O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 28
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 689)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

S tujih knjižnih polic

Tim Horvat, 18.4.2019

Kultura in umetnost

Tim Horvat, Pravna praksa, 16/2019(Pravo: novo orožje gospodarske vojne - Kako ZDA destabilizirajo evropska podjetja)
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Majhne besede - velika pravila

dr. Nataša Hribar, 18.4.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 16/2019 • Bil sem obveščen, da bi naj premestili kriminalista NPU, ki sta pretekli mesec v stavbi MOM preiskovala koruptivna dejanja v zvezi z radarji. Razlog za premestitev bi naj bilo njuno neprimerno obnašanje pri preiskavi na naši občini, o čemer bi naj njihove nadrejene opozorili neznanci v
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Aktualna vprašanja inteligentnih prometnih sistemov

Marcel Hajd, 11.4.2019

TRGOVINA, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Marcel Hajd, Pravna praksa, 15/2019Razvoj inteligentnih prometnih sistemov je odgovor na potrebe družbe po vzpostavitvi trajnostnih in vzdržnih modelov prevoza. V grobem lahko inteligentne prometne sisteme razdelimo v štiri glavne kategorije: deljeno mobilnost (ang. shared mobility), avtomatizirano mobilnost (ang. automated mobility) in elektromobilnost (ang. electric mobility). Zadnja kategorija, integrirana mobilnost (ang. integrated mobility, mobility-as-a-service), predstavlja kombinacijo prej naštetih oblik ter njihovo vključitev v javno prometno infrastrukturo. S prispevkom želim izpostaviti nekatera odprta pravna vprašanja, povezana s posameznimi oblikami inteligentnih prometnih sistemov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Varstvo osebnih podatkov in popolna transparentnost javne uprave

Tim Horvat, 11.4.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Uprava

Tim Horvat, Pravna praksa, 15/2019Italijansko Ustavno sodišče je nedavno tehtalo med varstvom osebnih podatkov javnih funkcionarjev in njihovo objavo zaradi transparentnosti in boja proti korupciji. Ob tem je mimogrede omililo svojo doktrino "dvojne preliminarnosti", ki sodniku nalaga, da v primeru, ko je zakonska določba hkrati v neskladju z Ustavo in pravom EU, najprej zahteva presojo ustavnosti, šele potem pa lahko vloži predlog za predhodno odločanje na Sodišče EU (SEU), in še to zgolj po opravljeni presoji ustavnosti, če je določba neskladna s pravom EU iz kakšnega drugega razloga.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Kaj z milijoni evrov?

dr. Nataša Hribar, 11.4.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 15/2019Ko beseda nanese na milijone evrov, si marsikdo v glavi nariše luksuzno jahto, vilo z bazenom, potovanje okoli sveta ali kaj podobnega, nekateri pa samo skromno vprašajo, ali je beseda milijon v taki besedni zvezi samostalnik ali števnik. Odgovor na to vprašanje pa nikakor ni skromen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Glagoli

dr. Nataša Hribar, 4.4.2019

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 14/2019Govorim narečje, v katerem besede zelo pogosto izgovarjamo z drugačnim naglasom, kot so naglašene v knjižnem jeziku. Ne le mesto naglasa, zelo pogosto sta drugačni tudi ožina in širina oz. dolžina in kračina naglašenega samoglasnika. Kljub temu v knjižnem jeziku z naglaševanjem načeloma nimam težav,
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

S tujih knjižnih polic

Tim Horvat, 4.4.2019

Kultura in umetnost

Tim Horvat, Pravna praksa, 14/2019Faut-il quitter les réseaux sociaux? - Les 5 fléaux qui rongent Facebook, Twitter, Instagram, Snapchat et Youtube (Je treba zapustiti socialna omrežja? - Pet negativnih plati platform Facebook, Twitter, Instagram, Snapchat in Youtube)
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Tri pike

dr. Nataša Hribar, 28.3.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 13/2019"Zmeraj sem si želel, da bi ..." je začel svojo pripoved. Česa si je želel, ne vem, se mi je pa pogled ustavil ob tropičju, ki mu sledi narekovaj, temu pa spremni stavek kot spremljevalec dobesednega navedka. Ali moramo med tropičjem in končnim narekovajem pisati še vejico ali ne?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Ko referenčna obrestna mera kreditne pogodbe postane negativna

Tim Horvat, 21.3.2019

TRGOVINA

Tim Horvat, Pravna praksa, 12/2019Avstrijsko vrhovno sodišče (Oberster Gerichtshof) je odločalo v sporu o višini obresti iz potrošniške kreditne pogodbe v švicarskih frankih. Ko je referenčna obrestna mera LIBOR postala negativna, je namreč banka za skupno obrestno mero štela le dogovorjeni pribitek. V konkretni zadevi je sodišče zavrglo reviziji strank, ker je bila izpodbijana sodba že skladna z novo sodno prakso o tem pravnem vprašanju. Vrhovno sodišče je namreč v več zadevah razsodilo, da banke v primeru negativne referenčne obrestne mere ne bi smele enostransko postaviti minimalne obrestne mere v višini dogovorjenega pribitka. Na podlagi teh sodb so avstrijske banke že morale vrniti 360 milijonov evrov obresti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Razen in poleg

dr. Nataša Hribar, 21.3.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 12/2019Današnji kotiček bo namenjen besedama razen in poleg. Namenoma sem ju označila kot "besedi", saj sta besednovrstno - kot bomo videli v nadaljevanju - lahko marsikaj, zato ju je brez konteksta težko opredeliti. A preden se lotimo teorije, se malce preizkusimo v praksi. V vseh spodnjih primerih boste opazili zvezo razen tega. Je v vseh primerih uporabljena pravilno? Če menite, da je uporabljena nepravilno - znate svoje stališče tudi utemeljiti?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Zemljepisna imena na -ska/-ška

dr. Nataša Hribar, 14.3.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 11/2019Med nekaj prijatelji in znanci se je ta teden na družbenem omrežju razvnela debata o tem, ali knjižno pravilno pridemo iz Koroške ali s Koroške ali morda celo s Koroškega. Začelo se je z lektorskim popravkom v besedilu nekoga izmed sodelujočih v tej razpravi; lektor je namreč obliko s Koroške popravil v iz Koroške in s tem razburil avtorja/-ico, ki - seveda - prihaja iz ravno te slovenske pokrajine (tako kot večina preostalih sodelujočih).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Deležniki in deležja

dr. Nataša Hribar, 7.3.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 9-10/2019Tokratni kotiček bom začela z nalogo. Katero obliko deležja oz. deležnika na -č bi izbrali v spodnjih povedih in zakaj?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

O Evropskem sodišču za človekove pravice - Retrospektiva posvečenega

Tim Horvat, 7.3.2019

Kultura in umetnost

Tim Horvat, Pravna praksa, 9-10/2019Konec leta 2018 je pri pariški založbi L'Harmattan izšla nova knjiga dr. Boštjana M. Zupančiča z naslovom: "O Evropskem sodišču za človekove pravice - Retrospektiva posvečenega". V njej obravnava različne teme od nastanka, razvoja in delovanja ESČP do bolj splošne obravnave dihotomije med sistemom common law in "kontinentalnim pravnim formalizmom", ki pa jo poveže tudi z izzivi, pred katerimi je ESČP. Avtorjeva zanimanja so še veliko širša, saj med drugim obravnava tudi vprašanje pravne subjektivitete nasciturusa in vpliv feminizacije moških na normativno integracijo, pa tudi vprašanje nepristranskosti v kazenskem postopku ter dialektični odnos med pravnimi pravili in pravnimi dejstvi, ki se medsebojno soustvarjajo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Zdravniška licenca za samostojno delo in slovenske administrativne planke

Kalan Živčec Gordana, Hren Timon, Marko Simona, 7.3.2019

Zdravstvena in lekarniška dejavnost

dr. Gordana Kalan Živčec, Timon Hren, Simona Marko, Pravna praksa, 9-10/2019Država je dolžna organizirati zdravstveno oskrbo državljanov in zdravniško delo tako, da je sistem varen, dostopen, kakovosten in ekonomsko vzdržen. Zdravniški poklic je eden od reguliranih poklicev. Z veljavno specialistično licenco ima zdravnik pravico izvajati zdravniško službo tako v javnem kot zasebnem sektorju. Zdravnik je pri sprejemanju strokovnih odločitev neodvisen in svobodno izbere način zdravljenja, ki je v danih okoliščinah najprimernejši. Namen prispevka je spodbuditi razpravo v strokovni javnosti o vprašanjih, povezanih z izvajanjem zdravniške službe, svobodo zdravnika in svobodo bolnika pri izbiri zdravljenja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Imena inštitucij in (samo)upravnih enot - z veliko ali z malo začetnico?

dr. Nataša Hribar, 21.2.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 8/2019Na elektronski naslov se mi je oglasila nekdanja sošolka, s katero praktično nimava stikov, a očitno prebira moje jezikovne kotičke. Name se je namreč obrnila z vprašanjem, ki zagotovo ne muči le nje, čeprav ji - kot sem razumela iz njenega sporočila - osnovna pravopisna pravila niso tuja, ampak marsikdaj v dilemo postavi tudi mene. Gre za uporabo velike oz. male začetnice pri stvarnih imenih. Takole nekako se je glasilo njeno vprašanje (vsa imena so seveda spremenjena in/ali prirejena): Na lokalnih volitvah smo nastopili pod imenom Lista za napredek občine Sežana. Ko smo v lokalnem glasilu objavili prispevek, smo ga naslovili Za napredek občine Sežana. V obeh primerih je bilo mišljeno območje, enota lokalne samouprave, in ne inštitucija. Ali bi morali besedo "občina" pisati z veliko začetnico?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Predložne in prislovne zveze - skupaj ali narazen?

dr. Nataša Hribar, 14.2.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 7/2019Tokratni kotiček začenjam z nekaj primeri, ki sem jih nabrala v medijih in drugih javnih objavah. Opazujte prislove ter prislovne in predložne zveze v njih ter razmislite, kateri so zapisani v skladi s trenutno veljavnimi pravopisnimi pravili in kateri ta pravila kršijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Rodilnik

dr. Nataša Hribar, 7.2.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 5-6/2019Čeprav sem že tolikokrat pisala o rodilniku, bom tokratni kotiček spet namenila tej temi. Rodilnik se Slovencem največkrat izmuzne ob zanikanju glagola; takrat namreč velja pravilo, da moramo tožilniški predmet iz trdilne povedi zamenjati s predmetom v rodilniku, npr. Na zatožno klop so poklicali prvo obtoženko. - Na zatožno klop niso poklicali prve obtoženke. To pravilo ne velja samo za samostalnike in samostalniške zveze, ampak tudi za zaimke, npr. Poklicali so jo na zatožno klop. - Niso je poklicali na zatožno klop.; To sem že slišala. - Tega še nisem slišala.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Ob 40-letnici Zakona o obligacijskih razmerjih

Petra Lamovec Hren, 24.1.2019

Obligacije

Petra Lamovec-Hren, Pravna praksa, 4/2019Na dvodnevni konferenci, ki je v soorganizaciji Inštituta za primerjalno pravo pri PF in Pravne fakultete v Ljubljani potekala 15. in 16. novembra 2018 na Pravni fakulteti v Ljubljani, so se za govorniškim odrom zvrstili tako domači predavatelji kot tudi akademski gostje iz Hrvaške in Srbije. Pestra sestava udeležencev je ponudila zanimivo debato in tako zgodovinski vpogled v sistem nekdanje ureditve v nekdanji skupni državi kot tudi nejasnosti, s katerimi se srečuje aktualna ureditev, in prihajajoče tendence, ki že nakazujejo smer razvoja obligacijskega prava v vseh treh državah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

O pridevnikih

dr. Nataša Hribar, 24.1.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 4/2019"Bel, črn, rdeč, lev, desen." Ta zanimivi primer iz oglasnega sporočila bom izrabila za pripravo novega kotička, tokrat na temo pridevnikov. Zanimalo nas bo, kdaj v slovenščini uporabljamo nedoločno in kdaj določno obliko.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Saudova ali Savdova ali Savdska Arabija?

dr. Nataša Hribar, 17.1.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 3/2019Te dni sem se ukvarjala z besedilom na temo geografije Azije. V njem sem naletela na kar nekaj gradiva, o katerem bi lahko pisala v kotičkih, odločila pa sem se za obravnavo vprašanja o poimenovanju države na Bližnjem vzhodu, ki sem ga postavila tudi v naslov tega prispevka. Pa naj vas najprej vprašam: za katero od v naslovu navedenih poimenovanj menite, da je pravilno/ustrezno/uradno sprejeto?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Pismo dobremu možu

dr. Nataša Hribar, 10.1.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 1-2/2019Pa smo spet leto dni starejši! Prazniki so mimo, dnevi veseljačenja tudi, novo leto prinaša nove izzive. A da ne bomo kar takoj začeli na polno, v tokratnem kotičku razmišljam o jeziku bolj na splošno. Po družbenih omrežjih je v predprazničnih dneh krožila šala na temo jezika: decembrski dobri mož (kateri koli že) se je letos odločil, da bo v darilni papir zavil slovarje oz. pravopis, potem ko je videl, kakšne statuse objavljajo ljudje na svojih profilih. Le koga je imel v mislih?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Dostavljavci hrane na kolesu so v delovnem razmerju

Tim Horvat, 20.12.2018

Delovna razmerja

Tim Horvat, Pravna praksa, 49-50/2018V zadnjih letih razvoj digitalne tehnologije prinaša nove poslovne modele in nove izzive za delovno pravo. Po vzoru platforme Uber so nastala podjetja za dostavo hrane na dom, ki so razvila zgolj aplikacijo, ki povezuje ponudnike, stranke in dostavljavce. Tak poslovni model odpira vprašanja o naravi pravnega razmerja med lastniki platforme in posamezniki, ki prek nje opravljajo delo. V zelo pomembni sodbi je francosko kasacijsko sodišče (fr. Cour de cassation) presodilo, da so dostavljavci hrane na kolesu, ki opravljajo delo kot samostojni podjetniki, v delovnem razmerju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Predpraznični kotiček

dr. Nataša Hribar, 20.12.2018

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 49-50/2018Zadnji kotiček pred prazniki bo - prazničen. Trije dobri možje, ki nas obiščejo v zadnjem mesecu leta, so - naj bodo resnična ali domišljijska - bitja. Imena bitij po Slovenskem pravopisu pišemo z veliko začetnico, zato jo imata tudi Miklavž in Božiček - veliko začetnico namreč, poimenovanje Dedek Mraz, ki je sestavljeno iz dveh besed, pa že spada med posebnosti. To ime je sestavljeno iz občnoimenske sestavine dedek in lastnega imena Mraz. Slednjega seveda pišemo z veliko začetnico, občno sestavino pa v takih primerih načeloma z malo (npr. lisica Zvitorepka, maček Muri, sovica Oka). A pri nekaterih, zlasti mitologiziranih imenih se z veliko začetnico (lahko) piše tudi občnoimenska sestavina, bodisi zato, ker se je tak zapis že uveljavil, bodisi ker se kot lastno ime pojmuje besedna zveza kot celota. V pravopisu bomo med zgledi te vrste našli: lepa/Lepa Vida, kralj/Kralj Matjaž, podobno tudi kraljevič/Kraljevič Marko, zeleni/Zeleni Jurij. Tudi babica Zima je domišljijsko poimenovanje te vrste.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄48

K Gregorju ali h Gregorju?

dr. Nataša Hribar, 13.12.2018

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 48/2018Družbena omrežja so postala kar zanimiv vir jezikovnih dilem in vprašanj. Tokrat posredno odgovarjam na vprašanje, kateri predlog uporabiti, kadar v jeziku obstajajo (glasovne) predložne variante in od česa je to odvisno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄48

S tujih knjižnih polic

Briški Lora, Horvat Tim, 13.12.2018

Kultura in umetnost

Lora Briški, Tim Horvat, Pravna praksa, 48/2018EU Anti-Discrimination Law Beyond Gender Uladzislau Belavusau in Kristin Henrard (ur.) (Hart Publishing, november 2018, 392 strani) Pravo EU počasi, a vztrajno določa pravila, ki prepovedujejo diskriminacijo. Če so tov
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 28 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(19) 48(17) 47(15) 46(8)
45(7) 45-46(5) 44(14) 43(14)
42(4) 42-43(6) 41(2) 41-42(8)
40-41(3) 39(5) 39-40(11) 38(12)
38-39(1) 37(11) 36(8) 36-37(7)
35(20) 34(18) 33(14) 33-34(1)
32(6) 31(1) 31-32(9) 30(1)
30-31(6) 29(3) 29-30(10) 28(11)
28-29(6) 27(15) 26(13) 25(1)
25-26(2) 24(5) 24-25(17) 23(15)
22(18) 21(11) 21-22(1) 20(10)
20-21(10) 19(17) 19-20(1) 18(17)
Več...

Leto objave

2019(21) 2018(63) 2017(58) 2016(53)
2015(65) 2014(60) 2013(51) 2012(60)
2011(68) 2010(58) 2009(34) 2008(16)
2007(4) 2006(11) 2005(8) 2004(13)
2003(7) 2002(2) 2001(7) 2000(7)
1999(6) 1998(8) 1997(4) 1996(1)
1995(1) 1994(2) 1993(1)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 6. TEHNIČNI PREDPISI IN KAKOVOST 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGH IJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov