O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 19
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 467)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Pravica do poštenega sojenja v adversarnem kazenskem postopku

Alenka Antloga, 18.6.2020

Kazenski postopek, Človekove pravice

Alenka Antloga, Pravna praksa, 24-25/2020Senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je v sedmih zadevah in v primeru osmih pritožnikov odločil, da obdolženci niso bili deležni poštenega sojenja, ker državno odvetništvo ni posredovalo vseh svojih stališč obrambi in/ali ker so bile seje pritožbenega sodišča izvedene v njihovi odsotnosti. Posledično je bil kršen 6. člen Evropske konvencije za človekove pravice (EKČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄23

Ko je v Veliki Britaniji zagrožen dosmrtni zapor, na Nizozemskem pa največ 12 let

Alenka Antloga, 11.6.2020

Kazenski postopek, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Alenka Antloga, Pravna praksa, 23/2020Sodišče Evropske unije (SEU) je na zahtevo nizozemskega sodišča kot predložitvenega sodišča v postopku predhodnega odločanja po 267. členu PDEU podalo razlago 3. točke 5. člena v povezavi s tretjim odstavkom 1. člena Okvirnega sklepa sveta z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami in točko (a) 1. člena, tretjega in četrtega odstavka 3. člena ter 25. člena Okvirnega sklepa sveta 2008/909/PNZ z dne 27. novembra 2008 o uporabi načela vzajemnega priznavanja sodb v kazenskih zadevah, s katerimi so izrečene zaporne kazni ali ukrepi, ki vključujejo odvzem prostosti, za namen njihovega izvrševanja v Evropski uniji, kakor sta bila spremenjena z Okvirnim sklepom Sveta 2009/299/PNZ z dne 26. februarja 2009, in sicer: - glede trenutka vrnitve osebe v izvršitveno državo članico, ki se je na podlagi evropskega naloga za prijetje (ENP) predala odreditveni državi članici, in - o pristojnosti izvršitvene države članice glede spreminjanja pravnomočno izrečene kazenske sankcije, ki jo je izrekel pravosodni organ v odreditveni državi članici.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄23

Pogodbe FIDIC v razmerju do ZJN-3

Avbreht Aleš, Drečnik Anja, 11.6.2020

PRORAČUN

Aleš Avbreht, Anja Drečnik, Pravna praksa, 23/2020Med izvajanjem javnega naročila pogosto nastopijo okoliščine, ki zahtevajo spremembo pogodbe o izvedbi javnega naročila. Še posebej pogosto je to pri gradbenih pogodbah, kjer se poleg več del, nepredvidenih del in dodatnih del pojavljajo še druge okoliščine, ki zahtevajo naknadno spremembo pogodbe. Pri pripravi gradbenih pogodb so naročnikom zato lahko v veliko pomoč standardni obrazci pogodb FIDIC, ki predvidevajo mnoge zaplete med gradnjo in rešitve zanje. Vprašanje pa je, kako pogodbe FIDIC vključiti oz. kako jih izvajati, da bo to skladno tudi s pravili javnega naročanja. V nadaljevanju tega prispevka pojasnjujeva, kdo in kako lahko spreminja oz. potrjuje spremembe pogodbenega razmerja med izvajanjem del po določbah FIDIC in ali so takšne spremembe v skladu z Zakonom o javnem naročanju (ZJN-3).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄20-21

Sanje ribičeve žene

dr. Matjaž Ambrož, 28.5.2020

Kultura in umetnost

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 20-21/2020Že dalj časa imam načrte. Ko bosta čas in volja v ustreznem sozvočju, nameravam sestaviti seznam smrtnih grehov kolumnistov, torej seznam pripovednih prijemov, ki mi gredo v kolumnah najbolj na živce. Seznam bo kar dolg, nisem ga še povsem domislil, skoraj zagotovo pa bo na njem samoreferenčnost, to je tisti prijem, saj veste, ko napišeš: "Pisec teh vrstic je že pred časom pronicljivo opozoril ..."
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄19

Če je epidemija ogrozila solventnost družbe ...

Avbreht Aleš, Drečnik Anja, 14.5.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Varstvo pred nalezljivimi boleznimi

Aleš Avbreht, Anja Drečnik, Pravna praksa, 19/2020Kljub morebitnemu omejenemu delovanju organov družbe v trenutnih razmerah razglašene epidemije je pravočasna ugotovitev insolventnosti družbe pomembna, saj Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) v zvezi z nekaterimi obveznostmi družbe uvaja neizpodbojno domnevo, da je družba postala insolventna, ko bi to lahko ugotovilo poslovodstvo, če bi ravnalo skladno z dolžno skrbnostjo. Od takrat naprej tečejo tudi roki za izvedbo dejanj, ki so vezani na nastanek insolventnosti. Spoštovanje teh rokov je za člane organov vodenja ali nadzora družbe bistveno, saj v primeru nepravočasne izvedbe lahko odškodninsko odgovarjajo. V nadaljevanju na kratko predstavljava obveznosti organov družbe pri ugotavljanju insolventnosti družbe, na katere se nanašajo tudi določeni ukrepi po novem Zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄17-18

Visoki neobrestni stroški potrošniškega kredita

Alenka Antloga, 6.5.2020

TRGOVINA

Alenka Antloga, Pravna praksa, 17-18/2020Okrajno sodišče v Siemianovice Šlonskiu na Poljskem (predložitveno sodišče) je po 267. členu Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) pred Sodiščem Evropske unije (SEU) vložilo predlog za predhodno odločanje glede Direktive 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah ter razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS (Direktiva 2008/48/ES) in Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah (Direktiva 93/13/EGS).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄17-18

Neutemeljena finančna zapostavljenost ženskega profesionalnega nogometa

Jan Kristina, Tomc Arko Maruša, 6.5.2020

Šport in organizacije

Kristina Jan, Maruša Tomc-Arko, Pravna praksa, 17-18/2020V prispevku obravnavava enakopravnost med spoloma na področju športa (nogometa). Pokazali bova, kako dolgo so si ženske prizadevale, da so sploh lahko začele igrati nogomet, in kakšno je sedanje stanje. Posebej pa se bova na primerih ZDA, Nemčije, Španije in Slovenije ukvarjali z vprašanjem bolj pravičnega plačevanja ženskih igralk in trenerk v profesionalnem nogometu in s tem povezanih enakopravnih delovnih pogojev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄17-18

Korporacijskopravne dileme v času epidemije

Avbreht Aleš, Beton Katarina, 6.5.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Varstvo pred nalezljivimi boleznimi

Aleš Avbreht, Katarina Beton, Pravna praksa, 17-18/2020Nedvomno bodo učinki razglasitve epidemije in s tem povezani predpisi med drugim močno vplivali tudi na korporativno upravljanje gospodarskih družb. Izzivi se že pojavljajo tako pri izvedbi skupščin in odločanju na skupščinah kot tudi pri delovanju kolektivnih organov vodenja in nadzora, ki bodo morali svoje delovanje kar precej prilagoditi. V nadaljevanju bodo predstavljene možnosti ravnanja organov družb, da bo vodenje še naprej čim bolj učinkovito, hkrati pa bodo spoštovani vsi predpisi, sprejeti v zvezi z ukrepi za zajezitev epidemije COVID-19.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄15-16

Ocena kreditne sposobnosti potrošnika kot predpogodbena obveznost kreditodajalca

Alenka Antloga, 23.4.2020

TRGOVINA

Alenka Antloga, Pravna praksa, 15-16/2020V okviru predhodnega odločanja po 267. členu Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) je Sodišče Evropske unije (SEU) na predlog Okrožnega sodišča v Ostravi na Češkem (predložitveno sodišče) odločilo, da mora nacionalno sodišče države članice v skladu z 8. in 23. členom Direktive 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS (Direktiva 2008/48/ES) po uradni dolžnosti preveriti obstoj kršitve predpogodbene obveznosti dajalca kredita glede ocene kreditne sposobnosti potrošnika in prav tako tudi sámo uveljaviti posledice takšne kršitve, ki izhajajo iz nacionalnega prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄14

Kovačeva kobila

dr. Matjaž Ambrož, 9.4.2020

Ostalo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 14/2020Vsem dobro znana je pregovorna zev med teorijo in prakso. Na fakultetah poučujemo predvsem prvo in računamo na to, da se bodo diplomanti, ko bodo vstopali v poklic, priučili tudi druge (kar običajno brez večjih težav tudi storijo). Za poučevanje teorije med drugim uporabljam nekakšno vadnico s praktičnimi primeri. Čeprav je šla skozi neštete posodobitve in nove izdaje, njeno jedro tvorijo primeri, ki se ne spreminjajo - stari so kot zemlja, spominjam se jih še iz svojih študentskih let.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄13

Lustracijska zadeva iz leta 1994 in ideologija na sodiščih

dr. Matej Avbelj, 2.4.2020

Sodišča

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 13/2020Ena zanimivejših odločb ustavnega sodišča, ki je močno razdelila ne le ustavne sodnike, temveč tudi raziskovalce na projektu Ideologija na sodiščih, je bila zadeva U-I-83/94 iz leta 1994. V njej je pobudnik izpodbijal tretji odstavek 8. člena Zakona o sodniški službi. Ta je določal, da "ne glede na določbo prvega odstavka tega člena sodniki, ki so sodili ali odločali v preiskovalnih in sodnih postopkih, v katerih so bile s sodbo kršene temeljne človekove pravice in svoboščine, po izteku svojega mandata ne izpolnjujejo pogojev za izvolitev v sodniško funkcijo".
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Vračilo davka na dividende investicijskemu skladu nerezidentu

Alenka Antloga, 26.3.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Alenka Antloga, Pravna praksa, 12/2020Köln-Aktienfonds Deka (KA Deka), nekdanji investicijski sklad s sedežem v Nemčiji, je bil v Nemčiji oproščen plačila davka na dobiček. Imel pa je tudi delnice družb s sedežem na Nizozemskem in je iz tega naslova prejel tudi dividende. Sodišče Evropske unije (SEU) je na predlog nizozemskega vrhovnega sodišča (predložitveno sodišče) v okviru predhodnega odločanja po 267. členu Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) podalo razlago 63. člena PDEU v okviru spora med KA Deka in nizozemskim državnim sekretarjem za finance glede vračila davka na dividende, ki ga je KA Deka plačal od dividend delnic v družbah na Nizozemskem v davčnih letih od 2002/2003 do 2007/2008.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Prodor evropskega tožilca v Zakon o kazenskem postopku

mag. Jasmina A. Tabaković, 26.3.2020

Kazenski postopek

mag. Jasmina A.-Tabaković, Pravna praksa, 12/2020Če smo v obdobju zadnjih dvajsetih let razpravljali ter pisali predloge in pripombe k novelam Zakona o kazenskem postopku (ZKP), je v letu 2020 prišel trenutek, ki bo spremenil sistem preiskave storilcev kaznivih dejanj. Premika perspektive (še) ne bo prinesel nov model kazenskega postopka (kot nekoč predviden s predlogom ZKP-1), ampak nadnacionalni organ, Evropsko javno tožilstvo (EJT), h kateremu je z namenom medsebojnega okrepljenega sodelovanja v boju proti kaznivim dejanjem na škodo finančnih interesov Unije pristopila tudi Slovenija. Od uveljavitve zadnje novele ZKP-N je minilo šele nekaj mesecev, vendar morajo države članice do začetka delovanja EJT, ki se predvideva konec leta, omogočiti delovanje evropskega tožilca, ki bo na nacionalnih tleh pristojen za preiskave, pregon in obtožbo storilcev kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, v skladu z Direktivo (EU) 2017/1371 ter kaznivih dejanj, ki so z njimi neločljivo povezana. Uredba o EJT odpira vprašanja najprimernejše vključitve EJT v tradicije nacionalnih sistemov držav članic.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄11

Slavni slovenski pravdarji

Aleš Avbreht, 19.3.2020

Kultura in umetnost

Aleš Avbreht, Pravna praksa, 11/2020Pričujoča knjiga je delo, ki bi ga morala v svoji knjižni zbirki imeti vsaka kolegica in vsak kolega in ga tudi prebrati. Upam si celo trditi, da Slavni slovenski pravdarji presegajo meje naše odvetniške stroke, saj pričujoči izbrani portreti slovenskih odvetnic in odvetnikov v daljni in bližnji preteklosti ter tudi sedanjosti niso le pregled njihovih strokovnih pravniških dosežkov, temveč mnogo več - lahko bi rekli, da je to delo prispevek h gradnji naše nacionalne in državljanske samozavesti. Ko bralec enega za drugim prebira portrete, ki odstirajo številna področja, na katerih so kolegice in kolegi delovali, in njihov prispevek bodisi v kulturi in umetnosti bodisi na izobraževalnem in političnem oz. državniškem področju in nenazadnje seveda v odvetništvu, raste njegov ponos in samozavest.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄11

Slovenija potrebuje nov, moderen zakon za področje raziskav in razvoja

dr. Gregor Anderluh, 19.3.2020

ZNANOST IN RAZISKOVALNA DEJAVNOST

dr. Gregor Anderluh, Pravna praksa, 11/2020Resolucija o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011-2020 (RISS) je celovito zajela področje raziskav in inovacij ter pripravila ukrepe, da bi lahko z vrhunskimi raziskavami učinkovito naslavljali družbene izzive, kot so npr. podnebne spremembe, energetska varnost, staranje in zdravje, in tako omogočali višjo kakovost življenja. Sprememba zakonodaje naj bi se zgodila že leta 2012. Toda zdaj, ob koncu obdobja, smo daleč od tedaj zastavljenih ciljev. Slovenija premalo vlaga v raziskovanje in razvoj, zato smo na repu držav, ki so močne inovatorke.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Odprto pismo predsedniku Rektorske konference Republike Slovenije

dr. Matej Avbelj, 5.3.2020

Ostalo

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 8-9/2020Spoštovani prof. dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru! Na vas se obračam v vaši funkciji predsednika Rektorske konference Republike Slovenije. Kot veste, je Nova univerza že 8. avgusta 2019 vložila vlogo za polnopravno članstvo v Rektorski konferenci. Vloga vsebuje pristopno
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄5

Meje svobode umetniškega ustvarjanja

dr. Matej Avbelj, 6.2.2020

Kultura in umetnost

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 5/2020V teh zanimivih časih se je še pred kratkim bíla bitka za večjo ali manjšo svobodo izražanja. Na eni strani so bili zagovorniki čim širše svobode izražanja, na drugi strani pa oni, ki so želeli s pravnega področja sovražni govor razširiti tudi na sociološko področje in v ta namen, torej za omejevanje svobode izražanja, opolnomočiti še upravni aparat države. Tedaj je šlo za vprašanje političnega govora, ki mora uživati najvišjo stopnjo ustavne zaščite, če naj bo neka država zares demokratična. Toda poleg političnega govora je do najvišje stopnje ustavne zaščite, sicer na drugem vrednostnem temelju, upravičena še ena oblika izražanja. Tej je svojo odlično znanstveno monografijo posvetila Polona Farmany. Gre za svobodo umetniškega ustvarjanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄4

12. konferenca kazenskega prava in kriminologije

Gaja Ana Pavliha, 30.1.2020

Ostalo, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Gaja Ana-Pavliha, Pravna praksa, 4/2020Dne 3. in 4. decembra 2019 je v Portorožu potekala 12. konferenca kazenskega prava in kriminologije, ki jo je otvorila Alenka Zalar, direktorica GV Založbe (LEXPERA d.o.o.). Predavatelji so zbranim predstavili širok spekter aktualnih vprašanj iz prakse in teorije kazenskega prava. Konferenca je potekala v petih sekcijah z dodatno posebno temo. Posamezne sekcije so vodili dr. Miha Šepec, dr. Mojca M. Plesničar, dr. Aleš Završnik, mag. Luka Vavken, dr. Anže Erbežnik in dr. Vid Jakulin.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄4

Pokojninski dodatek zaradi trajne invalidnosti in načelo enakega obravnavanja

Alenka Antloga, 30.1.2020

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

Alenka Antloga, Pravna praksa, 4/2020Sodišče Evropske unije (SEU) je na predhodno vprašanje sodišča za socialne zadeve v Španiji odločilo, da je nacionalna ureditev, ki določa, da so do posebnega dodatka k pokojnini zaradi trajne invalidnosti upravičene zgolj matere z najmanj dvema biološkima ali posvojenima otrokoma, ne pa tudi očetje, v nasprotju z Direktivo Sveta z dne 19. decembra 1978 o postopnem izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zadevah socialne varnosti (Direktiva 79/7/EGS).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄3

Dieter Bohlen (kot simptom)

dr. Matjaž Ambrož, 23.1.2020

Ostalo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 3/2020Zadnjič se vam takole vozim z avtom po ljubljanskem Mirju, resda nekoliko bolj počasi, kot je običajno, iskal sem namreč neko ulico in hišno številko, torej sem upočasnil vožnjo in se sem ter tja tudi malo ustavil in stegoval vrat. Skratka, vozim se takole po Mirju, ko zaslišim za sabo nervozno hupanje. Za mano je bil eden tistih avtomobilov, ki so nekje vmes med džipom in oklepnikom, očitno vozniku moja zložna vožnja ni ustrezala, nekaj je tudi vihtel roke in te stvari. Odprl sem okno, da mu stvar razložim, in tudi on ga je odprl. Nisem se mogel načuditi: bil je to starejši možakar, vendar negovan, lice mu je bilo enakomerno porjavelo, na njem sled - tako sem domneval - fine kreme, lasje urejeni, platinasto blond. Spreletelo me je, da je to najverjetneje Dieter Bohlen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

Pravne dileme izločitve sodnika

dr. Matej Avbelj, 16.1.2020

Sodišča

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 1-2/2020Minulo leto je na pravosodno področje v Sloveniji naplavilo številne nove izzive. Nekateri so bili hipnega in parcialnega značaja, vezani na konkretne spore in primere, drugi pa so bili bolj sistemske narave. Predvsem ti zadnji bi morali biti predmet podrobne obravnave s strani akademske in strokovne javnosti, saj ustvarjajo tveganje za večje število primerov podobne vrste. Eden takšnih sistemskih izzivov je problematika (ne)izločitve sodnika v zadevah, ko se mu očita bodisi subjektivna bodisi objektivna pristranost. Ker gre pri tem institutu za enega temeljnih elementov zagotavljanja poštenosti sojenja, ki je obenem še najtesneje povezan z avtoriteto sodnikov in zaupanja javnosti vanje, je osvetlitev, če že ne razrešitev pravnih dilem, ki jih izločitev sodnika poraja, še toliko bolj na mestu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

Delitev skupnega premoženja zakoncev v primeru osebnega stečaja zakonca

Kristijan Anton Kontarščak, 19.12.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Kristijan Anton-Kontarščak, Pravna praksa, 49-50/2019Pred časom je bil na izobraževanju upraviteljev predstavljen naslednji resničen primer: žena je bila v postopku osebnega stečaja, njen mož pa je bil vpisan v zemljiško knjigo kot edini lastnik nepremičnine, ki je bila pridobljena z delom v času zakonske zveze. Mož ni prijavil izločitvene pravice, vendar mu je upravitelj priznal izločitveno pravico na eno polovico omenjene nepremičnine. Mnenje upraviteljev, ki so razpravljali o tem primeru, je, da je bilo takšno postopanje upravitelja napačno. V tem prispevku bom prikazal novo ureditev razdelitve skupnega premoženja v okviru postopka osebnega stečaja iz 83. člena Družinskega zakonika (DZ), s tem pa tudi odgovor glede pravilnosti postopanja upravitelja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Zavaja mednarodna znanstvena skupnost ali skupina izvedencev?

dr. Igor Areh, 5.12.2019

Sodišča

dr. Igor Areh, Pravna praksa, 47/2019S prispevkom odgovarjam na trditve, ki sta jih v članku "Napake in zavajanja v zvezi z delom izvedencev kliničnih psihologov" zapisala dr. Tristan Rigler in dr. Sana Čoderl Dobnik, in sicer v imenu društva Zbornica kliničnih psihologov. Naslov njunega članka obljublja predstavitev domnevnih napak, vendar gre za pavšalno zavrnitev raziskave s trditvijo, da je avtor nekompetenten za njeno izvedbo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Oddaje o hišah in avtomobilih

dr. Matjaž Ambrož, 5.12.2019

Ostalo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 47/2019Ena od značilnosti televizijskih programov v tržnih gospodarstvih so oddaje o hišah in avtomobilih. Oboje rad gledam, saj me fascinirajo in iritirajo obenem, hkrati pa mi dajejo - tako si vsaj mislim - snov za razmišljanje in pisanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄45

Avtonomnost Državnega zbora Republike Slovenije

Alenka Antloga, 21.11.2019

Državni zbor in državni svet

Alenka Antloga, Pravna praksa, 45/2019Avtonomnost parlamenta je samostojno delovanje predstavniškega telesa, ki je po položaju in pristojnostih neodvisno od drugih državnih organov ter drugim državnim organom prirejeno. Je ena izmed ključnih značilnosti sodobnega parlamenta.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 19 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(14) 48(4) 47(10) 46(4)
45(5) 45-46(4) 44(10) 43(4)
43-44(1) 42(7) 42-43(3) 41-42(5)
40(1) 40-41(6) 39(3) 39-40(4)
38(8) 38-39(3) 37(4) 36(9)
36-37(2) 35(9) 35-36(1) 34(10)
34-35(1) 33(9) 33-34(1) 32(4)
31(1) 31-32(5) 30-31(5) 29-30(12)
28(5) 28-29(7) 27(10) 27-28(2)
26(8) 25(2) 25-26(2) 24(2)
24-25(8) 23(10) 22(5) 22-23(1)
21(11) 21-22(1) 20(8) 20-21(2)
Več...

Leto objave

2020(21) 2019(27) 2018(24) 2017(19)
2016(19) 2015(13) 2014(12) 2013(24)
2012(31) 2011(26) 2010(32) 2009(40)
2008(37) 2007(24) 2006(16) 2005(28)
2004(16) 2003(5) 2002(11) 2001(2)
2000(5) 1999(4) 1998(8) 1997(6)
1996(7) 1995(7) 1994(2) 1992(1)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
A BCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov