O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 29
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 702)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄23

Še o vejici

dr. Nataša Hribar, 13.6.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 23/2019V minulem kotičku smo ponovili pravopisno-skladenjska pravila za pravilno postavljanje vejic. Spomnili smo se, da so skladenjsko neenakovredni stavki vedno ločeni z vejico, pri prirednih, torej skladenjsko enakovrednih, pa se je treba naučiti nekaj pravil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

Vejica

dr. Nataša Hribar, 6.6.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 21-22/2019Že veliko vode je preteklo, odkar smo nazadnje pisali o pravilih za postavljanje vejice v povedih. Mislim, da je skrajni čas, da se spet lotimo te kar malce osovražene teme, čeprav sama vztrajam pri tem, da vejica v slovenščini sploh ni težka, če se le malce poglobiš v strukturo povedi in se naučiš nekaj osnovnih pravil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

Pristojnost sodišč v novem nepravdnem postopku

Cvetka Horvat, 23.5.2019

Civilni sodni postopki

Cvetka Horvat, Pravna praksa, 20/2019Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1), ki je začel veljati 15. aprila letos, po dolgi veljavnosti razveljavlja Zakon o nepravdnem postopku (ZNP). Zakon je bil sprejet, da se določijo procesna pravila, po katerih bodo lahko odločala sodišča v razmerjih, ki jih je na novo uredil Družinski zakonik (DZ) in so bila prenesena iz pristojnosti centrov za socialno delo (CSD) na sodišča. Zakon bo omogočil učinkovitejše izvajanje načela varovanja koristi otroka - vodilnega načela družinskega prava. Položaj otrok naj bi se izboljšal s hitrejšim reševanjem zadev na družinskih področjih, zakon pa prinaša tudi enotno obravnavanje celotne družinske situacije pred istim sodiščem po pravilih enega sodnega (nepravdnega) postopka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

Krajšave - kako jih beremo in kako jih sklanjamo

dr. Nataša Hribar, 23.5.2019

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 20/2019Pred tednom dni smo se v kotičku dotaknili kratic, okrajšav in simbolov ter predvsem problematike neusklajenosti med pravopisnimi pravili in zakonskimi določili pri uradnih poimenovanjih gospodarskih družb, tj. vprašanjem (ne)stičnosti pri okrajšavah, kot so s. p., d. o. o., d. d. in morda še katere.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

15. obletnica slovenskega članstva v EU v času brexita

Hojnik Janja, Weingerl Petra, 23.5.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Janja Hojnik, dr. Petra Weingerl, Pravna praksa, 20/2019V počastitev 15. obletnice slovenskega članstva v Evropski uniji smo na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru v okviru projekta Jean Monnet organizirali mednarodno konferenco z naslovom "Brexit and Beyond: The Future of EU Social Market Economy".
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

Sodna kontrola izvrševanja nadzorstvene pravice

Ana Hederih, 23.5.2019

Sodišča, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Ana Hederih, Pravna praksa, 20/2019Nadzorstvena pravica je izredno pravno sredstvo v upravnem postopku, ki daje (praviloma) drugostopenjskemu organu možnost, da razveljavi odločbo. To pomeni, da se o zadevi odloča ponovno. S tem postopek odločanja še ni končan, pri čemer je končanje postopka procesna predpostavka za začetek upravnega spora.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Okrajšave - kaj je novega?

dr. Nataša Hribar, 16.5.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 19/2019Nedolgo tega sem naletela na zanimivo temo, povezano s pripravo novih pravopisnih pravil. Govor je bil o okrajšavah in stičnosti njihovih sestavin. Se morda spomnite, kako besede krajšamo ter kdaj so krajšavne pike levostične in kdaj nestične?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

S tujih knjižnih polic

Tim Horvat, 16.5.2019

Kultura in umetnost

Tim Horvat, Pravna praksa, 19/2019 Le sexe et la loi (Spolnost in pravo) Emmanuel Pierrat (La Musardine, februar 2019, 280 strani, ISBN: 978-2-36490-514-7, 16 evrov) Gre za peto izdajo celovitega in poglobljenega pregleda francoskega prava, ki ur
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Konferenca SmartUp Berlin in prihodnost razvoja mest

Marcel Hajd, 16.5.2019

Ostalo

Marcel Hajd, Pravna praksa, 19/2019Berlin je med letošnjim 14. in 16. marcem gostil konferenco z naslovom SmartUp Berlin, ki jo je organiziralo Mednarodno združenje odvetnikov in gospodarskih pravnikov AIJA (fr. Association Internationale des Jeunes Avocats).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Ali prepoved geografskega blokiranja omejuje pogodbeno svobodo?

dr. Janja Hojnik, 16.5.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 19/2019Od 3. decembra 2018 se v EU uporablja Uredba (EU) 2018/302 o prepovedi geografskega blokiranja, ki je sestavni del strategije za enotni digitalni trg. Uredba obravnava neupravičeno diskriminacijo na področju prodaje na podlagi državljanstva, kraja prebivališča ali kraja sedeža strank na notranjem trgu. Kot taka je namenjena saniranju izvedbenih težav z 20. členom Storitvene direktive, ki prav tako prepoveduje diskriminacijo strank po geografskih kriterijih. V članku utemeljujem, da z usmerjenostjo v ukrepe, ki potrošnikom iz drugih držav članic omejujejo dostop do določenega blaga in storitev ali jih cenovno diskriminirajo, Uredba posega v načelo pogodbene svobode, ki predstavlja temeljno pravno načelo EU, in sicer z namenom odprave razdeljenosti enotnega trga EU v zasebnih pogodbah, kar ni v vseh vidikih sorazmerno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

S tujih knjižnih polic

Tim Horvat, 9.5.2019

Kultura in umetnost

Tim Horvat, Pravna praksa, 17-18/2019 Angst essen Freiheit auf: Warum wir unsere Grundrechte schützen müssen Sabine Leutheusser-Schnarrenberger (WBG Theiss, marec 2019, 208 strani, ISBN: 978-3806238914, 18 evrov) Ustava in z njo zagotovljene temel
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Žal ne utegnem - ne bo mi uspelo

dr. Nataša Hribar, 9.5.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 17-18/2019Prvi popraznični kotiček namenjam glagoloma utegniti in uspeti. Izzvala me je študentka z vprašanjem, kako naj uporablja glagol utegniti. Opazila ga je namreč v vlogah, za katere je v svojem maternem jeziku težko poiskala glagolske ustreznice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

S tujih knjižnih polic

Tim Horvat, 18.4.2019

Kultura in umetnost

Tim Horvat, Pravna praksa, 16/2019(Pravo: novo orožje gospodarske vojne - Kako ZDA destabilizirajo evropska podjetja)
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Majhne besede - velika pravila

dr. Nataša Hribar, 18.4.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 16/2019 • Bil sem obveščen, da bi naj premestili kriminalista NPU, ki sta pretekli mesec v stavbi MOM preiskovala koruptivna dejanja v zvezi z radarji. Razlog za premestitev bi naj bilo njuno neprimerno obnašanje pri preiskavi na naši občini, o čemer bi naj njihove nadrejene opozorili neznanci v
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Varstvo osebnih podatkov in popolna transparentnost javne uprave

Tim Horvat, 11.4.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Uprava

Tim Horvat, Pravna praksa, 15/2019Italijansko Ustavno sodišče je nedavno tehtalo med varstvom osebnih podatkov javnih funkcionarjev in njihovo objavo zaradi transparentnosti in boja proti korupciji. Ob tem je mimogrede omililo svojo doktrino "dvojne preliminarnosti", ki sodniku nalaga, da v primeru, ko je zakonska določba hkrati v neskladju z Ustavo in pravom EU, najprej zahteva presojo ustavnosti, šele potem pa lahko vloži predlog za predhodno odločanje na Sodišče EU (SEU), in še to zgolj po opravljeni presoji ustavnosti, če je določba neskladna s pravom EU iz kakšnega drugega razloga.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Kaj z milijoni evrov?

dr. Nataša Hribar, 11.4.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 15/2019Ko beseda nanese na milijone evrov, si marsikdo v glavi nariše luksuzno jahto, vilo z bazenom, potovanje okoli sveta ali kaj podobnega, nekateri pa samo skromno vprašajo, ali je beseda milijon v taki besedni zvezi samostalnik ali števnik. Odgovor na to vprašanje pa nikakor ni skromen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Aktualna vprašanja inteligentnih prometnih sistemov

Marcel Hajd, 11.4.2019

TRGOVINA, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Marcel Hajd, Pravna praksa, 15/2019Razvoj inteligentnih prometnih sistemov je odgovor na potrebe družbe po vzpostavitvi trajnostnih in vzdržnih modelov prevoza. V grobem lahko inteligentne prometne sisteme razdelimo v štiri glavne kategorije: deljeno mobilnost (ang. shared mobility), avtomatizirano mobilnost (ang. automated mobility) in elektromobilnost (ang. electric mobility). Zadnja kategorija, integrirana mobilnost (ang. integrated mobility, mobility-as-a-service), predstavlja kombinacijo prej naštetih oblik ter njihovo vključitev v javno prometno infrastrukturo. S prispevkom želim izpostaviti nekatera odprta pravna vprašanja, povezana s posameznimi oblikami inteligentnih prometnih sistemov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

S tujih knjižnih polic

Tim Horvat, 4.4.2019

Kultura in umetnost

Tim Horvat, Pravna praksa, 14/2019Faut-il quitter les réseaux sociaux? - Les 5 fléaux qui rongent Facebook, Twitter, Instagram, Snapchat et Youtube (Je treba zapustiti socialna omrežja? - Pet negativnih plati platform Facebook, Twitter, Instagram, Snapchat in Youtube)
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Glagoli

dr. Nataša Hribar, 4.4.2019

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 14/2019Govorim narečje, v katerem besede zelo pogosto izgovarjamo z drugačnim naglasom, kot so naglašene v knjižnem jeziku. Ne le mesto naglasa, zelo pogosto sta drugačni tudi ožina in širina oz. dolžina in kračina naglašenega samoglasnika. Kljub temu v knjižnem jeziku z naglaševanjem načeloma nimam težav,
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Tri pike

dr. Nataša Hribar, 28.3.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 13/2019"Zmeraj sem si želel, da bi ..." je začel svojo pripoved. Česa si je želel, ne vem, se mi je pa pogled ustavil ob tropičju, ki mu sledi narekovaj, temu pa spremni stavek kot spremljevalec dobesednega navedka. Ali moramo med tropičjem in končnim narekovajem pisati še vejico ali ne?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Razen in poleg

dr. Nataša Hribar, 21.3.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 12/2019Današnji kotiček bo namenjen besedama razen in poleg. Namenoma sem ju označila kot "besedi", saj sta besednovrstno - kot bomo videli v nadaljevanju - lahko marsikaj, zato ju je brez konteksta težko opredeliti. A preden se lotimo teorije, se malce preizkusimo v praksi. V vseh spodnjih primerih boste opazili zvezo razen tega. Je v vseh primerih uporabljena pravilno? Če menite, da je uporabljena nepravilno - znate svoje stališče tudi utemeljiti?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Ko referenčna obrestna mera kreditne pogodbe postane negativna

Tim Horvat, 21.3.2019

TRGOVINA

Tim Horvat, Pravna praksa, 12/2019Avstrijsko vrhovno sodišče (Oberster Gerichtshof) je odločalo v sporu o višini obresti iz potrošniške kreditne pogodbe v švicarskih frankih. Ko je referenčna obrestna mera LIBOR postala negativna, je namreč banka za skupno obrestno mero štela le dogovorjeni pribitek. V konkretni zadevi je sodišče zavrglo reviziji strank, ker je bila izpodbijana sodba že skladna z novo sodno prakso o tem pravnem vprašanju. Vrhovno sodišče je namreč v več zadevah razsodilo, da banke v primeru negativne referenčne obrestne mere ne bi smele enostransko postaviti minimalne obrestne mere v višini dogovorjenega pribitka. Na podlagi teh sodb so avstrijske banke že morale vrniti 360 milijonov evrov obresti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Zemljepisna imena na -ska/-ška

dr. Nataša Hribar, 14.3.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 11/2019Med nekaj prijatelji in znanci se je ta teden na družbenem omrežju razvnela debata o tem, ali knjižno pravilno pridemo iz Koroške ali s Koroške ali morda celo s Koroškega. Začelo se je z lektorskim popravkom v besedilu nekoga izmed sodelujočih v tej razpravi; lektor je namreč obliko s Koroške popravil v iz Koroške in s tem razburil avtorja/-ico, ki - seveda - prihaja iz ravno te slovenske pokrajine (tako kot večina preostalih sodelujočih).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Deležniki in deležja

dr. Nataša Hribar, 7.3.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 9-10/2019Tokratni kotiček bom začela z nalogo. Katero obliko deležja oz. deležnika na -č bi izbrali v spodnjih povedih in zakaj?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Zdravniška licenca za samostojno delo in slovenske administrativne planke

Kalan Živčec Gordana, Hren Timon, Marko Simona, 7.3.2019

Zdravstvena in lekarniška dejavnost

dr. Gordana Kalan Živčec, Timon Hren, Simona Marko, Pravna praksa, 9-10/2019Država je dolžna organizirati zdravstveno oskrbo državljanov in zdravniško delo tako, da je sistem varen, dostopen, kakovosten in ekonomsko vzdržen. Zdravniški poklic je eden od reguliranih poklicev. Z veljavno specialistično licenco ima zdravnik pravico izvajati zdravniško službo tako v javnem kot zasebnem sektorju. Zdravnik je pri sprejemanju strokovnih odločitev neodvisen in svobodno izbere način zdravljenja, ki je v danih okoliščinah najprimernejši. Namen prispevka je spodbuditi razpravo v strokovni javnosti o vprašanjih, povezanih z izvajanjem zdravniške službe, svobodo zdravnika in svobodo bolnika pri izbiri zdravljenja.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 29 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(19) 48(17) 47(15) 46(8)
45(7) 45-46(5) 44(14) 43(14)
42(4) 42-43(6) 41(2) 41-42(8)
40-41(3) 39(5) 39-40(11) 38(12)
38-39(1) 37(11) 36(8) 36-37(7)
35(20) 34(18) 33(14) 33-34(1)
32(6) 31(1) 31-32(9) 30(1)
30-31(6) 29(3) 29-30(10) 28(11)
28-29(6) 27(15) 26(13) 25(1)
25-26(2) 24(5) 24-25(17) 23(16)
22(18) 21(11) 21-22(2) 20(14)
20-21(10) 19(21) 19-20(1) 18(17)
Več...

Leto objave

2019(34) 2018(63) 2017(58) 2016(53)
2015(65) 2014(60) 2013(51) 2012(60)
2011(68) 2010(58) 2009(34) 2008(16)
2007(4) 2006(11) 2005(8) 2004(13)
2003(7) 2002(2) 2001(7) 2000(7)
1999(6) 1998(8) 1997(4) 1996(1)
1995(1) 1994(2) 1993(1)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 6. TEHNIČNI PREDPISI IN KAKOVOST 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGH IJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov