O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 29
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 710)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Električni skiroji in cestnoprometna pravila

Jakšić Jure, Pirc Jure, 18.7.2019

Cestni promet

Jure Jakšić, Jure Pirc, Pravna praksa, 28-29/2019Pred nekaj dnevi se je najina umirjena mestna vožnja nekje v Mariboru skoraj končala s prometno nesrečo. Kljub ustrezni hitrosti vožnje pred krožiščem in prepričanju, da ni nobenega kolesarja ali pešca, ki bi prečkal prehod za pešce, se je pred avtomobilom nenadoma znašel voznik skiroja. Na srečo sva pred tem krožiščem ustavila, kljub temu da je bil voznik skiroja, ki se je prehodu približeval po kolesarski poti z desne strani, precej oddaljen. Zato glede na izkušnje ni bilo verjetno, da bi do prehoda za pešce in kolesarje prišel tako hitro, da bi se lahko srečal z najinim vozilom. Ob pogledu na skiro sva ugotovila, da ga voznik ni poganjal, kar nama je dalo vedeti, da gre za električni skiro.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Hitrost ubija

Hinko Jenull, 18.7.2019

Ostalo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 28-29/2019Ne gre za smrtne izide prehitre vožnje, kot na prvi pogled namiguje naslov. V mislih nimam cestnega, ampak drugačen promet: prenos in izmenjavo podatkov, mnenj in izjav in na tej podlagi oblikovanih zaključkov in sodb, ki jih medijska, še posebej internetna scena dnevno naplavlja o dogodkih in ljudeh. Med številnim drugimi tudi v zadevi brutalnega napada na mariborsko sodnico. Vse je bilo tu: od razlage osebnih, družinskih, poklicnih in premoženjskih razmer vpletenih preko neposrednega vključevanja v policijske, tožilske in sodne aktivnosti do globinske pravne, sociološke in politične analize vzrokov in posledic. Ni svetovnega nazora, doktrinarnega pristopa ali aktualne teze, ki je njeni nosilci ne bi poskušali podpreti z ustrezno razlago "pravega, resničnega" ozadja napada.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Obrestne mere, evolucija in kreacionizem

Črt Jakhel, 18.7.2019

Ostalo

Črt Jakhel, Pravna praksa, 28-29/2019Maja smo na tem mestu obravnavali usodo argentinske stoletne obveznice. Dosedanji izid ne preseneča. Zanimiva plat je bila le to, kako uspešna je bila izdaja leta 2017 glede na zgodovino Argentine.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Pravo državljanstva

dr. Franci Ježek, 20.6.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Kultura in umetnost

dr. Franci Ježek, Pravna praksa, 24-25/2019Knjiga Pravo državljanstva je, kot uvodoma v predgovoru pojasni že avtor, najnovejša znanstvena monografija, ki sistematično obdeluje ureditev pravic, obveznosti in pravil, ki so povezana s pojmom in statusom državljanstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Dve razpravi o pravu in morali

mag. Martin Jančar, 20.6.2019

Kultura in umetnost

mag. Martin Jančar, Pravna praksa, 24-25/2019Tretja v seriji knjižic Zbirke Pravna obzorja, Mali format je po svoji vsebini izredno bogato delo ne samo zaradi obeh Hartovih razprav, temveč tudi zaradi odlične uvodne razprave Iskanje resnice za masko prava dr. Aleša Novaka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄23

Nedovoljen dominantni položaj športnih organizacij v razmerju do športnikov?

dr. Tone Jagodic, 13.6.2019

Šport in organizacije, Varstvo konkurence, cene

dr. Tone Jagodic, Pravna praksa, 23/2019V Pravni praksi št. 17-18 je odvetnik Blaž Tomažin Bolcar objavil članek o sporazumu pred Nemškim uradom za varstvo konkurence, v katerem so se stranke sporazumele o pravicah, ki jih bodo v prihodnje imeli nemški športniki pri uveljavljanju Pravila 40 mednarodne Olimpijske listine, ki določa omejitve pri oglaševanju in reklamiranju v zvezi z olimpijskimi igrami. Gre za zanimivo področje s pravnega in športno-političnega vidika, pomenljiv pa je tudi splošni nazorski pogled na to tematiko. Športno pravo je namreč deležno vse večje pozornosti pravnikov, med katerimi mnogi zastopajo gospodarske subjekte, ki so vključeni v športni marketing in druge pravno-poslovne povezave s športniki in športnimi organizacijami. Zaradi celovitejše obravnave v pričujočem prispevku dopolnjujem navedbe kolega Blaža Tomažina Bolcarja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄23

Bayer slabo pleše

Črt Jakhel, 13.6.2019

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Črt Jakhel, Pravna praksa, 23/2019Maja 2016 je družba Monsanto, znana po herbicidu Roundup z aktivno snovjo glifosat in po patentiranih nanj odpornih semenih, prejela pismo nemškega Bayerja o nameri za prevzem. Pobudo so z gnusom zavrnili, češ da je prenizka. Zvrstilo se je nekaj taktiziranja in po treh zvišanjih cene so se jeseni ujeli. Končna cena je bila 44 odstotkov nad borzno ob začetku namere, prevzemnik naj bi plačal 66 milijard dolarjev za celotni kapital in prevzem dolga.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

O skromnosti in strpnosti

Hinko Jenull, 6.6.2019

Človekove pravice

Hinko Jenull, Pravna praksa, 21-22/2019Tudi po Splošni deklaraciji človekovih pravic velja, da imajo vsi ljudje enako dostojanstvo in morajo drug z drugim ravnati kakor bratje. V primerjavi s posplošenim pravniškim pa ima preprosto, iskreno in osebno naslovljeno svetopisemsko besedilo večjo sporočilno vrednost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

Koliko vpletanja politike prenese imenovanje sodnikov?

mag. Boštjan J. Turk, 6.6.2019

Ostalo, Človekove pravice

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 21-22/2019Ministrica Andreja Katič je resno zagrizla v problematiko imenovanja sodnikov. Na pravosodnem ministrstvu namreč snujejo prenos imenovanja sodnikov od državnega zbora k predsedniku republike. Kritiki obstoječega sistema, v katerem sodnike na predlog sodnega sveta imenuje državni zbor, so namreč prepričani, da gre za nekakšno "jugo usedlino", za ostanke socialističnega sistema, ki je sporna z vidika delitve oblasti in ki naj bi bila edinstvena v Evropi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Arbitražna odločba in neskončna vera v vladavino prava

mag. Boštjan J. Turk, 16.5.2019

Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 19/2019Tako z vidika običajnega državljana kot tudi razmišljujočega intelektualca se mejni spor s Hrvaško vleče že tragikomično dolgo. Kmalu bo namreč minilo že dvajset let od težko pričakovanega sporazuma Drnovšek - Račan, ki v hrvaškem parlamentu ni bil nikoli ratificiran. Tako očitno zavlačevanje je možno samo v meddržavnih sporih, kjer nihče izmed udeležencev ne odgovarja tako rekoč za nič. Če ni rezultatov, se politiki obeh držav izgovarjajo, da je to pač zaradi tega, ker branijo svoje nacionalne interese, evropski politiki pa, da se jih bilateralni spori med državami članicami pravzaprav ne tičejo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Arheolog, nebodigatreba pri gradnji?

mag. Izidor Janžekovič, 16.5.2019

Gradbeništvo

mag. Izidor Janžekovič, Pravna praksa, 19/2019V javnosti se pogosto sliši očitek, da arheologi podražijo in podaljšajo gradbena dela. Eno izmed mnogih soglasij, ki jih je treba pridobiti pred začetkom gradnje, je kulturnovarstveno soglasje. Zaradi slabega načrtovanja in neupoštevanja pogojev pogosto prihaja do podaljševanja rokov ter višanja stroškov za investitorja. Prispevek pregleda pravne predpise in navede potencialne praktične rešitve za pravnike ter investitorje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

S stoletno obveznico iz krize v krizo

Črt Jakhel, 9.5.2019

JAMSTVA, KREDITI, NADOMESTILA, KOMPENZACIJE

Črt Jakhel, Pravna praksa, 17-18/2019Argentina je junija 2017 ponudila za 2,75 milijarde USD dolarskih obveznic z dobo poplačila sto let. Tako je postala druga država v Ameriki z aktivnimi stoletnimi obveznicami. Prehitela jo je Mehika, ki je od 2010 dalje takšne obveznice izdala celo večkrat. Le nekaj mesecev za Argentino je Avstrija postala prvi stoletni primer v evroobmočju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Privilegij zoper samoobtožbo in nadzorni (inšpekcijski) postopki

Stajnko Jan, Jakšić Jure, 18.4.2019

Inšpekcije

Jan Stajnko, Jure Jakšić, Pravna praksa, 16/2019Pod pojmom nadzorni postopek razumemo inšpekcijske, davčne, carinske in vse druge postopke nadzora nad spoštovanjem predpisov. Nadzorno funkcijo neposredno izvajajo nadzorni (inšpekcijski) organi preko uradnih oseb. Ti imajo poleg nadzornih pogosto tudi prekrškovne pristojnosti, imajo torej dvojno naravo. Med izvajanjem svoje temeljne funkcije nadzora lahko uradna oseba ugotovi, da je stranka izpolnila zakonske znake posameznih prekrškov in ji zaradi tega naloži ustrezno sankcijo. Ob tem se porodi vprašanje: "Ali se lahko dokazi, ki so zbrani v nadzornem postopku, zakonito uporabijo pri odločanju o prekršku?"
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Da, zdravniki so nekaj posebnega

Črt Jakhel, 11.4.2019

Ostalo

Črt Jakhel, Pravna praksa, 15/2019Zgornje navedbe niso bile zapisane o Sloveniji. Opisujejo beg zdravnikov iz Nemčije v Švico. Nemčija, za mnoge manjše države simbol bogatije in solidnosti, je za zdravnike bantustan, iz katerega bežijo na jug.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Sužnji tehnologije

Hinko Jenull, 11.4.2019

Ostalo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 15/2019Zazreti se je treba v temne plati sodobne informacijske tehnologije. Ne mislim na baterije, izpraznjene ob nepravem času, oglašanje prenosnih telefonov na nepravem kraju ali nepredvidljivo nedostopnost povezave. Prave nevarnosti so (razen za vsemogočne ponudnike in vseprisotne organe) v neobvladljivem obsegu in vsebinah spletnega komuniciranja vsakogar z vsakim in vseh z vsemi: odvisnosti, zasvojenosti, nadlegovanju, zlorabi osebnih podatkov, širjenju lažnih novic in sovraštva ter komercialnem in političnem internetnem aktivizmu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Izzivi pravne ureditve avtonomnih cestnih vozil

Jure Jakšić, 28.3.2019

Cestni promet

Jure Jakšić, Pravna praksa, 13/2019Proizvajalci vgrajujejo v osebna vozila razne sisteme, ki vožnjo čedalje bolj avtomatizirajo. Od aktivne pomoči pri parkiranju, prilagodljivih tempomatov, zaznavanja prometnih znakov, pomoči pri ohranjanju voznega pasu do sistemov za preprečevanje nezgod. Razvoj avtomobilskih tehnologij že nekaj desetletij stremi k popolnoma avtonomnemu vozilu, ki bi lahko varno in zanesljivo pripeljalo od točke A do točke B brez človeškega nadzora. Po eni izmed definicij so avtonomna vozila sposobna zaznavanja okolice in krmarjenja brez človekove pomoči. Napoveduje se, da bo do leta 2035 po svetu vozilo 54 milijonov avtonomnih vozil. Do leta 2050 naj bi takšna vozila nadomestila skoraj vsa običajna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Kultura pregona

Hinko Jenull, 28.3.2019

Kazenski postopek

Hinko Jenull, Pravna praksa, 13/2019Vloga prava v prizadevanjih za izboljšanje družbe je precenjena. Ne zgolj pri taksah, tarifah in pristojbinah, precenjen je njegov učinek na "negativne pojave". Ti danes zajemajo vse, kar moti vrednostno, politično in marketinško vsiljen ideal vsesplošnega uspeha, zdravja, sreče in zadovoljstva. Kruto dejstvo je, da življenje ne sledi našim optimističnim predstavam, zato vedno več ljudi zapade v tesnobo, izgubi zaupanje in občuti krivico. Kjer je krivica, pa mora pravna država - vsaj tako zdaj velja - prizadetim zagotoviti izvršljiv zahtevek, ki bo nadomestil izjalovljena pričakovanja. Če ne to, pa vsaj, "da bo kdo odgovarjal", ker ni, kakor bi moralo biti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Športna tekmovanja zaprtega tipa v Evropi - športni ali komercialni kriteriji?

Kristina Jan, 28.3.2019

Šport in organizacije

Kristina Jan, Pravna praksa, 13/2019Šport je v zadnjih letih postal ena od največjih gospodarskih panog na svetu. Po nekaterih statistikah naj bi obsegal več kot tri odstotke svetovne porabe. Komercializacija športa je najopaznejša v največji športni panogi, nogometu, in v ameriških kolektivnih športih (košarki (NBA), hokeju (NHL), ameriškemu nogometu (NFL), bejzbolu (MLB)). V prispevku bom predstavila sistem zaprtih ligaških tekmovanj, ki temelji izključno na komercialnih kriterijih, ter idejo najbogatejših nogometnih klubov o ustanovitvi zaprtega evropskega tekmovanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Kdaj do učinkovitejših sodišč?

mag. Boštjan J. Turk, 28.3.2019

Sodišča

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 13/2019Krilatica, da s(m)o Slovenci odlični teoretiki in slabši praktiki, se odraža tudi na področju pravosodja. Ministrstvo za pravosodje se namreč že od leta 2016 neuspešno usklajuje s sodno vejo oblasti glede reforme v smeri zmanjševanja števila sodišč. Danes lahko ugotovimo, da zanjo niso pripravljene niti normativne podlage, kar pomeni, da smo še daleč od uresničitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Evropski pogled na sistemske rešitve problematike kreditov v švicarskih frankih

Primož Jamšek, 21.3.2019

TRGOVINA

Primož Jamšek, Pravna praksa, 12/2019"Današnji dogodek dokazuje povezanost Državnega sveta s civilno družbo," so besede, s katerimi je Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta, otvoril posvet, ki se je zgodil 4. marca 2019 v Državnem svetu na pobudo Združenja Frank. Srečanje je bilo namenjeno seznanitvi javnosti s sistemskimi razsežnostmi socialno-ekonomske problematike kreditov v švicarskih frankih (CHF), zlasti pa naj bi Vlado, Državni zbor in pristojne regulatorje spodbudilo k ustreznemu ukrepanju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Nedolžno zbirateljstvo ali plenjenje kulturne dediščine?

mag. Izidor Janžekovič, 21.3.2019

Naravna in kulturna dediščina

mag. Izidor Janžekovič, Pravna praksa, 12/2019V zadnjih desetletjih se je v Sloveniji razraslo in v javnosti populariziralo gibanje ljubiteljskih zbirateljev, ki z detektorji kovin iščejo kovinske in predvsem arheološke najdbe. To je izzvalo oster odziv arheološke stroke, ki izpostavlja škodljivost početja posameznih ljubiteljev za skupno kulturno dediščino. Prispevek obravnava pravne predpise Slovenije in izbranih drugih evropskih držav ter primerja odziv zakonodajalcev na ta pojav.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Državno tožilstvo - dvajset let obljub in pričakovanj

Hinko Jenull, 7.3.2019

Kazenski postopek, Državno tožilstvo in državno pravobranilstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 9-10/2019Da je njega dni sodoben model kazenskega postopka, ki smo ga prevzeli od prejšnje države, presežen, je bilo splošno sprejeto že ob nastanku sedanjega ZKP/1994. Leta 2000 je takratna ministrica za pravosodje Barbara Brezigar imenovala prvo delovno skupino za pripravo ZKP-1. Akademska stroka se je v prizadevanja vključila z raziskavo in celovitimi izhodišči prenove leta 2006, minister dr. Lovro Šturm pa je leta 2008 že pripravil osnutek prve polovice zakona (343 členov) z okrepljenimi pooblastili policije in državnega tožilstva v predobravnavni fazi in garantno vlogo sodišča pri posegih v človekove pravice. Čeprav so za dokončanje naloge ostale le še spremembe glede glavne obravnave ter pravnih sredstev, se projekt od takrat ni premaknil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

O drevesu, na katerem raste denar

Črt Jakhel, 21.2.2019

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Črt Jakhel, Pravna praksa, 8/2019Ko boste naslednjič slišali, da denar ne raste na drevesu, sogovorniku odgovorite po pravici: seveda raste. Vse svetovne centralne banke z lastno valuto imajo tako drevo. V zadnjem desetletju so prizadevno obirale svež denar in ga polivale vsenaokoli. Nam bližnja Evropska centralna banka (ECB) je kot ena mnogih v svetovnem sadjarskem združenju še donedavna obirala več deset milijard evrov mesečno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Črkobralstvo in pravna argumentacija

mag. Boštjan J. Turk, 21.2.2019

Pravoznanstvo

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 8/2019Odnos med "črkobralstvom" in (kakovostno) pravno argumentacijo je verjetno eden izmed najkompleksnejših in najpomembnejših v pravu nasploh, ustrezna razlaga pravnih predpisov pa je nedvomno intelektualno zahtevno pravno opravilo. Ni le najzahtevnejše, ampak tudi najodgovornejše pravno opravilo. To pa zato, ker sodeči sodnik, ki ima pred seboj zakon in ga v konkretnih primerih uporablja, pogosto odloča o pravnih interesih strank, za katere so ti izjemno pomembni, v kazenskih primerih pa neredko celo eksistenčno pomembni, saj lahko obtoženec izgubi osebno svobodo, premoženje, ugled in pogosto tudi (psihično in fizično) zdravje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Skromni rezultati pregona borzne kriminalitete

Hinko Jenull, 7.2.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Hinko Jenull, Pravna praksa, 5-6/2019Na Vrhovnem državnem tožilstvu RS je bil lani opravljen pregled obravnavanja zadev kaznivega dejanja zlorabe notranjih informacij po 243. členu (prejšnjega) Kazenskega zakonika (KZ) oziroma 238. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) in kaznivega dejanja zlorabe trga finančnih instrumentov po 239. členu KZ-1, v obdobju od 1995 do 2017. Namen pregleda je bila priprava vsebinske analize pojavnih značilnosti kaznivih dejanj (ovaditelji, osumljenci, oškodovanci, pravna opredelitev in opis dejanja), poteka in trajanja postopka ter oblikovanje izhodišč za učinkovitejši pregon z vidika pravne opredelitve dejanj, izrekov obtožnih aktov, usmerjanja predkazenskega postopka, dokaznega postopka in predlogov za izrek sankcije.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 29 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(12) 48(7) 47(11) 46(4)
45(6) 45-46(2) 44(11) 43(11)
43-44(1) 42(5) 42-43(4) 41(9)
41-42(9) 40(3) 40-41(3) 39(4)
39-40(8) 38(11) 37(7) 37-38(1)
36(7) 36-37(7) 35(18) 35-36(2)
34(11) 33(8) 33-34(1) 32(6)
31(2) 31-32(7) 30(1) 30-31(4)
29(2) 29-30(9) 28(14) 28-29(4)
27(12) 27-28(4) 26(8) 26-27(1)
25(13) 25-26(4) 24(7) 24-25(11)
23(17) 23-24(1) 22(13) 22-23(3)
Več...

Leto objave

2019(30) 2018(36) 2017(21) 2016(22)
2015(18) 2014(27) 2013(28) 2012(24)
2011(19) 2010(26) 2009(37) 2008(42)
2007(33) 2006(31) 2005(40) 2004(40)
2003(41) 2002(23) 2001(15) 2000(20)
1999(22) 1998(23) 1997(23) 1996(16)
1995(14) 1994(2) 1993(10) 1992(13)
1991(14)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJ KLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov