O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 61
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 1507)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Prikriti preiskovalni ukrepi po ZKP-N

mag. Jasmina A. Tabaković, 18.7.2019

Kazenski postopek

mag. Jasmina A.-Tabaković, Pravna praksa, 28-29/2019Razvoja kriminalitete v današnjem visokotehnološkem svetu ter dejstva, da uporaba nekaterih tehnik in orodij lahko pomeni omejitve ter globoke posege v temeljne svoboščine in človekove pravice, se dobro zaveda tudi zakonodajalec, ki je s štirinajsto, najobsežnejšo novelo doslej, prinesel pomembne novosti in posege v strukturo kazenskega procesnega prava. Po celovito prenovljenih določbah prikritih preiskovalnih ukrepov z novelo ZKP-F iz leta 2004 je z novelo ZKP-N končno uvedel nova ukrepa z uporabo lovilca IMSI ter z niansiranim pristopom in ob sledenju napotkov Ustavnega sodišča RS in določb Budimpeštanske konvencije dodobra prevetril določbe, ki se pričnejo uporabljati pred preostalimi določbami novele, in sicer tri mesece po uveljavitvi zakona oziroma v drugi polovici julija 2019.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

Kako pravno zavezujoče nadomestiti vsebino sklepov Vlade o spornih vprašanjih iz Splošnih dogovorov v zdravstvu

dr. Katja Triller Vrtovec, 11.7.2019

Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, Civilni sodni postopki

dr. Katja Triller-Vrtovec, Pravna praksa, 27/2019Vlada je na 31. redni seji dne 16. maja 2019 sprejela Sklep, s katerim je v Aneksu št. 1 k Splošnemu dogovoru v zdravstvu za leto 2019 (v nadaljevanju SD19) znižala zgornjo mejo, ko lahko družinski zdravnik ali pediater na primarni ravni začne odklanjati opredeljevanje novih zavarovanih oseb. Meja za odklanjanje je bila znižana z 2.100 na 1.895 glavarinskih količnikov, čeprav mesečno povprečje na državni ravni za ambulanto družinske medicine presega obe števili in naj bi v juniju 2019 znašalo 2.436 glavarinskih količnikov. Sklep Vlade ne posega v obstoječe obračunske modele in način plačevanja zdravstvenih storitev. Nov obračunski model za financiranje dejavnosti družinske medicine s finančnimi posledicami naj bi bil opredeljen v Aneksu št. 2, ki naj bi ga Vlada sprejela julija 2019. Ker je Vlada sprejet sklep k Aneksu št. 1 kljub temu označila za pomemben korak k reševanju problematike družinske medicine, sem se vprašala, ali sprejetje Sklepa, ki nima finančnih posledic, prinaša vsaj kakšne pravne posledice bodisi v obliki splošne veljavnosti kot predpisa bodisi v obliki veljavnosti za stranke SD19. V ta namen sem preučila obstoječo ustavnosodno presojo in sodno prakso.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Še o ekskluzivnosti pravice do trženja podobe olimpijcev

Blaž Tomažin Bolcar, 4.7.2019

Šport in organizacije

Blaž Tomažin-Bolcar, Pravna praksa, 26/2019V Pravni praksi št. 23 je dr. Tone Jagodic objavil odgovor na moj prispevek o t. i. "Pravilu 40" Mednarodnega olimpijskega komiteja. Pri tem ne gre prezreti dejstva, da gre za dolgoletnega generalnega sekretarja Olimpijskega komiteja Slovenije (v nadaljevanju OKS), ki je do leta 2015 soustvarjal trženjski sistem slovenskega olimpizma, ki ga obravnavam v svojem članku. Ta podatek je pomemben, da lahko bralec presoja o objektivnosti njegovih navedb.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

Pridobitev lastninske pravice pri prisilni prodaji v izvršbi in stečaju

dr. Matjaž Tratnik, 6.6.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Matjaž Tratnik, Pravna praksa, 21-22/2019Načini pridobitve lastninske pravice se najpogosteje delijo na izvedene (derivativne) in izvirne (originarne). Za prve je značilno, da lastninska pravica ne nastane na novo pri pridobitelju, temveč se pridobi od predhodnika (odsvojiteja, zapustnika), v enakem obsegu in z enakimi omejitvami, kot jo je imel predhodnik (npr. obremenjena s hipotekami in/ali služnostmi). Za izvirne načine pridobitve pa je značilno, da lastninska pravica pridobitelja nastane na novo. Pri tem ni pomembno, ali je že prej kdo imel na stvari lastninsko pravico ali ne. Če jo je imel, jo pridobitelj pridobi ne glede na voljo prejšnjega lastnika (brez njegove volje in sodelovanja) in načeloma brez omejitev oziroma bremen (npr. priposestvovanje, prilastitev, najdba, najdba zaklada, prirast, spojitev, pomešanje, izdelava nove stvari, pridobitev lastninske pravice na plodovih in pridobitev od nelastnika po 64. členu Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) ali na podlagi drugih zakonov ter pridobitev z odločbo državnega organa - bodisi administrativnega organa bodisi sodišča).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

Koliko vpletanja politike prenese imenovanje sodnikov?

mag. Boštjan J. Turk, 6.6.2019

Ostalo, Človekove pravice

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 21-22/2019Ministrica Andreja Katič je resno zagrizla v problematiko imenovanja sodnikov. Na pravosodnem ministrstvu namreč snujejo prenos imenovanja sodnikov od državnega zbora k predsedniku republike. Kritiki obstoječega sistema, v katerem sodnike na predlog sodnega sveta imenuje državni zbor, so namreč prepričani, da gre za nekakšno "jugo usedlino", za ostanke socialističnega sistema, ki je sporna z vidika delitve oblasti in ki naj bi bila edinstvena v Evropi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

Naš svet javnih naročil

Milena Basta Trtnik, 6.6.2019

PRORAČUN

Milena Basta-Trtnik, Pravna praksa, 21-22/2019O javnem naročanju je veliko govora. Bodisi o vrednosti javnih naročil, ki znašajo letno več kot deset odstotkov BDP, bodisi o zaznani korupciji pri javnih naročilih, bodisi o domnevno spornih odločitvah Državne revizijske komisije, bodisi o zapletih pri pomembnih državnih projektih. Skoraj nikoli pa ni slišati tega, kar javno naročanje v svojem bistvu je: reguliran nabavni proces naročnika kot kupca.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Arbitražna odločba in neskončna vera v vladavino prava

mag. Boštjan J. Turk, 16.5.2019

Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 19/2019Tako z vidika običajnega državljana kot tudi razmišljujočega intelektualca se mejni spor s Hrvaško vleče že tragikomično dolgo. Kmalu bo namreč minilo že dvajset let od težko pričakovanega sporazuma Drnovšek - Račan, ki v hrvaškem parlamentu ni bil nikoli ratificiran. Tako očitno zavlačevanje je možno samo v meddržavnih sporih, kjer nihče izmed udeležencev ne odgovarja tako rekoč za nič. Če ni rezultatov, se politiki obeh držav izgovarjajo, da je to pač zaradi tega, ker branijo svoje nacionalne interese, evropski politiki pa, da se jih bilateralni spori med državami članicami pravzaprav ne tičejo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Ali Olimpijske igre vsaj deloma pripadajo tudi športnikom?

Blaž Tomažin Bolcar, 9.5.2019

Šport in organizacije

Blaž Tomažin-Bolcar, Pravna praksa, 17-18/2019Kar za vrednost nepremičnine pomeni njena lokacija, v sponzorstvu predstavlja ekskluzivnost pravic. Samo te kot pravo naložbo prepoznavajo sponzorji, opremljevalci, medijske hiše in drugi partnerji športnih subjektov. Ti zato svoje pravice ustrezno pravno zaščitijo in (bogato) prodajo. V razvitih športnih okoljih namreč prihodki od prodaje medijskih in ostalih komercialnih pravic predstavljajo približno 80 odstotkov letnih prihodkov, pri Mednarodnem olimpijskem komiteju (MOK) celo 95 odstotkov vseh prihodkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Kdaj do učinkovitejših sodišč?

mag. Boštjan J. Turk, 28.3.2019

Sodišča

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 13/2019Krilatica, da s(m)o Slovenci odlični teoretiki in slabši praktiki, se odraža tudi na področju pravosodja. Ministrstvo za pravosodje se namreč že od leta 2016 neuspešno usklajuje s sodno vejo oblasti glede reforme v smeri zmanjševanja števila sodišč. Danes lahko ugotovimo, da zanjo niso pripravljene niti normativne podlage, kar pomeni, da smo še daleč od uresničitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Odločitve Košarkarskega arbitražnega razsodišča - konflikt med načeloma ex aequo et bono in pacta sunt servanda

Blaž Tomažin Bolcar, 21.3.2019

Obligacije

Blaž Tomažin-Bolcar, Pravna praksa, 12/2019Pred kratkim je odvetniška družba Martens iz Münchna, ki vodi sekretariat Košarkarskega arbitražnega razsodišča (Basketball Arbitral Tribunal, BAT), organizirala prvo konferenco uporabnikov. Dogodek je bil v prvi vrsti namenjen izmenjavi izkušenj pri uporabi arbitražnega postopka za reševanje sporov med deležniki v košarki in tudi predlogu izboljšav postopka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Pogodbene muke kolektivnih športov v Sloveniji

Blaž Tomažin Bolcar, 14.3.2019

Delovna razmerja, Obligacije

Blaž Tomažin-Bolcar, Pravna praksa, 11/2019Pogodbe med klubi in športniki so nekaj specifičnega. Prvič zato, ker ne gre za (običajno) delovnopravno razmerje, drugič pa zato, ker pri nas na tem področju malodane vlada zakon ulice. Večina slovenskih vrhunskih športnikov je v prekarnih razmerjih s svojimi delodajalci (klubi). Srečna je lahko le peščica vrhunskih športnikov, ki jim država ob izpolnjevanju zakonskih pogojev omogoča zaposlitev v vojski oziroma policiji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Sodno varstvo zoper prostorske akte

mag. Janez Tekavc, 7.3.2019

Urejanje prostora

mag. Janez Tekavc, Pravna praksa, 9-10/2019Z uveljavitvijo Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) je začel veljati spremenjen sistem pravnega varstva v zvezi s prostorskimi akti. Zakonodajalec je verjetno imel v mislih predvsem razbremenitev Ustavnega sodišča, vendar pa je nova ureditev prinesla precej vprašanj, na katere zakonodajalec žal ni dal enoznačnega odgovora oziroma nanje morda niti ni pomislil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Neizmerna lahkotnost športnega agentstva

Blaž Tomažin Bolcar, 21.2.2019

Obligacije

Blaž Tomažin-Bolcar, Pravna praksa, 8/2019Kaj vse je v Sloveniji potrebno, da lahko posameznik deluje kot športni agent? Nič, razen dejstva, da je polnoleten in poslovno sposoben. Nobena izmed nacionalnih panožnih zvez v Sloveniji namreč ne predpisuje pravil glede pridobitve licence oziroma naziva "agent" oziroma kakršnihkoli pravil, ki bi jih agentje morali spoštovati pri opravljanju svojega poklica.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Črkobralstvo in pravna argumentacija

mag. Boštjan J. Turk, 21.2.2019

Pravoznanstvo

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 8/2019Odnos med "črkobralstvom" in (kakovostno) pravno argumentacijo je verjetno eden izmed najkompleksnejših in najpomembnejših v pravu nasploh, ustrezna razlaga pravnih predpisov pa je nedvomno intelektualno zahtevno pravno opravilo. Ni le najzahtevnejše, ampak tudi najodgovornejše pravno opravilo. To pa zato, ker sodeči sodnik, ki ima pred seboj zakon in ga v konkretnih primerih uporablja, pogosto odloča o pravnih interesih strank, za katere so ti izjemno pomembni, v kazenskih primerih pa neredko celo eksistenčno pomembni, saj lahko obtoženec izgubi osebno svobodo, premoženje, ugled in pogosto tudi (psihično in fizično) zdravje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Zbornik spomladanskega Velikega kongresa javnega naročanja v letu 2018

Milena Basta Trtnik, 24.1.2019

Kultura in umetnost

Milena Basta-Trtnik, Pravna praksa, 4/2019Področje javnega naročanja je zelo intenzivno spreminjajoče se in dopolnjujoče področje prava, kar terja stalna izobraževanja in usposabljanja oseb, ki javna naročila izvajajo v praksi. Za predstavitev aktualnosti na področju javnega naročanja GV Založba dvakrat letno organizira Veliki kongres javnega naročanja; marca 2018 je potekal spomladanski kongres javnega naročanja, v okviru katerega je izšel Zbornik.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Kam smo zašli z novelo ZJN-3A?

Milena Basta Trtnik, 17.1.2019

PRORAČUN

Milena Basta-Trtnik, Pravna praksa, 3/2019Javno naročanje je način ureditve nabavne politike države (oziroma zavezancev za javno naročanje po 9. členu ZJN-3). Prvotni namen zakonodaje o javnem naročanju je varovanje položaja ponudnikov na trgu in njihove enakopravne obravnave ter zagotavljanje konkurence med ponudniki na relevantnem tržišču. Kot že pregovorno velja v pravu javnih naročil, ureditev področja ni celostna in se zato prepogosto spreminja. Zato je prva sprememba (ZJN-3A, ki se uporablja od 1. novembra 2018) sledila relativno hitro, in sicer le dobri dve leti po uveljavitvi ZJN-3.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Člen 154 ZKP na gladini razburkanega oceana

mag. Jasmina A. Tabaković, 17.1.2019

Kazenski postopek

mag. Jasmina A.-Tabaković, Pravna praksa, 3/2019Malokdo zna pluti po vodah, ki vlečejo v globine, in le pravi pomorščaki znajo krmariti in ulov na barkači varno pripeljati v pristan. Ker se je v zvezi z zadevami, ki jih obravnava državno tožilstvo, postavilo vprašanje ustavnosti, je generalni državni tožilec RS kot privilegirani predlagatelj na Ustavnem sodišču RS zahteval oceno ustavnosti 153. in 154. člena ZKP s predlogoma za začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanih določb in za absolutno prednostno obravnavo. Ustavno sodišče RS je predlogoma ugodilo in s sklepom U-I-462/18 z dne 13. decembra 2018 v izogib možnosti nastanka težko popravljivih škodljivih posledic soglasno zadržalo izvrševanje prvih treh povedi drugega odstavka 154. člena ZKP do končne odločitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Odvetniška etika na hudi preizkušnji

mag. Boštjan J. Turk, 17.1.2019

Odvetništvo in notariat

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 3/2019V življenju so trenutki, ki se človeku trdno vtisnejo v spomin za vse življenje. Običajno so to življenjske prelomnice (konec služenja vojaškega roka, matura, diploma, rojstvo otroka), ni pa nujno. Nekateri trenutki so sami po sebi veličastni, če jih človek kot take začuti. Enega izmed takih sem doživel v začetku leta 1993 ob podelitvi diplom na Pravni fakulteti v Ljubljani. Šlo je za zaprisego, ki smo jo morali novopečeni diplomirani pravniki obljubiti javnosti, in sicer da bomo tako v svojih profesionalnih karierah kot tudi v življenju nasploh vselej stremeli k poštenosti in da se bomo vselej zavzemali in borili za ohranjanje pravične družbe in pravne države.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Pravno varstvo oseb, ki živijo z virusom HIV, v zdravstvenih ustanovah

Jani Toplak, 15.11.2018

Človekove pravice, Zdravstvena in lekarniška dejavnost

Jani Toplak, Pravna praksa, 44/2018V letu 2018 je prišlo do pomembnega mejnika pri pravnem varstvu oseb, ki živijo z virusom HIV, saj je sodišče pravnomočno odločilo, da je bilo dejanje zdravstvenega delavca protipravno, ko je zavrnil zdravstveno obravnavo zaradi ene od osebnih okoliščin oz. okužbe z virusom HIV. S tem jo je nedopustno diskriminiral, prizadel v njenih osebnostnih pravicah ter ji povzročil nematerialno škodo v obliki duševnih bolečin.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Kazenskopravni vidik nadomestnega materinstva

mag. Jasmina A. Tabaković, 15.11.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje

mag. Jasmina A.-Tabaković, Pravna praksa, 44/2018Vse več slovenskih parov se po neuspešni oploditvi z biomedicinsko pomočjo v Sloveniji zateka h klinikam po Evropski uniji ali se jih celo odloči za otroka s pomočjo nadomestne matere v Ukrajini, ki ima liberalno urejeno nadomestno (surogatno) materinstvo. Pri tem se ne zavedajo, da lahko zapadejo v območje kaznivosti, zato se odpirajo vprašanja, ali bi v primerih nadomestnega materinstva lahko šlo za kazniva dejanja ter ali lahko in ob katerih pogojih lahko izkoriščanje nadomestnega materinstva razumemo kot kaznivo dejanje trgovine z ljudmi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄39-40

Zbornik 13. dnevi prekrškovnega prava

dr. Boštjan Tratar, 12.10.2018

Kultura in umetnost

dr. Boštjan Tratar, Pravna praksa, 39-40/2018Pred nami je zbornik že 13. dnevov prekrškovnega prava, ki vsebuje prispevke, predstavljene na eni od petih sekcij v okviru dnevov prekrškovnega prava, ki so potekali od 17. do 18. maja 2018 na Bledu. Predstavljena so bila aktualna vprašanja prekrškovnega prava. Zbornik, ki ga je izdala LEXPERA (GV Založba), ima 185 strani.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄39-40

Pogled avtorja definicij in strokovnjaka

dr. Luka Tičar, 12.10.2018

Kultura in umetnost

dr. Luka Tičar, Pravna praksa, 39-40/2018Ko sem bil pred približno desetimi leti povabljen k pripravi pravnega terminološkega slovarja (PTS), se nisem povsem zavedal, za kakšno naravo in obseg dela gre. Sprva smo na Katedri za delovno in socialno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani na skupnih srečanjih izbirali gesla oz. iztočnice, ki smo jim v naslednji fazi dodali jasne, kratke in strokovno zanesljive opredelitve. Navodilo je namreč bilo, da razlaga iztočnic ne bo pojmovna, kar pomeni, da ima sleherna iztočnica pojasnilo v praviloma enem stavku, resda včasih precej dolgem. V tej prvi fazi selekcije delovnopravnih in socialnopravnih slovarskih sestavkov in pri njihovem razlaganju sem bil avtor. Kasneje, v zadnji fazi projekta izdelave PTS pa sem s še dvema spoštovanima kolegoma, dr. Alešem Novakom in dr. Grego Dugarjem, prevzel tudi uredniško delo. Ker sem se prvič srečal s tovrstnim delom, nisem vnaprej vedel, kaj pričakovati. Ob sodelovanju z ostalimi štirimi članicami uredniškega odbora, vsemi slovenistkami, smo v zadnjih treh letih do izida PTS na dvotedenskih srečanjih usklajevali razlage iztočnic vseh pravnih panog, ki so jih napisali številni avtorji. Obsežnost in kompleksnost, včasih tudi občutljivost dela so težko predstavljive nekomu, ki ni bil neposredno vpleten vanj. Zato smo bili ob zaključku projekta upravičeno zadovoljni in razbremenjeni pomembne odgovornosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄34

Nas je izgubljeno desetletje kaj naučilo?

Matej Tomažin, 13.9.2018

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Matej Tomažin, Pravna praksa, 34/2018Letos mineva deset let, odkar je gospodarska finančna kriza udarila v domače okolje. Marsikdo bi pomislil, da bodo izkušnje in lekcije tega obdobja smiselno upoštevane in da se bomo pripravili na nove izzive, ki že trkajo na vrata.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Državne pomoči za okolje in energijo ter zaveze EU v režimih GATT/WTO in ECT

dr. Luka Martin Tomažič, 6.9.2018

Industrija in energetika, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Luka Martin-Tomažič, Pravna praksa, 33/2018Namen članka je prikazati napetosti, ki nastajajo med prizadevanji Evropske unije (EU) in držav članic na področju obnovljivih virov energije in njihovimi zavezami na področju mednarodnega ekonomskega prava. V obravnavi je novela Energetskega zakona (EZ-1), s katero ga zakonodajalec med drugim usklajuje s Smernicami za državno pomoč za varstvo okolja in energijo za obdobje 2014-2020 (2014/C 200/01).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄32

Ovire na poti do "zdravstvene blaginje"

dr. Zdenka Čebašek Travnik, 30.8.2018

Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje

dr. Zdenka Čebašek-Travnik, Pravna praksa, 32/2018Zdravniška zbornica Slovenije (Zbornica) je bila ustanovljena na podlagi Zakona o zdravniški službi, ki v 5. točki 71. člena daje zbornici nalogo (in pravico), da sodeluje pri pripravi zakonov, planskih dokumentov, kadrovskih načrtov in drugih predpisov s področja zdravstva. Uresničevanje te naloge pa je odvisno od obeh partnerjev: Zbornice in aktualne politične oblasti. Vsa dosedanja vodstva zbornice, vključno s sedanjim, so si prizadevala za aktivno sodelovanje pri pripravi predpisov, vsakokratna politična oblast pa je vlogo zbornice razumela na različne načine. O motivih za ravnanje politike v smeri omejevanja zdravniškega dela in delovanja bi se dalo napisati knjigo, ne le uvodnika za strokovno revijo. Tudi o tem, da smo bili zdravniki v preteklosti pogosto premalo pozorni na spremembe zakonodaje, saj smo bili vzgajani v prepričanju, da so znanja iz drugih strok (tudi pravne) za naše delo manj pomembna kot medicina sama. Vendar so se časi spremenili in vedno bolj se tudi zdravniki zavedamo, kako pomembno je poznati zakonodajo in kako pomembno je, da imamo (vsaj teoretično) možnost, da nanjo tudi vplivamo. Iz pogovorov s kolegi iz tujine povzemam, da so najbolje urejeni tisti zdravstveni sistemi, ki spremembe uvajajo v soglasju z zdravniki. Da smo v Sloveniji zelo daleč od obojega - urejenega zdravstvenega sistema in od sodelovanja med politiko in zdravništvom, je jasno vsem, ki poznajo naš zdravstveni sistem.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 61 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(19) 48(27) 47(21) 46(21)
45(17) 45-46(3) 44(29) 43(18)
43-44(3) 42(7) 42-43(7) 41(4)
41-42(13) 40(4) 40-41(11) 39(11)
39-40(27) 38(27) 38-39(6) 37(19)
37-38(1) 36(24) 36-37(10) 35(31)
34(32) 33(20) 33-34(6) 32(18)
32-33(5) 31(5) 31-32(18) 30(7)
30-31(11) 29(12) 29-30(15) 28(25)
28-29(11) 27(24) 27-28(5) 26(32)
26-27(3) 25(13) 25-26(1) 24(12)
24-25(19) 23(34) 23-24(5) 22(29)
Več...

Leto objave

2019(18) 2018(61) 2017(131) 2016(34)
2015(24) 2014(42) 2013(103) 2012(88)
2011(113) 2010(95) 2009(95) 2008(81)
2007(60) 2006(37) 2005(59) 2004(90)
2003(87) 2002(42) 2001(64) 2000(30)
1999(32) 1998(15) 1997(21) 1996(29)
1995(15) 1994(16) 1993(9) 1992(5)
1991(11)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠT UVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov