O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 18
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 427)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Veliki gradbenopravni priročnik

Aleš Avbreht, 11.4.2019

Kultura in umetnost

Aleš Avbreht, Pravna praksa, 15/2019Pri nas ni veliko del, ki bi si zadala cilj v praktičnem smislu "kodificirati" tako obsežno in kompleksno pravno področje, kot je gradbeno pravo. Priročnik je zares obsežen in sistematično obsega pravzaprav vse, kar je bistveno pri gradnji. Tako nas vodi od pojma gradbene pogodbe prek projektiranja in pogodbe o projektiranju do projektne dokumentacije ter gradbenega dovoljenja. Nato se začne obravnava same gradnje in zanjo pomembnih institutov, začenši z izborom izvajalca in sklenitvijo pogodbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Razmišljanja o vetrobranu

dr. Matjaž Ambrož, 21.3.2019

Ostalo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 12/2019Obstaja prvina, ki mi je nikoli ni uspelo čvrsteje integrirati v pisanje: to je aktualnost. Pravzaprav mi, odkar pomnim, ni uspelo napisati besedila, ki bi bilo neposreden odziv na aktualen dogodek, denimo moralno obarvan razmislek o poslančevi mali tatvini ali o tej ali oni izjavi vidnejšega člana naše družbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Žvižgači: na zdravje na čisto vest

dr. Matej Avbelj, 7.3.2019

Kultura in umetnost

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 9-10/2019Florence Hartmann zna pisati. Doživeto. Pa ne samo zato, ker ima talent, temveč zato, ker tisto, o čemer piše, ne le verjame, ampak tudi živi. Tisti, ki se zanimate za mednarodno kazensko pravo, gotovo niste spregledali njenega odmevnega dela Mir in kazen. V njem je opozorila na stranpoti delovanja mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo. Knjiga ni pustila nikogar hladnega. Tudi odgovornih ne, zato je sledila kazen. Ne za odgovorne, temveč za Hartmannovo. Ta izkušnja, čeprav to le nerada in zelo sramežljivo prizna, jo je najbrž navdihnila tudi k pisanju knjige o žvižgačih: slabi vesti naših demokracij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Upravičenost do družinskih dajatev za družinske člane v drugi državi članici

Alenka Antloga, 7.3.2019

SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

Alenka Antloga, Pravna praksa, 9-10/2019Eugen Bogatu je romunski državljan, ki je od leta 2003 živel na Irskem in bil od 26. maja 2003 do 13. februarja 2009 tam tudi zaposlen. Po izgubi zaposlitve je prejemal denarne dajatve na Irskem. Dne 27. januarja 2009 pa je na Irskem zaprosil za družinske dajatve za dva otroka, ki sta prebivala v Romuniji. Temu zahtevku je minister ugodil, vendar družinskih dajatev za obdobje od 1. aprila 2010 do 31. januarja 2013 ni odobril z obrazložitvijo, da pritožnik v tem obdobju ni več opravljal dejavnosti zaposlene osebe na Irskem, prav tako pa v tem obdobju ni prejemal dajatev, za katere se plačujejo prispevki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Odgovornost države za preiskavo vzroka smrti pri hospitalizaciji brez privolitve

Alenka Antloga, 21.2.2019

Človekove pravice

Alenka Antloga, Pravna praksa, 8/2019Senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je v primeru pritožnice Frančiške Štefančič, ki je zatrjevala, da je Slovenija odgovorna za smrt njenega sina zaradi ravnanja policije in medicinskega osebja pri hospitalizaciji brez privolitve, odločil, da je prišlo do kršitve 2. člena Evropske konvencije za človekove pravice (EKČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Kulturni kapital

dr. Matjaž Ambrož, 21.2.2019

Ostalo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 8/2019Radio Slovenija je pred kratkim praznoval devetdesetletnico obstoja. Jubilej so obeležili z geslom "na perotih duha" in mu namenili serijo pogovornih oddaj, v katerih so obujali spomine in razpravljali o poslanstvu radia v današnji družbi. Eno teh oddaj sem ujel na daljši poti z avtom in ji z zanimanjem prisluhnil. Ključno vprašanje, ki so ga sogovorniki načeli, je bilo tole: Je mogoče vztrajati pri predvajanju "zahtevnejših" vsebin in hkrati obdržati poslušalstvo? V razpravi se je večkrat pojavila besedna zveza "kulturni kapital". Problem naj bi bil, da je v današnji družbi prišlo do nekaterih prevrednotenj: kulturni kapital nima več take vrednosti kot nekoč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Madžarska zakonodaja glede potrošniških posojil v tuji valuti ne krši pravic finančnih institucij

Alenka Antloga, 7.2.2019

TRGOVINA

Alenka Antloga, Pravna praksa, 5-6/2019Senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je v primeru petih finančnih institucij s sedežem v Budimpešti, ki so zatrjevale kršitev prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije za človekove pravice (EKČP) in 1. člena Protokola k tej konvenciji (P1-1), odločil, da je zadeva zaradi očitne neutemeljenosti nesprejemljiva za obravnavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Člen 154 ZKP na gladini razburkanega oceana

mag. Jasmina A. Tabaković, 17.1.2019

Kazenski postopek

mag. Jasmina A.-Tabaković, Pravna praksa, 3/2019Malokdo zna pluti po vodah, ki vlečejo v globine, in le pravi pomorščaki znajo krmariti in ulov na barkači varno pripeljati v pristan. Ker se je v zvezi z zadevami, ki jih obravnava državno tožilstvo, postavilo vprašanje ustavnosti, je generalni državni tožilec RS kot privilegirani predlagatelj na Ustavnem sodišču RS zahteval oceno ustavnosti 153. in 154. člena ZKP s predlogoma za začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanih določb in za absolutno prednostno obravnavo. Ustavno sodišče RS je predlogoma ugodilo in s sklepom U-I-462/18 z dne 13. decembra 2018 v izogib možnosti nastanka težko popravljivih škodljivih posledic soglasno zadržalo izvrševanje prvih treh povedi drugega odstavka 154. člena ZKP do končne odločitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Moška ranljivost

dr. Matjaž Ambrož, 10.1.2019

Ostalo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 1-2/2019V obdobju, ko se je naša družba že pospešeno pripravljala na prehod na tržno gospodarstvo, so se v časopisju pojavili oglasi nekega Mr. Džirla (najverjetneje gre za psevdonim), ki je naprodaj ponujal čudežne kristale, osvežilce čevljev, predvsem pa menda zelo učinkovit čaj za hujšanje, Čang šlang imenovan. Stvar je bila precej hecna, o skrivnostnem Mr. Džirlu smo se večkrat pogovarjali in družinski prijatelj, ki je po službeni dolžnosti več let preživel na Zahodu, je takrat preroško napovedal: "Temu se bo zdaj treba privaditi tudi pri nas."
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄48

Priročnik za uporabo javnega naročanja v praksi

Marjeta Erjavec Avbreht, 13.12.2018

Kultura in umetnost

Marjeta Erjavec-Avbreht, Pravna praksa, 48/2018Javno naročanje je v Sloveniji precej dobro pokrito z literaturo. Na trgu so različni komentarji zakona o javnem naročanju, priročniki, spletni priročniki, monografije, vzorci razpisnih dokumentacij ipd., ki skušajo uporabnikom to področje približati. To kaže, da zanimanje strokovne javnosti za področje javnega naročanja očitno obstaja ter da obstajajo vprašanja in dileme, ki se v povezavi s predpisi o javnem naročanju pojavljajo in na katere se tako v teoriji kot v praksi iščejo odgovori. Za vsakogar, ki se z javnim naročanjem ukvarja v praksi in hkrati nima pravne izobrazbe ali pa vsaj dolgoletnih izkušenj s tega področja, je dobrodošel vsak pripomoček, ki ga lahko uporablja ob predpisih o javnem naročanju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄48

Zavrnitev vstopa v schengensko območje in dovoljenje za prebivanje v drugi državi članici schengenskega območja

Alenka Antloga, 13.12.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Alenka Antloga, Pravna praksa, 48/2018E je nigerijski državljan, ki je leta 2013 storil kazniva dejanja, povezana z mamili na Finskem, kjer je bil 24. januarja 2014 obsojen na enotno kazen petih let zapora. Zaporno kazen je začel prestajati na Finskem. Nacionalni urad za priseljevanje na Finskem pa je 21. januarja 2015 izdal odločbo o vrnitvi E-ja v državo njegovega izvora Nigerijo in o prepovedi vstopa na celotno ozemlje schengenskega območja, saj naj bi predstavljal nevarnost za javni red in varnost. Ker je imel E do 11. februarja 2018 dovoljenje za prebivanje v Španiji, kjer je z družino prebival 14 let, je Finsko prosil za vrnitev v Španijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄45-46

Novosti na področju prava družb EU s poudarkom na sodni praksi Sodišča EU

Brkan Maja, Aleksovski Aljoša, 22.11.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Maja Brkan, Aljoša Aleksovski, Pravna praksa, 45-46/2018V času, ko sta pozornost javnosti in sodna praksa Sodišča EU usmerjeni v pravo in politiko azila, evropski nalog za prijetje in pravo zasebnosti, se pogosto pozablja na tradicionalnejša pravna področja, s katerimi se slovenski pravniki, predvsem sodniki, srečujejo vsakodnevno. Mednje spada tudi pravo družb Evropske unije, na katerem je bilo v preteklem letu ali dveh izdanih kar nekaj pomembnih sodb.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄45-46

Odgovornost za pošteno sojenje

dr. Matej Avbelj, 22.11.2018

Človekove pravice

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 45-46/2018Pravni škandal ob spletnem sporočilu Vrhovnega sodišča v zvezi z nespoštovanjem neprepričljivih sodb ESČP je že skorajda utonil v pozabo. Kot je značilno za Slovenijo, je zadovoljiv epilog izostal. In to kljub neznačilni enotnosti pravne stroke in celo politike, ki sta družno obsodili ravnanje Vrhovnega sodišča. Še več, razprava na parlamentarnem odboru za pravosodje je tudi jasno sporočila, da je za objavo odgovoren predsednik Vrhovnega sodišča. Kljub vsemu omenjenemu in stališču pomembnega dela vrhovnih sodnikov, da je izgubil njihovo zaupanje in bi moral odstopiti, je predsednik Vrhovnega sodišča vztrajal, da je šlo zgolj za nerodno tiskovno sporočilo; da ni šlo za pravni zdrs in da je način objave tega po večinskem mnenju protiustavnega sporočila pač stvar internega delovanja Vrhovnega sodišča. Tudi prav.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Pojmovni okvir in empirična metodologija za merjenje večdimenzionalne ideologije na sodiščih

Avbelj Matej, Šušteršič Janez, Vatovec Katarina, Jevšek Pezdir Ana, Letnar Černič Jernej, Šušteršič Snežana, 15.11.2018

Sodišča

Matej Avbelj, Janez Šušteršič, Katarina Vatovec, Ana Jevšek Pezdir, Jernej Letnar Černič, Snežana Šušteršič, Pravna praksa, 44/2018Kako ideološka so naša sodišča? To vprašanje ostaja v akademskih in širših strokovnih pravnih krogih še naprej precejšnja redkost. Primerjalni pregled vodilne znanstvene literature o ideologiji na sodiščih kaže, da je z izjemo ZDA pravna znanost šele v začetni fazi preučevanja tega pojava. Tako obstajajo velike razlike med ZDA, kjer je empirični pristop k pravu, ki je potreben za preučevanje vloge sodne ideologije, že nekaj časa dobro razvit, in Evropo ter preostalimi deli sveta, kjer se je ta disciplina začela pojavljati šele v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Kazenskopravni vidik nadomestnega materinstva

mag. Jasmina A. Tabaković, 15.11.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje

mag. Jasmina A.-Tabaković, Pravna praksa, 44/2018Vse več slovenskih parov se po neuspešni oploditvi z biomedicinsko pomočjo v Sloveniji zateka h klinikam po Evropski uniji ali se jih celo odloči za otroka s pomočjo nadomestne matere v Ukrajini, ki ima liberalno urejeno nadomestno (surogatno) materinstvo. Pri tem se ne zavedajo, da lahko zapadejo v območje kaznivosti, zato se odpirajo vprašanja, ali bi v primerih nadomestnega materinstva lahko šlo za kazniva dejanja ter ali lahko in ob katerih pogojih lahko izkoriščanje nadomestnega materinstva razumemo kot kaznivo dejanje trgovine z ljudmi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Varstvo potrošnika pri kreditnih pogodbah v tuji valuti

Alenka Antloga, 15.11.2018

TRGOVINA, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Alenka Antloga, Pravna praksa, 44/2018Kreditojemalca Teréz Ilyés in Emil Kissu sta 15. februarja 2008 z banko ELLA Első Lakáshitel Kereskedelmi Bank Zrt sklenila kreditno pogodbo v švicarskih frankih (CHF) po obrestni meri 1,9 odstotka. Ta kredit, ki je bil zavarovan s hipoteko, je bil 1. novembra 2016 odstopljen banki OTP Bank Nyrt in nato družbi OTP Faktoring Követeléskezelő Zrt. Kredit je bil izplačan in se je vračal v madžarskih forintih (HUF).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄43

Pravilo treh generacij

dr. Matjaž Ambrož, 8.11.2018

Ostalo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 43/2018Eden od razcepov, ki zaznamujejo sodobno slovensko politično stvarnost, je tisti med podjetništvom in kulturništvom. Ko prižgemo televizijo, naletimo na zaostrene spore o ustvarjanju vrednosti in njenem trošenju. Ljudje iz kulture opozarjajo na svoj ranljiv, šibak in vse bolj zapostavljen položaj, toda tisti iz podjetniške srenje niso videti nič bolj zadovoljni: svoj težaven položaj ponazarjajo z metaforo lokomotive, ki mora za seboj v breg vleči vse daljšo in daljšo kompozicijo prisklednikov, ki se lakomno napaja iz vrednosti, ki jo ustvarja podjetnik. Gre za enega tistih mučnih konfliktov, ki so jih polni medčloveški odnosi, kadar obe strani menita, da se jima godi velika krivica.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄38

Vse teče

dr. Matjaž Ambrož, 4.10.2018

Kultura in umetnost

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 38/2018Vse teče je novela (avtor jo imenuje povest) ukrajinskega pisatelja židovskega rodu Vasilija Semjonoviča Grossmana (1905-1964). Profesor Janez Kranjc jo je prevedel v slovenščino in napisal spremno besedo (Inštitut Nove revije, zavod za humanistiko, 235 strani).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Zavrnitev izvršitve evropskega naloga za prijetje

Alenka Antloga, 27.9.2018

Civilno pravo

Alenka Antloga, Pravna praksa, 36-37/2018Sodišče EU (SEU) je na zahtevo Višjega deželnega sodišča za civilne in kazenske zadeve v Nemčiji v Bremnu (predložitveno sodišče) odločalo o razlogih za morebitno zavrnitev izvršitve evropskega naloga za prijetje (ENP) oziroma o tem, kako razlagati tretji odstavek 1. člena, prvi in peti odstavek 6. člena Okvirnega sklepa sveta z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (Okvirni sklep 2002/584/PNZ), kot je bil spremenjen z Okvirnim sklepom Sveta 2009/299/PNZ z dne 26. februarja 2009.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄34

Biti humanist

dr. Matjaž Ambrož, 13.9.2018

Ostalo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 34/2018Za tega ali onega avtorja beremo, da je bil humanist, krščanski humanist, socialistični humanist, humanistični penolog in podobno. Obstajajo sicer dokaj različni pogledi na to, kaj se pravi biti humanist, toda za tukajšnje potrebe lahko stvari poenostavimo in rečemo, da je humanist tisti, ki verjame, da so ljudje dobri, zagovarja človeško dostojanstvo in altruistično etiko, skratka meni, da je treba v ljudeh prepoznati tisto najboljše in z njimi ravnati lepo. Tudi jaz sem - najbrž ste že uganili - humanist.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄30-31

Dekolonizacija - stvar preteklosti? (2. del)

Aleksandra Kos Ula, Mediževec Anže, Novak Pia, Plahutnik Miha, Šerbec Hana, 23.8.2018

ZUNANJE ZADEVE IN DIPLOMACIJA

Ula Aleksandra Kos, Anže Mediževec, Pia Novak, Miha Plahutnik, Hana Šerbec, Pravna praksa, 30-31/2018Po predstavitvi dejanskega stanja in ozadja primera Chagos, majhnega otočja v Indijskem oceanu, glede katerega bo Meddržavno sodišče v Haagu (v nadaljevanju: Sodišče ali MDS) na prošnjo Generalne skupščine OZN letos izdalo svetovalno mnenje, študenti Pravne fakultete v Ljubljani v nadaljevanju prehajamo z vprašanja (a) na vprašanje (b).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄30-31

Ustavnosodna anemičnost

dr. Matej Avbelj, 23.8.2018

Ostalo

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 30-31/2018Pod kakšnimi pogoji, na kakšen način in predvsem kako globoko oziroma široko lahko organi pregona kot del izvršilne veje oblasti vstopajo v dejanske in virtualne prostore zakonodajne oblasti in v njih zasegajo podatke v primeru suma storitve kaznivega dejanja poslanca državnega zbora? Kako zahtevnemu ustavnopravnemu standardu mora ustrezati obrazložitev sodišča, ki dovoli tovrstne posege? Ti dve vprašanji je pred ustavno sodišče postavila zadeva Up-979/15. Že na prvi pogled je šlo za zadevo vrhunskega ustavnopravnega pomena. Na eni strani se je dotikala temeljnih človekovih pravic opozicijskega poslanca državnega zbora. Na drugi strani pa je zadeva posegla v srce načela delitve oblasti in v za demokracijo ključno vprašanje odnosa med politično večino, ki nadzoruje zakonodajno ter izvršilno vejo oblasti, in njej konkurenčno opozicijo. Ustavno sodišče je za odločitev potrebovalo skorajda tri leta. Rezultat je bil, vsaj zame, metaforična sodba presenečenja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄30-31

Podaljšanje obdobja izplačevanja nadomestila za brezposelnost iskalcu zaposlitve v drugi državi članici

Alenka Antloga, 23.8.2018

Varstvo človekovih pravic, Delovna razmerja

Alenka Antloga, Pravna praksa, 30-31/2018Sodišče EU je odločilo, da lahko država članica na podlagi točke (c) prvega odstavka 64. člena Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (Uredba št. 883/2004) sprejme ukrep v nacionalni zakonodaji in načeloma zavrne podaljšanje obdobja izplačevanja nadomestila za brezposelnost v tujino po izteku treh mesecev, razen če pristojni organ države članice ugotovi, da mu posebne okoliščine konkretnega primera (kot je obstoj možnosti zaposlitve delavca) dovoljujejo, da takšni vlogi ugodi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄28-29

Mirovanje dodatka za trajno in popolno nezmožnost ob pridobitvi starostne pokojnine iz druge države članice

Alenka Antloga, 19.7.2018

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

Alenka Antloga, Pravna praksa, 28-29/2018Pritožnik José Blanco Marqués je bil rojen 3. februarja 1943 in je bil v Španiji upravičen do pokojnine zaradi trajne in popolne nezmožnosti za opravljanje poklica električarja v rudniku, ki je nastala zaradi nepoklicne bolezni. Pri določitvi višine pokojnine so bili upoštevani prispevki, plačani v Španiji. Na dan začetka učinkovanja odločbe, s katero je bila pritožniku ta pravica priznana dne 13. januarja 1998, je bil pritožnik starejši od 55 let, zato mu je bil odobren 20-odstotni dodatek k pokojnini. Ko je dopolnil 65 let, je iz sistema socialne varnosti v Švici pridobil pravico do starostne pokojnine od 1. marca 2008. Pri določitvi višine te pokojnine so bili upoštevani prispevki, ki jih je plačal v ta sistem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄27

Ugotavljanje spolne usmerjenosti kot razloga za preganjanje na podlagi izvedenskega mnenja

Alenka Antloga, 12.7.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Alenka Antloga, Pravna praksa, 27/2018Sodišče Evropske unije (SEU) je na zahtevo upravnega in delovnega sodišča v Szegedu na Madžarskem (predložitveno sodišče) za sprejem predhodne odločbe odločilo, da se 4. člen Direktive 2011/95/EU razlaga tako, da ne nasprotuje uporabi izvedenskega mnenja za presojo ugotavljanja istospolne usmerjenosti, če se takšno mnenje izdela v skladu s temeljnimi pravicami iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (LTP) in upravni organ ali sodišče ne utemelji svoje odločitve zgolj na ugotovitvah iz izvedenskega mnenja in ni vezano na ugotovitve iz tega mnenja.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 18 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(13) 48(4) 47(8) 46(4)
45(4) 45-46(4) 44(10) 43(4)
43-44(1) 42(7) 41-42(5) 40(1)
40-41(5) 39(3) 39-40(4) 38(8)
38-39(3) 37(3) 36(9) 36-37(2)
35(9) 35-36(1) 34(10) 33(9)
33-34(1) 32(3) 31(1) 31-32(5)
30-31(4) 29-30(12) 28(4) 28-29(5)
27(9) 27-28(2) 26(8) 25(2)
25-26(2) 24(2) 24-25(7) 23(8)
22(5) 22-23(1) 21(11) 21-22(1)
20(8) 20-21(1) 19(8) 18(12)
Več...

Leto objave

2019(9) 2018(24) 2017(19) 2016(19)
2015(13) 2014(12) 2013(24) 2012(31)
2011(26) 2010(32) 2009(40) 2008(37)
2007(24) 2006(16) 2005(27) 2004(16)
2003(5) 2002(11) 2001(2) 2000(5)
1999(4) 1998(8) 1997(6) 1996(7)
1995(7) 1994(2) 1992(1)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
A BCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov