O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 62
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 1530)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Prodor evropskega tožilca v Zakon o kazenskem postopku

mag. Jasmina A. Tabaković, 26.3.2020

Kazenski postopek

mag. Jasmina A.-Tabaković, Pravna praksa, 12/2020Če smo v obdobju zadnjih dvajsetih let razpravljali ter pisali predloge in pripombe k novelam Zakona o kazenskem postopku (ZKP), je v letu 2020 prišel trenutek, ki bo spremenil sistem preiskave storilcev kaznivih dejanj. Premika perspektive (še) ne bo prinesel nov model kazenskega postopka (kot nekoč predviden s predlogom ZKP-1), ampak nadnacionalni organ, Evropsko javno tožilstvo (EJT), h kateremu je z namenom medsebojnega okrepljenega sodelovanja v boju proti kaznivim dejanjem na škodo finančnih interesov Unije pristopila tudi Slovenija. Od uveljavitve zadnje novele ZKP-N je minilo šele nekaj mesecev, vendar morajo države članice do začetka delovanja EJT, ki se predvideva konec leta, omogočiti delovanje evropskega tožilca, ki bo na nacionalnih tleh pristojen za preiskave, pregon in obtožbo storilcev kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, v skladu z Direktivo (EU) 2017/1371 ter kaznivih dejanj, ki so z njimi neločljivo povezana. Uredba o EJT odpira vprašanja najprimernejše vključitve EJT v tradicije nacionalnih sistemov držav članic.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄11

Priposestvovanje služnosti v javno korist

Rok Lampret Leonardo, Toni Ana, 19.3.2020

Lastnina in druge stvarne pravice

Leonardo Rok Lampret, Ana Toni, Pravna praksa, 11/2020Služnost v javno korist je poseben institut stvarnega prava, ki je glede na vsebino še najbolj podoben nepravi stvarni služnosti, vendar z določenimi razlikami. Nepravo stvarno služnost ureja 226. člen Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ki se smiselno uporablja tudi za služnost v javno korist. Služnost v javno korist pa ni novodobni institut, saj zametke tega instituta najdemo že v času ureditve v Občem državljanskem zakoniku (ODZ).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄11

(Ne)zadostni ukrepi države za zagotovitev dostopa do pitne vode za romsko skupnost?

Jerneja Turin, 19.3.2020

Varstvo človekovih pravic

Jerneja Turin, Pravna praksa, 11/2020Pravica do pitne vode je zaščitena v okviru mednarodnih pogodb, katerih pogodbenica je Slovenija, vključno z Mednarodnim paktom o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, Konvencijo o otrokovih pravicah in Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk. Neločljivo je povezana tako s pravico do najvišjega dosegljivega standarda zdravja kot tudi s pravico do življenja in človekovega dostojanstva. Posebej jo priznava tudi naša ustava. Odbor ZN za ekonomske, socialne in kulturne pravice poudarja, da morajo v zvezi z njo države posebno pozornost posvetiti tistim posameznikom in skupinam, ki se tradicionalno srečujejo s težavami pri dostopu do pravice do vode, vključno z manjšinskimi skupnostmi. Po mnenju odbora morajo države sprejeti ukrepe za zagotovitev, da imajo ogrožena območja, vključno z neformalnimi naselji, dostop do ustrezno vzdrževane vodovodne infrastrukture, nobenemu gospodinjstvu pa ni dovoljeno preprečiti dostopa do vode zaradi statusa bivališča ali zemljišča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

COVID-19, dogodek višje sile?

Zwitter Tehovnik Jasna, Brus Domen, Klobasa Žan, 5.3.2020

Obligacije

dr. Jasna Zwitter-Tehovnik, Domen Brus, Žan Klobasa, Pravna praksa, 8-9/2020Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je 30. januarja 2020 razglasila stanje izrednih razmer mednarodnih razsežnosti na področju javnega zdravja v povezavi z izbruhom novega koronavirusa (SARS-CoV-2) in z njim povezane bolezni (COVID-19), vendar pa še ni razglasila stanja pandemije. Hkrati je večina držav najprej izdala varnostna opozorila glede potovanja na Kitajsko in še posebej za najbolj prizadeto regijo Hubej.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

Izredna naturalizacija in dvojno državljanstvo

Tratnik Matjaž, Weingerl Petra, 13.2.2020

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Matjaž Tratnik, dr. Petra Weingerl, Pravna praksa, 6/2020V zadnjem času je bila precej medijske pozornosti deležna naturalizacija Angelike Mlinar v zvezi z njenim imenovanjem na položaj ministrice v slovenski vladi in njenim dvojnim državljanstvom. V tem prispevku bova problematiko izredne naturalizacije in dvojnega državljanstva postavila v okvire prava Evropske unije (EU) in mednarodnega prava. Najprej bova predstavila pravila EU o prostem gibanju oseb, ki državam članicam prepovedujejo razlikovanje na podlagi državljanstva, kar načeloma velja tudi za zaposlovanje v državnih organih. Vendar pa je tu dopustna izjema glede služb, za katere se zahteva posebna vez med državo in posameznikom oziroma njegovo službo, kot velja tudi za položaj ministra. Sledi predstavitev mednarodnopravnega načela nacionalne avtonomije na področju državljanstva, ki je priznano tudi v pravu EU. V okvir nacionalne avtonomije držav članic EU sodi tudi ureditev izredne naturalizacije po Zakonu o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS), ki bo obravnavana v četrtem razdelku. Načelo nacionalne avtonomije je pogosto razlog za dvojno ali celo večkratno državljanstvo, o čemer bo govora v petem razdelku. O dvojnem državljanstvu bova spregovorila najprej na splošno v okvirih mednarodnega prava in prava EU, zatem pa se bova osredotočila na ureditev problematike dvojnega državljanstva v pravu Slovenije in Avstrije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄5

Ustavni sodniki in politika

mag. Boštjan J. Turk, 6.2.2020

Ustavno sodišče

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 5/2020Polemike o tem, koliko politike je v pravu in koliko jo sploh sme biti, se zdijo neskončne. In prav je tako - tu namreč dejansko razpravljamo o enem izmed tistih vprašanj, ki so za sodobno družbo najpomembnejša, najobčutljivejša.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄3

Saj se vendar ni svet podrl, če niste bili izvoljeni

mag. Boštjan J. Turk, 23.1.2020

Sodišča

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 3/2020V življenju se veliko stvari vrti okrog samozavesti. V mislih imam tisto pristno, nezlagano samozavest, pri kateri človek sam pri sebi ve in čuti, da je v nečem res dober. Gre za vrhunski občutek, ki ga je težko opisati z besedami, še najlažje bi ga primerjal z ljubeznijo: človek nekoga ljubi, ker tako pač čuti in za tako ljubezen ni racionalne razlage. Tovrstna samozavest je bistveno drugačna od zaigrane samozavesti - od prevzetnosti, nadutosti, če želite. Pri slednji gre namreč za taktično igro, za marketinško strategijo. Za dober blef, za prazno slamo, zavito v estetski celofan. Ne rečem sicer, da taka zaigrana samozavest ne prinaša določenih rezultatov. Še posebej v okoljih, kjer kraljujejo zlagani, hinavski odnosi, je namreč cenjena vrednota in "blago" z nesporno tržno vrednostjo. A problem je, ker taka zlagana samozavest ne prinaša notranjega zadovoljstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

Pomen poznavanja prava EU za boljše izvrševanje predpisov v državi članici

dr. Verica Trstenjak, 16.1.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Uprava

dr. Verica Trstenjak, Pravna praksa, 1-2/2020Učinkovito in neodvisno delovanje javne uprave je eno od načel, ki so pomembna tudi za učinkovito pravno državo. Vendar se zlasti na področju javne uprave in izvrševanja predpisov pogosto poudarja le pomen poznavanja, upoštevanja in učinkovitega izvrševanja nacionalnih predpisov. Namen tega članka je zato opozoriti, da učinkovite javne uprave ter izvrševanja predpisov ni brez upoštevanja, poznavanja in uporabe prava EU. Tudi tukaj je pomembno sodelovanje zakonodajne in izvršilne veje oblasti, vključno s celotno državno upravo ter zlasti z državnim odvetništvom, prav tako pa tudi učinkovito, neodvisno in nepristransko sodstvo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

Poslovno pravo

mag. Boštjan J. Turk, 16.1.2020

Kultura in umetnost

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 1-2/2020Napisati učbenik za študente avtorju vselej predstavlja poseben izziv. Znati mora namreč pravilno dozirati svoje običajno bogato strokovno znanje in ga pretanjeno prilagoditi povsem specifični ciljni publiki - namreč študentom, ki imajo drugačne izkušnje, interese, predstave in pri katerih se mentalni procesi odvijajo drugače kot pri profesorjih, raziskovalcih, strokovnjakih. Dejstvo, da je nekdo vrhunski strokovnjak na svojem področju, mu prav nič ne pomaga, če svojega vrhunskega strokovnega znanja ne zna prilagoditi frekvencam, na katerih "delujejo" prejemniki znanja, denimo študenti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

O dokazih za učinkovitost homeopatskih zdravil v postopku njihove odobritve

Andrej Troha, 16.1.2020

Zdravila

Andrej Troha, Pravna praksa, 1-2/2020V odzivu na moj prispevek homeopat Miloš Žužek, dr. med. (v nadaljevanju: avtor), po moji oceni nepopolno oz. zavajajoče prikazuje nekatera pravna dejstva glede postopka za pridobitev dovoljenja za promet (v nadaljevanju: odobritev) za homeopatska zdravila.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄48

Premalo samorefleksije pri sodnikih

mag. Boštjan J. Turk, 12.12.2019

Sodišča

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 48/2019Pri slovenskih sodnikih sem že večkrat zasledil klanski elitizem. Ne takega, ki bi temeljil na humanistični, duhovni ali strokovni vrhunskosti, ampak gre za občutek večvrednosti, ki izvira iz golega statusa biti sodnik, ne glede na vrednostno podstat. Ta elitizem se manifestira v več oblikah. Denimo v pogostnosti zahtev za povišanje plač - četudi sodniške plače v resnici sploh niso slabe -, v nenavadni grobosti, s katero nekateri sodniki izražajo svojo položajno avtoriteto, v medsebojnem trepljanju po ramenih, češ, mi smo dobri, samo laična "raja" nas ne razume ... še najbolj pa v zelo subjektivni interpretaciji sodniške neodvisnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

K nekemu ločenemu mnenju (2. del)

Franc Testen, 5.12.2019

Ustavno sodišče

Franc Testen, Pravna praksa, 47/2019V dodatku k svojemu odklonilnemu ločenemu mnenju ustavni sodnik Klemen Jaklič (KJ) opisuje, kako je potekalo odločanje sodišča v zadevi U-I-59/17. Najprej o tem, kakšnih nedovoljenih pritiskov je bil deležen s strani ustavnih sodnic in sodnikov. Nadalje sodnikom očita rezultatsko odločanje. Na koncu opisuje, kako je potekalo odločanje o predlogu za izločitev enega od sodnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

K nekemu ločenemu mnenju (1. del)

Franc Testen, 28.11.2019

Tujci, Ustavno sodišče

Franc Testen, Pravna praksa, 46/2019Ustavno sodišče je dne 18. septembra 2019 izdalo odločbo, v kateri je na zahtevo Varuha človekovih pravic presojalo ustavno skladnost več določb Zakona o tujcih (ZTuj-2). Razveljavilo je določbe treh stavkov 10.b člena Zakona. Dvojni doktor, ustavni sodnik Klemen Jaklič (v nadaljevanju KJ), je glasoval proti sprejeti odločitvi in podal odklonilno ločeno mnenje (v nadaljevanju LM). Nosilni, zame zelo sporni razlog za sodnikov glas proti sprejeti odločitvi predstavlja teza sodnika KJ, da izpodbijana ureditev ščiti migrante in prebivalce Slovenije pred sistemskim masovnim mučenjem, do katerega bi lahko prišlo, če bi slovenske oblasti ob množičnem prihodu migrantov spoštovale predpise o mednarodni zaščiti. Posebnost tega ločenega mnenja je še Dodatek, v katerem je sodnik razkril nekatere okoliščine, ki so spremljale postopek odločanja v tej zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Razlikovanje med zdravniki in homeopati ni neustavno

Andrej Troha, 28.11.2019

Zdravstvena in lekarniška dejavnost, Zdravila

Andrej Troha, Pravna praksa, 46/2019Homeopat Miloš Žužek, dr. med. (v nadaljevanju: avtor), se je odzval na moj odziv na članek izr. prof. dr. Nataše Samec Berghaus, v katerem sem argumentiral, da: niti (a) prepoved uporabe metod alternativne medicine med opravljanjem zdravniške službe niti (b) odvzem licence zdravniku, ki opravlja (ločeno od zdravniške dejavnosti) dejavnost zdravilstva (alternativne medicine), nista v neskladju z Ustavo RS.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Ob desetletnici Listine EU o temeljnih pravicah

dr. Verica Trstenjak, 28.11.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Človekove pravice

dr. Verica Trstenjak, Pravna praksa, 46/2019Človekove oz. temeljne pravice so vrednota, so bogastvo, ki so last vsakega posameznika; niso ne last družbe, ne vlade, ne države, ne mednarodne skupnosti. Človekova pravica se ne ustavi na meji med državami, ne na morju, ne v zraku, ne sme je ustaviti niti digitalna doba. Na ravni EU so temeljne pravice že deset let urejene z Listino EU o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina). Listina, ki je bila sicer sprejeta že leta 2000, je pravno zavezujoča od leta 2009 in je na podlagi 6. člena Pogodbe o EU del primarnega prava EU. Kot najvišji pravni akt v EU na področju temeljnih pravic se sicer ne imenuje ustava, a njeno vsebino in veljavo ter pravno moč lahko primerjamo z ustavo. Evropski ustavni pomen ji je priznalo Sodišče EU v Luksemburgu, ki ji tudi sicer s pogostim sklicevanjem nanjo in razlago zapisanih pravic daje izredno veljavo. Listina velja, ob nekaterih omejitvah za Združeno kraljestvo in Poljsko, za vseh 28 držav članic EU in več kot 500 milijonov državljanov EU. Naj omenim, da je treba Listino razlikovati od Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki je akt Sveta Evrope in velja za 47 držav podpisnic konvencije, v Sloveniji pa letos obeležujemo njeno 25-letnico pravne uveljavitve (za kršitve pravic po tej konvenciji je pristojno Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Osebna odgovornost javnih uslužbencev

mag. Boštjan J. Turk, 28.11.2019

Uprava

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 46/2019Tistim, ki celo življenje delamo v zasebni sferi, je pojem osebna odgovornost nekaj tako normalnega, kot da zjutraj pospravimo posteljo, si umijemo zobe in gremo v službo. Z osebno odgovornostjo smo dobesedno zraščeni in si življenje brez nje težko predstavljamo. Vsak dan se trudimo vestno in kvalitetno opravljati svoje delo, vsak dan se trudimo, da bodo stranke zadovoljne z našimi storitvami, vsak dan vlagamo veliko energije v to, da ohranjamo ugled, ki smo ga s trdim delom gradili desetletja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Pravnoorganizacijska oblika organizacij za kolektivno upravljanje avtorskih pravic

Trpin Gorazd, Kovšca Pušenjak Ingrid, 14.11.2019

Intelektualna lastnina

dr. Gorazd Trpin, mag. Ingrid Kovšca-Pušenjak, Pravna praksa, 44/2019Pravnoorganizacijska oblika je pravni temelj vsake organizacije. Z njo sporoča drugim organizacijam in fizičnim osebam, s kom sodelujejo, poslujejo ali se vanje vključujejo. Glede na to je jasna opredelitev pravnoorganizacijske oblike bistvena za delovanje katerekoli organizacije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Anonimke - orožje strahopetcev ali legitimno žvižgaštvo

mag. Boštjan J. Turk, 7.11.2019

JAVNO OBVEŠČANJE

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 42-43/2019Živimo v obdobju tiranije družbenih omrežij. Še dvajset let nazaj je veljalo, da je bil prostor za javno objavljanje mnenj skoraj izključno rezerviran za intelektualce - za novinarje, mnenjske voditelje in strokovnjake z različnih področij, danes pa lahko svoje mnenje o čemerkoli pove vsak polpismen amater, če se milo izrazim.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Kako pravimo alternativni medicini, ki deluje?

Andrej Troha, 11.10.2019

Zdravstvena in lekarniška dejavnost

Andrej Troha, Pravna praksa, 38-39/2019V Sloveniji zdravniki pri svojem delu ne smejo uporabljati metod alternativne medicine. Te namreč Zakon o zdravilstvu (ZZdrav) uvršča v zdravilstvo, sankcija za opravljanje dejavnosti zdravilstva pa je v skladu z Zakonom o zdravniški službi (ZZdrS), da se zdravniku licenca za opravljanje zdravniške službe ne podeli oziroma se mu odvzame za čas opravljanja zdravilske dejavnosti. V članku Začarani krog ustavno sporne ureditve nekonvencionalne medicine dr. Nataša Samec Berghaus zagovarja stališče, da je taka omejitev v neskladju z Ustavo RS. V odzivu na omenjeni članek želim predstaviti argumente, da prepoved uporabe metod, ki spadajo v alternativno medicino, med opravljanjem zdravniške službe ni v neskladju z Ustavo RS.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Člen 80 Ustave RS in odločilen vpliv volivcev na dodelitev mandatov

Tušar Damjan, Ban Eva, 11.10.2019

Državni zbor in državni svet

mag. Damjan Tušar, Eva Ban, Pravna praksa, 38-39/2019Ustavno sodišče je v odločbi U-I-32/15 z dne 8. novembra 2018 odločilo, da je 4. člen Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor (ZDVEDZ) v neskladju z Ustavo Republike Slovenije (Ustavo), ker volilni okraji ne izpolnjujejo več nobenega kriterija iz 20. člena Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ), in zakonodajalcu določilo dveletni rok od objave odločbe za odpravo neustavnosti. Ustavno sodišče je ugotovilo, da je veljavni volilni sistem skladen z Ustavo, in razložilo, kaj pomeni odločilen vpliv volivcev na dodelitev mandatov posameznim kandidatom. Ta v skladu z odločbo pomeni, "da so volivci tisti, ki 'povzročijo' dodelitev mandatov posameznim kandidatom. Izključen in neposreden razlog za dodelitev poslanskih mandatov posameznim osebam mora biti kolektivna izjava volje volivcev. Odločilen vpliv volivcev na personalizacijo poslanskih mandatov zato pomeni, da je dodelitev mandatov v rokah volivcev, ne pa v rokah drugih subjektov, tudi ne v rokah predlagateljev kandidatnih list (praviloma političnih strank). Sestava Državnega zbora mora biti odvisna od kolektivne volje volivcev. [...] Volivci svojo izjavo volje na volitvah izrazijo z glasovanjem. Njihov odločilni vpliv se mora pokazati pri izidu glasovanja. Ustavno načelo sorazmernega predstavništva na eni strani zahteva, naj se mandati delijo v sorazmerju s podporo posameznih skupin volivcev. Ustavna zahteva po odločilnem vplivu pa po drugi strani zahteva, naj volivci z glasovanjem izrazijo podporo posameznim kandidatom (enemu ali več), sicer ni mogoče zagotoviti, da je personalizacija 'v rokah' volivcev."
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Jemanje pristojnosti policiji: potrebno ali škodljivo?

mag. Boštjan J. Turk, 3.10.2019

Uprava

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 37/2019Ko pišemo o jemanju pristojnosti policiji, moramo biti previdni. Pri tej tematiki je namreč bistveno, da se vprašamo, zakaj želimo kot družba sploh jemati pristojnosti organom, ki skrbijo za spoštovanje zakonov in družbenega sistema nasploh? Za to početje moramo namreč imeti prekleto dober razlog in se ne smemo zadovoljiti le s pavšalnimi argumenti glede pomena varovanja človekovih pravic, zaščite ranljivega državljana ali preprečevanja zlorab represivnih organov. Ljudje, ki kritizirajo domnevno prevelike policijske pristojnosti, se morajo vprašati, zakaj jih te pristojnosti pravzaprav motijo. Je to res zaradi tega, ker se jim je zaradi policijskega ravnanja zgodila kakšna krivica, ali pa jim gredo njene pristojnosti v nos, ker njihovi nameni niso čisti?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Kaj sodi v pristojnost specializiranega oddelka in kdo o tem odloča

mag. Ana Testen, 26.9.2019

Sodišča

mag. Ana Testen, Pravna praksa, 36/2019Od uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih (ZS-J), s katerim so pri okrožnih sodiščih na sedežih višjih sodišč začeli delovati specializirani oddelki, ki opravljajo preiskavo in sodijo v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanjih (v nadaljevanju: specializirani oddelek), obstaja neenotna praksa o tem, kdaj je za sojenje pristojen specializirani oddelek in kdo ter s čim o tem odloča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Viličar v uporabi - prevozno sredstvo ali delovni stroj?

Helena Tajnikar, 5.9.2019

ZAVAROVALNIŠTVO

Helena Tajnikar, Pravna praksa, 33/2019Povod za članek sta nedavni sodbi Vrhovnega sodišča RS (VS RS), in sicer III Ips 25/2018 z dne 13. novembra 2018 ter III Ips 65/2018 z dne 19. februarja 2019, ki se obe nanašata na tolmačenje pojma "uporaba vozila". To tolmačenje je ključno pri razmejitvi, ali je škoda, ki nastane pri uporabi vozila, krita z obveznim avtomobilskim zavarovanjem po 15. členu Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP) ali pa je iz navedenega izvzeta in je obravnavana kot posledica opustitve dolžne skrbnosti delodajalca in/ali malomarnega ravnanja delavca, ki je upravljal vozilo (86. in 87. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju; ZZVZZ).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Bogate procesne pravice obtožencev v kazenskem postopku

mag. Boštjan J. Turk, 29.8.2019

Kazenski postopek

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 32/2019Bil sem del generacije študentov, ki je bila pri predmetu Kazensko procesno pravo deležna mogočne propagande anglosaksonske različice tega prava, katerega bistvo je med drugim v pravni kreaciji sistema "enakosti orožij" (ang. equal powers) v odnosu med premočno državo na eni in ranljivejšim posameznikom na drugi strani.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Prikriti preiskovalni ukrepi po ZKP-N

mag. Jasmina A. Tabaković, 18.7.2019

Kazenski postopek

mag. Jasmina A.-Tabaković, Pravna praksa, 28-29/2019Razvoja kriminalitete v današnjem visokotehnološkem svetu ter dejstva, da uporaba nekaterih tehnik in orodij lahko pomeni omejitve ter globoke posege v temeljne svoboščine in človekove pravice, se dobro zaveda tudi zakonodajalec, ki je s štirinajsto, najobsežnejšo novelo doslej, prinesel pomembne novosti in posege v strukturo kazenskega procesnega prava. Po celovito prenovljenih določbah prikritih preiskovalnih ukrepov z novelo ZKP-F iz leta 2004 je z novelo ZKP-N končno uvedel nova ukrepa z uporabo lovilca IMSI ter z niansiranim pristopom in ob sledenju napotkov Ustavnega sodišča RS in določb Budimpeštanske konvencije dodobra prevetril določbe, ki se pričnejo uporabljati pred preostalimi določbami novele, in sicer tri mesece po uveljavitvi zakona oziroma v drugi polovici julija 2019.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 62 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(19) 48(28) 47(22) 46(25)
45(17) 45-46(3) 44(30) 43(18)
43-44(3) 42(7) 42-43(8) 41(4)
41-42(13) 40(4) 40-41(11) 39(11)
39-40(27) 38(27) 38-39(8) 37(20)
37-38(1) 36(25) 36-37(10) 35(31)
34(32) 33(21) 33-34(6) 32(19)
32-33(5) 31(5) 31-32(18) 30(7)
30-31(11) 29(12) 29-30(15) 28(25)
28-29(11) 27(24) 27-28(5) 26(32)
26-27(3) 25(13) 25-26(1) 24(12)
24-25(19) 23(34) 23-24(5) 22(29)
Več...

Leto objave

2020(10) 2019(31) 2018(61) 2017(131)
2016(34) 2015(24) 2014(42) 2013(103)
2012(88) 2011(113) 2010(95) 2009(95)
2008(81) 2007(60) 2006(37) 2005(59)
2004(90) 2003(87) 2002(42) 2001(64)
2000(30) 1999(32) 1998(15) 1997(21)
1996(29) 1995(15) 1994(16) 1993(9)
1992(5) 1991(11)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠT UVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov