi Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2), Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID) in Gradbeni zakon (GZ). Zanje se je zaradi daljnosežnosti uveljavljenih sprememb v praksi že uveljavil izraz gradbeni trojček. Ta recenzija skuša podati bistvene novosti skozi oči odvetnika, ki to zakonodajo uporablja v praksi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Slovenska psihološka izvedenska mnenja so neskladna s strokovnimi standardi

dr. Igor Areh, 7.11.2019

Sodišča

dr. Igor Areh, Pravna praksa, 42-43/2019Družba upravičeno pričakuje, da psihologi z uporabo psiholoških informacij in metod pomagajo pravosodju pri administraciji, svetovanju in odločanju. To je naloga forenzične psihologije, ki jo lahko opredelimo kot strokovno delo psihologa s kateregakoli podpodročja psihologije (npr. klinično, razvojno, socialno ali kognitivno), ki v kontekstu pravosodja uporablja znanstveno, tehnično ali specializirano psihološko znanje, da pomaga pri iskanju odgovorov na pravna vprašanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Izredna pravna sredstva v civilnih in upravnih postopkih

Alenka Antloga, 7.11.2019

Civilni sodni postopki

Alenka Antloga, Pravna praksa, 42-43/2019Center za izobraževanje v pravosodju je v prostorih Zdravniške zbornice Slovenije 8. oktobra 2019 organiziral strokovni simpozij o izrednih pravnih sredstvih v civilnih in upravnih postopkih. Vodja simpozija, prof. dr. Aleš Galič s Pravne fakultete v Ljubljani, je uvodoma podal oris sprememb, ki jih je leta 2008 na področju revizije uveljavil Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄40-41

Standardi verodostojnosti psiholoških izvedenskih mnenj

dr. Igor Areh, 24.10.2019

Sodišča

dr. Igor Areh, Pravna praksa, 40-41/2019V primerjavi z ocenjevanjem klientov v klinični psihologiji je ocenjevanje oseb, ki so udeležene v sodnih postopkih, bolj kompleksno in odgovorno opravilo. Forenzični ocenjevalec lahko s svojimi ugotovitvami usodno vpliva na življenje ocenjevanih oseb. Zato mora delovati kot raziskovalec, ki uporablja znanstveno metodo in ugotovitve utemelji na najbolj kakovostnih psiholoških orodjih ali testih. A večina psihologov, ki izvajajo forenzično ocenjevanje, ni usposobljenih za področje sodnega ocenjevanja osebnosti. To je zaskrbljujoče, saj sodišča razsojajo s pomočjo ugotovitev izvedencev. Dokazna vrednost izvedenskih mnenj je odvisna od njihove znanstvene utemeljenosti, in če izvedenci tega ne razumejo, uporabljajo tehnike, ki vodijo v potrjevanje pričakovanj in prepričanj izvedencev ter v ugibanje o lastnostih ocenjevanih oseb. To se zrcali tudi v neskladjih med izvedenci. Žal sodiščem pogosto manjka znanje, da bi presojala znanstveno utemeljenost mnenj in s tem njihovo dokazno vrednost, a v zadnjih treh desetletjih je prišlo do sprememb.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Zbornik 11. Dnevi stvarnega in zemljiškoknjižnega prava

dr. Sara Ahlin Doljak, 3.10.2019

Kultura in umetnost

dr. Sara Ahlin-Doljak, Pravna praksa, 37/2019V drugi polovici junija letos je pri GV Založbi izšel zanimiv zbornik s področja stvarnega in zemljiškoknjižnega prava. Uveljavljeni strokovnjaki s tega področja na 160 straneh predstavijo aktualna vprašanja stvarnega in zemljiškoknjižnega prava, upravljanje solastnine, pasti ob nakupu nepremičnine, prostorske ukrepe in zemljiško knjigo ter reformo dajatev na nepremičnine v Sloveniji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Jesenski Veliki kongres javnega naročanja 2019

Gaja Ana Pavliha, 3.10.2019

PRORAČUN

Gaja Ana-Pavliha, Pravna praksa, 37/2019Dne 16. in 17. septembra 2019 je v Portorožu potekal jesenski Veliki kongres javnega naročanja. V šestih sekcijah, ki so jih vodili priznani strokovnjaki, so govorci zbranim ponudili vpogled v teorijo in prakso javnega naročanja, pri čemer so črpali iz lastnih izkušenj in znanj ter izpostavili novosti, dobre prakse in izzive, s katerimi se soočajo naročniki in ponudniki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Neizpolnitev obveznosti Poljske pri zagotavljanju načela neodvisnosti sodnikov

Alenka Antloga, 19.9.2019

Sodišča

Alenka Antloga, Pravna praksa, 34-35/2019Sodišče EU (SEU) je odločilo, da Poljska ni izpolnila obveznosti, ki izhaja iz drugega pododstavka prvega odstavka 19. člena Pogodbe o Evropski uniji (PEU) v zvezi s 47. členom Listine EU o temeljnih pravicah (LTP), ko je s spremembo zakonodaje starostno mejo za upokojitev vrhovnih sodnikov znižala, hkrati pa je predsednik države pridobil pristojnost, da je lahko po prostem preudarku mandat vrhovnim sodnikom podaljšal.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Zunanji videz nepristranskosti sojenja in objektivna utemeljitev pristranskosti sodnika

Alenka Antloga, 29.8.2019

Sodišča, Človekove pravice

Alenka Antloga, Pravna praksa, 32/2019Senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je v primeru pritožnika Matka Škrlja odločil, da je prišlo do kršitve prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije za človekove pravice. Pritožnik je zatrjeval, da mu v postopku sodnega varstva zoper izdano obvestilo o prometnih prekrških ni sodilo nepristransko sodišče. Sodnik se je namreč v drugem prekrškovnem postopku zgolj nekaj dni po sprejeti odločitvi v predmetnem postopku in na zahtevo pritožnika strinjal s svojo izločitvijo zaradi pristranskosti do pritožnika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Obvestilo potrošniku o višini posojila v tuji valuti po sklenitvi posojilne pogodbe

Alenka Antloga, 22.8.2019

TRGOVINA

Alenka Antloga, Pravna praksa, 30-31/2019Vrhovno sodišče na Madžarskem (Kúria) razlaga, da posojilna pogodba, ki ne navaja menjalnega tečaja, na podlagi katerega se bo določil dokončen znesek posojila v tuji valuti, ni nična. Madžarsko glavno okrožno sodišče v Budimu (predložitveno sodišče) je SEU postavilo predhodno vprašanje, ali ta razlaga nasprotuje prvemu odstavku 3. člena, drugemu odstavku 4. člena in prvemu odstavku 6. člena Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (Direktiva 93/13).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Kršitev pravice do družinskega življenja zaradi nezadostne aktivnosti države pri vzpostavitvi stikov z otroki

Alenka Antloga, 18.7.2019

Človekove pravice

Alenka Antloga, Pravna praksa, 28-29/2019Pritožnik je zatrjeval kršitev pravic iz 6. in 8. člena EKČP zaradi prekinitve stikov med njim in otroki na podlagi odločitve sodišča. Z materjo otrok M je imel trojčke. Novembra 2002 sta pritožnik in M na centru za socialno delo (center) sklenila dogovor glede stikov, ki naj bi potekali dvakrat tedensko in med počitnicami. Prvostopenjsko sodišče je leta 2003 odločilo o razvezi zakonske zveze in dodelilo otroke v varstvo in vzgojo M.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Prikriti preiskovalni ukrepi po ZKP-N

mag. Jasmina A. Tabaković, 18.7.2019

Kazenski postopek

mag. Jasmina A.-Tabaković, Pravna praksa, 28-29/2019Razvoja kriminalitete v današnjem visokotehnološkem svetu ter dejstva, da uporaba nekaterih tehnik in orodij lahko pomeni omejitve ter globoke posege v temeljne svoboščine in človekove pravice, se dobro zaveda tudi zakonodajalec, ki je s štirinajsto, najobsežnejšo novelo doslej, prinesel pomembne novosti in posege v strukturo kazenskega procesnega prava. Po celovito prenovljenih določbah prikritih preiskovalnih ukrepov z novelo ZKP-F iz leta 2004 je z novelo ZKP-N končno uvedel nova ukrepa z uporabo lovilca IMSI ter z niansiranim pristopom in ob sledenju napotkov Ustavnega sodišča RS in določb Budimpeštanske konvencije dodobra prevetril določbe, ki se pričnejo uporabljati pred preostalimi določbami novele, in sicer tri mesece po uveljavitvi zakona oziroma v drugi polovici julija 2019.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

Filozofija sreče

dr. Matjaž Ambrož, 11.7.2019

Ostalo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 27/2019Nekaj časa sem že odsoten - poletni čas preživljam na tuji znanstvenoraziskovalni ustanovi. To je lahko zelo koristno: niti ne toliko zaradi zbiranja pisnih gradiv - ta so danes razmeroma enostavno dostopna tudi od doma - bolj zaradi spremembe okolja in novih vtisov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Koliko veljam?

dr. Matjaž Ambrož, 16.5.2019

Kultura in umetnost

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 19/2019V eni od svojih poljudnih knjig o vedenjski ekonomiji nobelovec Richard H. Thaler opisuje anekdoto z dodeljevanjem kabinetov profesorjem. Poučeval je na "poslovni šoli" v Chicagu (ime je skromno, a slutim, da gre za imenitno institucijo), ki je dobila nove prostore. Vodstvo fakultete se je znašlo pred težavno nalogo izdelati vrstni red, po katerem si bodo profesorji lahko izbirali svoje nove kabinete. Vrstni red bi bilo mogoče napraviti po zaslugah (nehvaležno), po golem stažu (v tekmovalnem okolju "šole" staž sam zase ni štel za pomemben dejavnik) ali z žrebom (nevarnost, da bi najboljše pisarne dobili asistenti začetniki, korifeje pa bi se morale drenjati v kleti). Naposled se je vodstvo odločilo za kombinacijo zaslug in žreba: zaposlene so glede na stopnjo zaslug razdelili v štiri skupine, znotraj posamezne skupine pa so vrstni red določili z žrebom. Glede na to, da je šlo za poslovno šolo, se je nujno moralo zastaviti tudi vprašanje, ali je z vrstnim redom mogoče trgovati, česar vodstvo ni dovolilo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Pomen (komentarja) ustave

dr. Matej Avbelj, 9.5.2019

Splošni državni akti, simboli in prazniki

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 17-18/2019Tudi s temi besedami smo na Novi univerzi v nadvse ugledni družbi predsednikov republike, ustavnega in vrhovnega sodišča pred kratkim izrekli dobrodošlico novi, vsebinsko in oblikovno posodobljeni verziji Komentarja Ustave Republike Slovenije. Gre za besede, ki jih je že zdavnaj v zadevi McCulloch v. Maryland zapisal tedanji predsednik ameriškega Vrhovnega sodišča John Marshall. Z njimi je želel izpostaviti posebnost, pravzaprav edinstvenost ustave v primerjavi z vsemi drugimi pravnimi akti neke države. Želel je poudariti, da je ustava pravni akt, ki ima za ustavno urejeno politično skupnost poseben pomen. Tega se v Sloveniji pogosto premalo zavedamo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Izguba davčnih ugodnosti zaradi znižanja višine davka za neobdavčen dohodek iz tujine lahko krši pravico do prostega gibanja delavcev

Alenka Antloga, 9.5.2019

Davki občanov in dohodnina, Delovna razmerja

Alenka Antloga, Pravna praksa, 17-18/2019Sodišče Evropske unije (SEU) je na zahtevo predložitvenega sodišča (prvostopenjskega sodišča v Li?geu, Belgiji) odločilo, da ni skladno s pravico do prostega gibanja delavcev, da dohodka, kot je pokojnina iz Luksemburga, Belgija ne obdavči, vendar pri določitvi davčne stopnje vseeno všteva takšen dohodek v davčno osnovo ter posledično zavezanca prikrajša za del davčnih ugodnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Veliki gradbenopravni priročnik

Aleš Avbreht, 11.4.2019

Kultura in umetnost

Aleš Avbreht, Pravna praksa, 15/2019Pri nas ni veliko del, ki bi si zadala cilj v praktičnem smislu "kodificirati" tako obsežno in kompleksno pravno področje, kot je gradbeno pravo. Priročnik je zares obsežen in sistematično obsega pravzaprav vse, kar je bistveno pri gradnji. Tako nas vodi od pojma gradbene pogodbe prek projektiranja in pogodbe o projektiranju do projektne dokumentacije ter gradbenega dovoljenja. Nato se začne obravnava same gradnje in zanjo pomembnih institutov, začenši z izborom izvajalca in sklenitvijo pogodbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Razmišljanja o vetrobranu

dr. Matjaž Ambrož, 21.3.2019

Ostalo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 12/2019Obstaja prvina, ki mi je nikoli ni uspelo čvrsteje integrirati v pisanje: to je aktualnost. Pravzaprav mi, odkar pomnim, ni uspelo napisati besedila, ki bi bilo neposreden odziv na aktualen dogodek, denimo moralno obarvan razmislek o poslančevi mali tatvini ali o tej ali oni izjavi vidnejšega člana naše družbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Upravičenost do družinskih dajatev za družinske člane v drugi državi članici

Alenka Antloga, 7.3.2019

SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

Alenka Antloga, Pravna praksa, 9-10/2019Eugen Bogatu je romunski državljan, ki je od leta 2003 živel na Irskem in bil od 26. maja 2003 do 13. februarja 2009 tam tudi zaposlen. Po izgubi zaposlitve je prejemal denarne dajatve na Irskem. Dne 27. januarja 2009 pa je na Irskem zaprosil za družinske dajatve za dva otroka, ki sta prebivala v Romuniji. Temu zahtevku je minister ugodil, vendar družinskih dajatev za obdobje od 1. aprila 2010 do 31. januarja 2013 ni odobril z obrazložitvijo, da pritožnik v tem obdobju ni več opravljal dejavnosti zaposlene osebe na Irskem, prav tako pa v tem obdobju ni prejemal dajatev, za katere se plačujejo prispevki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Žvižgači: na zdravje na čisto vest

dr. Matej Avbelj, 7.3.2019

Kultura in umetnost

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 9-10/2019Florence Hartmann zna pisati. Doživeto. Pa ne samo zato, ker ima talent, temveč zato, ker tisto, o čemer piše, ne le verjame, ampak tudi živi. Tisti, ki se zanimate za mednarodno kazensko pravo, gotovo niste spregledali njenega odmevnega dela Mir in kazen. V njem je opozorila na stranpoti delovanja mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo. Knjiga ni pustila nikogar hladnega. Tudi odgovornih ne, zato je sledila kazen. Ne za odgovorne, temveč za Hartmannovo. Ta izkušnja, čeprav to le nerada in zelo sramežljivo prizna, jo je najbrž navdihnila tudi k pisanju knjige o žvižgačih: slabi vesti naših demokracij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Odgovornost države za preiskavo vzroka smrti pri hospitalizaciji brez privolitve

Alenka Antloga, 21.2.2019

Človekove pravice

Alenka Antloga, Pravna praksa, 8/2019Senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je v primeru pritožnice Frančiške Štefančič, ki je zatrjevala, da je Slovenija odgovorna za smrt njenega sina zaradi ravnanja policije in medicinskega osebja pri hospitalizaciji brez privolitve, odločil, da je prišlo do kršitve 2. člena Evropske konvencije za človekove pravice (EKČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Kulturni kapital

dr. Matjaž Ambrož, 21.2.2019

Ostalo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 8/2019Radio Slovenija je pred kratkim praznoval devetdesetletnico obstoja. Jubilej so obeležili z geslom "na perotih duha" in mu namenili serijo pogovornih oddaj, v katerih so obujali spomine in razpravljali o poslanstvu radia v današnji družbi. Eno teh oddaj sem ujel na daljši poti z avtom in ji z zanimanjem prisluhnil. Ključno vprašanje, ki so ga sogovorniki načeli, je bilo tole: Je mogoče vztrajati pri predvajanju "zahtevnejših" vsebin in hkrati obdržati poslušalstvo? V razpravi se je večkrat pojavila besedna zveza "kulturni kapital". Problem naj bi bil, da je v današnji družbi prišlo do nekaterih prevrednotenj: kulturni kapital nima več take vrednosti kot nekoč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Madžarska zakonodaja glede potrošniških posojil v tuji valuti ne krši pravic finančnih institucij

Alenka Antloga, 7.2.2019

TRGOVINA

Alenka Antloga, Pravna praksa, 5-6/2019Senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je v primeru petih finančnih institucij s sedežem v Budimpešti, ki so zatrjevale kršitev prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije za človekove pravice (EKČP) in 1. člena Protokola k tej konvenciji (P1-1), odločil, da je zadeva zaradi očitne neutemeljenosti nesprejemljiva za obravnavo.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 18 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(13) 48(4) 47(10) 46(4)
45(5) 45-46(4) 44(10) 43(4)
43-44(1) 42(7) 42-43(3) 41-42(5)
40(1) 40-41(6) 39(3) 39-40(4)
38(8) 38-39(3) 37(5) 36(9)
36-37(2) 35(9) 35-36(1) 34(10)
34-35(1) 33(9) 33-34(1) 32(4)
31(1) 31-32(5) 30-31(5) 29-30(12)
28(4) 28-29(7) 27(10) 27-28(2)
26(8) 25(2) 25-26(2) 24(2)
24-25(7) 23(8) 22(5) 22-23(1)
21(11) 21-22(1) 20(8) 20-21(1)
Več...

Leto objave

2019(27) 2018(24) 2017(19) 2016(19)
2015(13) 2014(12) 2013(24) 2012(31)
2011(26) 2010(32) 2009(40) 2008(37)
2007(24) 2006(16) 2005(27) 2004(16)
2003(5) 2002(11) 2001(2) 2000(5)
1999(4) 1998(8) 1997(6) 1996(7)
1995(7) 1994(2) 1992(1)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
A BCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov