O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 30
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 735)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄3

Prejšnji ali minuli teden

dr. Nataša Hribar, 23.1.2020

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 3/2020Svoje kotičke pogosto začenjam z besedami "V prejšnjem kotičku smo obravnavali ...". Pa sem se v nekem trenutku spomnila, da so me, ko sem še kot študentka delala v neki časopisni hiši, "naučili", da moramo pridevnik prejšnji zamenjevati s pridevnikom minuli (npr. minuli teden namesto prejšnji teden), ker je tako menda stilistično bolje. Ker pa je od takrat preteklo že kar nekaj vode, velja preveriti, kakšno je normativno stanje v zvezi s tem danes in kaj se uresničuje v splošni rabi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

Nedovoljena razpolaganja strank

Cvetka Horvat, 16.1.2020

Civilni sodni postopki

Cvetka Horvat, Pravna praksa, 1-2/2020Stranke lahko v skladu z Zakonom o pravdnem postopku (ZPP) prosto razpolagajo z zahtevki, ki so jih postavile v postopku. Stranke se lahko odpovejo svojemu zahtevku, pripoznajo nasprotnikov zahtevek in se poravnajo. Sodišče pa ne prizna razpolaganja strank, ki nasprotuje prisilnim predpisom in ki nasprotuje moralnim pravilom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

Delna legalizacija aktivne evtanazije v Italiji

Tim Horvat, 16.1.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Tim Horvat, Pravna praksa, 1-2/2020Septembra 2019 je italijansko ustavno sodišče izdalo dolgo pričakovano odločbo, s katero je določilo način izvršitve sklepa št. 207 iz decembra 2018, ki ga zakonodajalec ni uresničil v določenem roku. Z omenjenim sklepom je namreč ugotovilo protiustavnost 580. člena kazenskega zakonika, ki prepoveduje pomoč pri samomoru, če prihaja v nasprotje s pravico do dostojanstva bolnikov v določenih situacijah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

V času praznikov sem s strani nadrejenega prejel odpoved

dr. Nataša Hribar, 16.1.2020

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 1-2/2020Srčno upam, da se kaj takega ni nikomur pripetilo. Sploh pa ne med prazniki. Naslovni zgled je zgolj zbir izrazov oz. besednih zvez (zapisala sem jih v ležečem tisku), ki so v splošni rabi še kako žive, a so večinoma deležne strogega stilističnega preudarka, zato jih marsikateri lektor z veseljem prečrta in nadomesti s čim "bolj ustreznim".
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

S tujih knjižnih polic

Tim Horvat, 19.12.2019

Kultura in umetnost

Tim Horvat, Pravna praksa, 49-50/2019 Die Warnung: Wie der Rechtsstaat ausgehöhlt wird. Deutschlands höchster Richter a.D. klagt an (Opozorilo: Kako se izvotljuje pravna država. Najvišji nemški sodnik obtožuje) Hans-Jürgen Papier (Heyne Verlag, novemb
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

Praznično proti praznikom

dr. Nataša Hribar, 19.12.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 49-50/2019Ker se bližajo prazniki in ker bo praznično vzdušje kmalu doseglo vrhunec, naj se praznikov vsaj malce dotaknemo tudi v Pravni praksi. Rada bi zapisala, da smo imeli slovnice in pravopisa vse leto dovolj, a žal v jezikovnem kotičku, tudi če je praznični, mimo pravopisa ne moremo. Spomnili se bomo pravil uporabe velike in male začetnice pri zapisovanju imen praznikov, prav nič pa nam ne bo škodilo, če malce pokukamo še k vsem trem dobrim možem, ki nas vsako leto obiščejo v zadnjem koledarskem mesecu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄48

Kurikulum ali kurikul

dr. Nataša Hribar, 12.12.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 48/2019"V formalnem izobraževanju kurikulum oz. kurikul (tudi učnik) predstavlja nabor tečajev in njihovo vsebino, ki jih ponuja šola ali univerza." Tako naslovni pojem razlaga znana spletna enciklopedija. Mi pa se bomo vprašali, ali učnemu programu s prevzeto besedo pravimo kurikulum ali kurikul, in si pogledali, kateri izraz se je v splošni rabi bolj uveljavil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Okolijski ali okoljski

dr. Nataša Hribar, 5.12.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 47/2019Po dolgem času sem bila spet v položaju, ko sem se morala odločiti, ali je iz samostalnika okolje "ustrezneje" tvoriti pridevnik okolijski ali okoljski. Zdaj, ko to pišem, mi je računalniški program podčrtal drugo obliko, torej tisto brez vrinjenega i-ja. A ker se na priporočila računalniških programov ne gre zanašati, sem pokukala v naša največkrat uporabljana normativna priročnika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

S tujih knjižnih polic

Tim Horvat, 5.12.2019

Kultura in umetnost

Tim Horvat, Pravna praksa, 47/2019 Le tribunal des algorithmes: Juger - l'?re des nouvelles technologies (Sodišče algoritmov: sojenje v dobi novih tehnologij) Emmanuel Poinas (Berger Levrault, januar 2019, 232 strani, ISBN: 978-2-7013-2017-5, 19 evrov
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Oziralni odvisniki

dr. Nataša Hribar, 28.11.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 46/2019Oziralni odvisniki so stavki, ki skupaj z glavnim oz. nadrednim stavkom tvorijo podredno stavčno zvezo, pomensko pa natančneje opredeljujejo izraženo (včasih pa tudi zakrito) odnosnico v nadrednem stavku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄45

Kaj zastari in kaj zastara?

dr. Nataša Hribar, 21.11.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 45/2019V tokratnem kotičku se bom lotila dveh glagolov, ki sta prav tako blizuzvočnici, to pomeni, da zvenita podobno, a imata različen pomen. To sta glagola zastarati in zastareti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄45

Pokrajine za skladen civilizacijski in kulturni razvoj

dr. Borut Holcman, 21.11.2019

LOKALNA SAMOUPRAVA

dr. Borut Holcman, Pravna praksa, 45/2019Člen 5 Ustave Republike Slovenije (Ustava) zapoveduje aktivno vlogo države in uporabi glagol ustvarjati možnosti za omogočanje skladnega civilizacijskega in kulturnega razvoja. Razlog za tokratni uvodnik je tretji zaporedni poskus uresničitve 143. člena Ustave. Država je dolžna aktivno ustvariti možnost za ustanovitev pokrajin, še posebej od leta 2006 dalje, ko so v proces vključene tudi občine.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Blizuzvočnice II.

dr. Nataša Hribar, 14.11.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 44/2019V kotičku prejšnji teden nam je zmanjkalo prostora, zato temo nadaljujem v tokratnem, čeprav za obravnavo vseh blizuzvočnic, ki jih pozna slovenščina, tudi to nikakor ne bo dovolj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Blizuzvočnice

dr. Nataša Hribar, 7.11.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 42-43/2019V prejšnjem kotičku smo se seznanili s pomensko razliko med pridevnikoma številen in številčen. Tudi tokrat se bomo lotili blizuzvočnic, tj. tistih besed, ki zvenijo podobno, a imajo različen pomen. Naj vas za začetek vprašam: katerega od podčrtanih glagolov bi izbrali v spodnjih povedih?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄40-41

Kaj je številno in kaj številčno

dr. Nataša Hribar, 24.10.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 40-41/2019Na radiu sem poslušala oddajo o teku, v kateri so ves čas govorili o številčni udeležbi in številčnih tekačih. Res nisem bila prepričana, ali je pridevnik številčen v tem kontekstu oz. pomenu uporabljen pravilno. Zadevi sem hotela priti do dna, svoje izsledke pa bom v današnjem kotičku delila z vami.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄40-41

Zakon o kazenskem postopku z novelo ZKP-N in uvodnimi pojasnili

dr. Miha Hafner, 24.10.2019

Kultura in umetnost

dr. Miha Hafner, Pravna praksa, 40-41/2019Dne 20. aprila letos se je uveljavila novela Zakona o kazenskem postopku (ZKP-N). To je že 14. novela, ki spreminja ureditev našega kazenskega postopka. Gre za eno obsežnejših sprememb zakona, ki posega na mnoga področja kazenskega postopka. Pri tem ne gre le za spremembe postopkovnih določb, temveč tudi za korenite posege v razmerja med udeleženci postopka. Pri tem velja že takoj omeniti zlasti močno okrepljen položaj oškodovanca in s tem povezane dolžnosti organov kazenskega postopka v razmerju do oškodovanca. Založba Lexpera (GV Založba) je ob noveli ZKP-N izdala pregledno izdajo spremenjenega Zakona o kazenskem postopku z vidnimi spremembami novele ter obsežnimi in poglobljenimi uvodnimi pojasnili dr. Sabine Zgaga Markelj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄40-41

Revizija v postopkih izvršbe na podlagi izvršilnega naslova

Ana Harb, 24.10.2019

Civilni sodni postopki

Ana Harb, Pravna praksa, 40-41/2019Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) je z novelo ZIZ-L v izvršilni postopek uvedel revizijo. V prvem odstavku 10. člena ZIZ je namreč zapisano: "Zoper sklep, izdan na drugi stopnji, s katerim je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne, je dovoljena revizija pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek."
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Še o sklanjanju

dr. Nataša Hribar, 11.10.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 38-39/2019Že dva kotička zapored sem namenila sklanjanju, pa naj bo tej temi posvečen tudi tokratni. Nekje sem zasledila vprašanje, kako se v slovenščini sklanjajo iz francoščine prevzete besede, kot zgled pa je bil naveden samostalnik sommelier. Ker gre tu za več kot zgolj sklanjanje tega samostalnika, je prav, da si ogledamo nekaj pravil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Nekatere posebnosti ženskih sklanjatev

dr. Nataša Hribar, 3.10.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 37/2019Obljuba dela dolg, pravijo, pa naj svoj dolg poravnam že kar na začetku. Rešitve nalog iz prejšnjega kotička: Poklical sem mater. Govorila sem z materjo. Telefonirala sem materi. - Ima eno hčer / dve hčeri / tri hčere. Govorila sem z eno hčerjo / z dvema hčerama / s tremi hčerami. Telefonirala sem eni hčeri / dvema hčerama / trem hčeram.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

O dobrotnikih, svetnikih, vladarjih in še kom

dr. Nataša Hribar, 26.9.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 36/2019Ste kdaj pomislili, zakaj se nekdanja avstrijska vladarica imenuje Marija Terezija, znana dobrotnica in zdaj tudi svetnica pa je mati Tereza? To vprašanje se mi je porodilo, ko sem pregledovala neko besedilo, v katerem je bilo ime mati Tereza zapisano kot mati Terezija. Seveda mi ni dalo miru - morala sem preveriti, kako in kaj. A preden vam ponudim odgovor, si poglejmo, kako v slovenščino prevzemamo osebna imena.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Zakaj je kimono moškega spola

dr. Nataša Hribar, 19.9.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 34-35/2019Še danes se dobro spominjam, kako sem še kot dekletce nekega dne izjavila, da je radio prižgano, oče pa me je popravil, da se ne reče tako, da je pravilno "radio je prižgan". Tudi svoje zmedenosti ob njegovem popravku se še spominjam: kako je radio lahko prižgan, ko pa vendar rečemo, da je mesto veliko in nebo modro in ... Ko sta mi po tistem starša še nekajkrat popravila to napako, sem jima začela verjeti in se nekako prisilila, da sem pridevnik ob samostalniku radio uporabljala v moški obliki, čeprav mi je bilo še dolgo po tistem to strašno čudno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Zastonj ni vedno zaman, včasih pa je celo brezplačno

dr. Nataša Hribar, 5.9.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 33/2019Tokrat sem za temo kotička izbrala dva prislova, ki ju nekateri - vsaj v vsakdanjem sporazumevanju - ne razlikujemo toliko, kot se dejansko razlikujeta; to sta prislova zastonj in zaman, dodajam pa jima še pomensko soroden prislov brezplačno. Da bo razlaga bolj konkretna, vam za začetek ponujam nekaj trditev, vi pa premislite, kakšna je pomenska razlika med njimi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Varstvo dolžnika v nepremičninski izvršbi se krepi

Cvetka Horvat, 29.8.2019

Civilni sodni postopki

Cvetka Horvat, Pravna praksa, 32/2019Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-L), ki je začel veljati 25. marca 2018, je na področju nepremičninske izvršbe na strani dolžnika na normativni ravni uvedel vrsto varoval, kot sta jih izoblikovali tako slovenska sodna praksa kot praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP). V Sloveniji je odmevala sodba Vaskrsić proti Sloveniji, št. 31371/12, ki jo je 25. aprila 2017 objavilo ESČP. Predvsem na podlagi tega primera je predlagatelj v predlogu ZIZ-L zapisal, da je eden od ciljev izvršilnega postopka v poplačilu upnika, ki ima na podlagi izvršilnega naslova pravico do poplačila. Hkrati je navedel, da mora biti izvršba učinkovita (sorazmernost stroškov in koristi), hitra in formalna, vendar mora vsebovati sorazmerne posege v dolžnikovo sfero (privilegiranost upnikovega položaja, vendar z upoštevanjem legitimnih interesov dolžnika in tretjih oseb).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Usluge in storitve

dr. Nataša Hribar, 29.8.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 32/2019Povsod okoli nas kar mrgoli oglasov, v katerih nam podjetja in posamezniki ponujajo različne storitve ali usluge. Kakšna pa je sploh razlika med tema dvema izrazoma? Oglejmo si nekaj naključnih primerov in razmislimo, ali so pisci spodnjih zgledov ta dva samostalnika uporabili v ustreznih kontekstih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Kdaj bomo dobili slovenske podnapise na Netflixu?

Tim Horvat, 22.8.2019

Kultura in umetnost, JAVNO OBVEŠČANJE

Tim Horvat, Pravna praksa, 30-31/2019Ameriški medijski velikani Netflix, Amazon, HULU in podobni so revolucionarno spremenili način, kako gledamo televizijo. Tisoči filmov in serij, ki so na voljo za ogled kadarkoli, konkurirajo klasičnim televizijskim programom, še posebej med mladimi. Vendar pa, z izjemo HBO GO, ne ponujajo slovenskih podnaslovov. V prispevku obravnavam problematiko zaščite slovenskega jezika pri ponudnikih avdiovizualnih medijskih storitev (AVMS) na zahtevo, ki imajo sedež v drugi državi članici Evropske unije (EU). V nadaljevanju bom raziskal, ali že obstaja dolžnost priobčitve (slovenskih) podnaslovov v slovenskem ali evropskem pravu, in se nato zavzel za poseg države bodisi preko regulacije bodisi preko financiranja ter analiziral, kako takšen cilj doseči skladno s pravom EU.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 30 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(21) 48(18) 47(17) 46(9)
45(9) 45-46(5) 44(15) 43(14)
42(4) 42-43(7) 41(2) 41-42(8)
40-41(6) 39(5) 39-40(11) 38(12)
38-39(2) 37(12) 36(9) 36-37(7)
35(20) 34(18) 34-35(1) 33(15)
33-34(1) 32(8) 31(1) 31-32(9)
30(1) 30-31(9) 29(3) 29-30(10)
28(11) 28-29(7) 27(16) 26(14)
25(1) 25-26(2) 24(5) 24-25(20)
23(16) 22(18) 21(11) 21-22(2)
20(14) 20-21(10) 19(21) 19-20(1)
Več...

Leto objave

2020(4) 2019(63) 2018(63) 2017(58)
2016(53) 2015(65) 2014(60) 2013(51)
2012(60) 2011(68) 2010(58) 2009(34)
2008(16) 2007(4) 2006(11) 2005(8)
2004(13) 2003(7) 2002(2) 2001(7)
2000(7) 1999(6) 1998(8) 1997(4)
1996(1) 1995(1) 1994(2) 1993(1)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 6. TEHNIČNI PREDPISI IN KAKOVOST 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGH IJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov