O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 3
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 61)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Reforma avtorske zakonodaje EU pred tretjim branjem

dr. Dušan Caf, 21.2.2019

Intelektualna lastnina

dr. Dušan Caf, Pravna praksa, 8/2019Pogajalci Evropskega parlamenta, Sveta EU in Evropske komisije so sredi februarja zaključili pogajanja in sprejeli začasni dogovor o osnutku predloga direktive, s katero EU spreminja pravni okvir o avtorskih pravicah in ga prilagaja digitalnemu okolju. V skladu z zakonodajnim postopkom morajo začasno dogovorjeno besedilo direktive najprej odobriti države članice v Svetu EU in organi Evropskega parlamenta. Po tej odobritvi bo besedilo predloženo obema institucijama v uradno sprejetje. Evropski parlament bo o predlogu direktive glasoval na plenarnem zasedanju marca ali aprila.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Pogodbeno pravo IV - Patologija pogodbe, drugi del

dr. Jaka Cepec, 17.1.2019

Kultura in umetnost, Obligacije

dr. Jaka Cepec, Pravna praksa, 3/2019Zbirka Pogodbeno pravo avtorja dr. Luigija Varanellija se je v letu 2018 povečala še za četrto knjigo. Monografija je vsebinsko nadaljevanje tretje knjige. V obeh se avtor ukvarja s patologijo pogodbe, torej z vprašanji, katere oziroma kakšne "bolezni" povzročajo ničnost in izpodbojnost pogodb. Vprašanje patologije avtor razširi še na instituta spremenjenih okoliščin in nezmožnosti izpolnitve. Pri tem Varanelli poudari, da gre pri ničnosti in izpodbojnosti za vprašanje patologije akta, torej pogodbe, pri spremenjenih okoliščinah in nezmožnosti izpolnitve pa za patologijo razmerja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Ko je (isti) center za socialno delo stalni skrbnik tožene stranke in skrbnik za posebni primer tožnika

mag. Nada Caharijaz Ferme, 15.11.2018

Zakonska zveza in družinska razmerja

mag. Nada Caharijaz-Ferme, Pravna praksa, 44/2018Ob sedaj veljavni zakonodaji lahko v praksi pride do položaja, ki je "skregan z zdravo pametjo". Pa ne po volji obeh oseb, ki sta jima bila postavljena skrbnika, ampak zaradi medsebojnega nerazumevanja njunih otrok, ki želijo zaščititi njune (in posledično svoje) premoženjske koristi. Pri tem se postavi vprašanje namena skrbništva, ki naj bi varovalo osebo, ki se ji postavi skrbnika. V resničnem življenju pa gre velikokrat za varovanje koristi vseh drugih, še najmanj tistih, katerih pravice in koristi bi moralo skrbništvo varovati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄19

Rejništvo in stiki

mag. Nada Caharijaz Ferme, 18.5.2017

Zakonska zveza in družinska razmerja

mag. Nada Caharijaz-Ferme, Pravna praksa, 19/2017Z oddajo otroka v rejništvo ne prenehajo pravice in dolžnosti staršev ali skrbnika, ki jih imajo po veljavni zakonodaji. To pomeni, da ostane staršem tisti del roditeljske pravice oziroma starševske skrbi, ki se ne nanaša na otrokovo varstvo, vzgojo in izobraževanje, saj ta del starševske skrbi prevzame rejnik. Starši pa še vedno zastopajo otroka, razen v primerih, ko ga v skladu z Zakonom o izvajanju rejniške dejavnosti (ZIRD) izrecno zastopa rejnik. Tako je rejnik tisti, ki pridobiva informacije in sprejema odločitve, povezane z otrokovim vsakdanjim življenjem, kot so vpogled v ocene, seznanitev z otrokovim šolskim uspehom, odhod otroka v šolo v naravi, odhod na počitnice, izbira otrokovega osebnega zdravnika in seznanitev z informacijami o otrokovem zdravstvenem stanju. Prav tako zakon izrecno določa, da je rejnik tisti, ki zastopa otroka v postopku izdaje osebne izkaznice. Staršem pa ostaneta še vedno tudi dolžnost preživljanja otroka in pravica do stikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄48

Kdaj otroku postaviti posebnega oziroma t. i. kolizijskega skrbnika

mag. Nada Caharijaz Ferme, 8.12.2016

Zakonska zveza in družinska razmerja

mag. Nada Caharijaz-Ferme, Pravna praksa, 48/2016Splošno znano dejstvo je, da mladoletnega otroka zastopajo njegovi starši. Včasih pa se zgodi, da pride do nasprotja interesov med otrokom in njegovimi starši, zato je v takih primerih treba otroku postaviti posebnega oziroma kolizijskega skrbnika. Naloga kolizijskega skrbnika je varovati pravice in koristi otroka v zadevi, v kateri starši zaradi nasprotja interesov ne morejo zastopati hkrati svojih in otrokovih interesov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Odškodninska odgovornost delavca (učitelj)

Janja Cigoj, 21.7.2016

Delovna razmerja, Obligacije

Janja Cigoj, Pravna praksa, 29-30/2016Profesor športne vzgoje je bil določenega dne odsoten. V času njegove odsotnosti ga je nadomeščala učiteljica nemščine, odredbo za nadomeščanje je učiteljica prejela s strani vodstva šole. Med uro športne vzgoje se je ena od učenk poškodovala (zvin gležnja). Do poškodbe je prišlo, ker učiteljica nemščine ni pravilno namestila elementa za odskok, saj ni bila vešča njegove uporabe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄24

Zahtevek za povračilo preveč izplačanega regresa

Janja Cigoj, 16.6.2016

Delovna razmerja, Obligacije

Janja Cigoj, Pravna praksa, 24/2016Delavcu je bil v aprilu izplačan celoten regres, kar je v podjetju običajna praksa. Zaradi poslovnih razlogov mu je moral delodajalec maja podati redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄23

Terjanje neporavnanih obveznosti iz delovnega razmerja

Janja Cigoj, 9.6.2016

Delovna razmerja, Obligacije

Janja Cigoj, Pravna praksa, 23/2016Podjetje B, s. p, je prevzelo podjetje A, s. p. Delavki, ki je bila zaposlena pri A, s. p., je na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi prenehalo delavno razmerje, preden je prišlo do prenosa podjetja. Za polletno obdobje pred prenosom podjetja so ostale neporavnane obveznosti iz naslova delovnega razmerja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄49-50

Primeri prestrukturiranja v praksi DUTB

Matej Cerar, 17.12.2015

Civilni sodni postopki

Matej Cerar, Pravna praksa, 49-50/2015Tempora mutantur, nos et mutamur in illis.A ob vsakdanjem hitenju sprememb večinoma ne zaznamo, zato se je vsake toliko časa dobro ustaviti, se ozreti na prehojeno pot, opaziti morebitno odstopanje od začrtane in s tem zavedanjem načrtovati naprej. Včasih refleksijo načrtujemo, drugič nas doleti sama, kot je mene 2. decembra 2015 ob 18. uri ob vnovičnem snidenju z bručevsko sivo predavalnico PF Univerze v Ljubljani. Moje misli o gretju fakultetnih sedežev, prehojeni poti od diplome je prekinil predstavnik Ženevskega kluba PF (ŽK) Luka Preglej, ki je nekaj čez sto zbranih poslušalcev (med katerimi kar nekaj že uveljavljenih pravnikov) pozdravil na srečanju, ki ga je organizirala ekipa ŽK pod vodstvom Sare Makovec, namenjenem analiziranju (in refleksiji) koncepta slabe banke v slovenski normativni ureditvi in primerom prestrukturiranja v praksi Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki z nekaj več kot sto zaposlenimi upravlja s portfeljem v bruto vrednosti pet milijard evrov, ima 580 komitentov, od katerih jih je sto v postopku prestrukturiranja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄45-46

Oblikovanje besedila kompleksne sodne poravnave

mag. Nataša Cankar, 19.11.2015

Civilni sodni postopki

mag. Nataša Cankar, Pravna praksa, 45-46/2015Mediacija je način alternativnega reševanja sporov s pomočjo nevtralne tretje osebe, ki s svojim delovanjem strankam pomaga doseči sporazum, s katerim na novo uredijo svoje pravice in obveznosti, še zlasti z vidika prihodnjega sodelovanja, in tako končajo spor. Ena od pogosto poudarjanih prednosti mediacijskega postopka je, da lahko stranke z njim hkrati končajo več odprtih medsebojnih sporov in ne le enega. Stranke, ki imajo med seboj odprtih več sodnih postopkov, se - če se uspejo dogovoriti za mediacijo -, v praksi dokaj pogosto odločijo za končanje vseh z enim končnim sporazumom. Ker se pri nas mediacija najpogosteje izvaja kot sodišču pridružena mediacija, to lahko pomeni končanje več sodnih zadev in še ureditev nekaterih zunajsodnih sporov z eno samo sodno poravnavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄27

Odobritve pravnih poslov za mladoletne osebe ali kaj ima center za socialno delo s tem

mag. Nada Caharijaz Ferme, 9.7.2015

Zakonska zveza in družinska razmerja

mag. Nada Caharijaz-Ferme, Pravna praksa, 27/2015Redko kdo pozna zakonsko določbo, po kateri starši ne morejo odsvojiti ali obremeniti otrokovega premoženja brez privolitve centra za socialno delo. Večina staršev je močno presenečenih, ko izvejo, da morajo pred overitvijo pravnega posla pridobiti še odločbo centra za socialno delo (CSD). Neredki (in povsem upravičeni) so njihovi očitki, zakaj jim ni tega nihče povedal takrat, ko so za otroka kupili stanovanje, sklenili naložbeno zavarovanje ali kupili osebni avtomobil na otrokovo ime. To, da je treba pri prodaji nepremičnine, katere lastnik ali solastnik je otrok, pridobiti "nekaj od CSD", če je naloga CSD varovanje otrokove koristi, še nekako razumejo, tega, da je tudi pri prodaji več kot deset let starega osebnega avtomobila, katerega vrednost na trgu je manj kot 500 evrov, treba pridobiti še privolitev CSD, pa res ne morejo razumeti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄48

Vloga centra za socialno delo pri urejanju stikov

mag. Nada Caharijaz Ferme, 11.12.2014

Zakonska zveza in družinska razmerja

mag. Nada Caharijaz-Ferme, Pravna praksa, 48/2014Vloga centrov za socialno delo (CSD) se je na področju urejanja stikov med otrokom in starši v dobrih desetih letih precej spremenila. Do 1. maja 2014, dokler ni začela veljati novela Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR-C), ki je prinesla spremembe in dopolnitve tudi na področje stikov, so o stikih odločali CSD, po tem datumu pa imajo ti predvsem svetovalno vlogo. Pričakovanja tistih, ki želijo imeti stike z otrokom, so do CSD običajno dosti večja kot pristojnosti, ki jih CSD daje zakonodajalec.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄42-43

Ustavnoprocesna jamstva in predhodna odredba, izdana na podlagi sklepa o izvršbi

Ambrož Cvahte, 6.11.2014

Civilni sodni postopki

Ambrož Cvahte, Pravna praksa, 42-43/2014Pred kratkim je Ustavno sodišče RS z odločbo št. U-I-148/13 z dne 10. julija 2014 razveljavilo točko 1 prvega odstavka 258. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Zavzelo je stališče, da večanje učinkovitosti postopka ni razumen in stvaren razlog za enačenje v bistvenem različnih položajev, torej upnikov s plačilnim nalogom ali sklepom o izvršbi, izdanim na podlagi verodostojne listine, in upnikov oziroma tožnikov iz kontradiktornega pravdnega postopka, ki morajo vložiti mnogo večje procesne napore in trpeti mnogo večjo negotovost, da pridobijo sodno odločbo, na podlagi katere je mogoča predhodna odredba. Čeprav Ustavno sodišče ni dobesedno zapisalo, da plačilni nalog in sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine nista odločbi domačega sodišča po prvem odstavku 257. člena ZIZ, je iz obrazložitve odločbe mogoče izpeljati tak sklep.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄5

Ali je skrbnik za poseben primer ustrezen institut?

Mojca Cerovič Ostrc, 6.2.2014

Zakonska zveza in družinska razmerja

Mojca Cerovič-Ostrc, Pravna praksa, 5/2014Kadar je treba opraviti medicinski poseg pacientu, ki ima težave v duševnem zdravju ali če iz drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, ni sposoben privolitve vanj, zdravniki najbližje svojce pošljejo na pristojni center za socialno delo, da prinesejo "potrdilo" o skrbništvu. Center za socialno delo v teh primerih začne postopek postavitve skrbnika za poseben primer. Pri tem pa se postavlja vprašanje, ali je skrbnik za poseben primer v takih primerih sploh ustrezna rešitev. In če je, ali je sploh še potreben.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄44

Ljubljana na zemljevidu arbitraže?

Matej Cerar, 14.11.2013

Civilni sodni postopki

Matej Cerar, Pravna praksa, 44/2013Arbitraža ima v Sloveniji že dolgo tradicijo, vendar je kljub stalnemu razvoju med "uporabniki prava" še vedno sprejeta z določenim zadržkom. Kot pomemben korak na poti njene evolucije so tokratni organizatorji že tradicionalne konference iz arbitražnega prava, ki je potekala 4. novembra v Ljubljani in je pritegnila približno 150 udeležencev, predstavili nova Ljubljanska arbitražna pravila 2013 (LAP), s katerimi želijo Stalno arbitražo pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) postaviti ob bok najsodobnejšim arbitražam. Kljub pomembni prelomnici pa je srečanje potekalo v sproščenem pozitivno naravnanem vzdušju z mnogo drobnimi pozornostmi, ki so strokovno in organizacijsko dovršeno konferenco začinile s prisrčnostjo, ki je na takih srečanjih redkost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄34

Tudi pri odmeri stroškov v pravdi morajo biti sodišča življenjska

Matej Cerar, 5.9.2013

Civilni sodni postopki

Matej Cerar, Pravna praksa, 34/2013Pravijo, da je pamet boljša kot žamet. A vendar ob misli na "žamet" očitno marsikoga pamet zapusti. Tokratni primer nas kljub za pritožnika ugodni končni odločitvi Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) uči, da je pri postavljanju civilnopravnih zahtevkov potrebna "pamet" - velike vsote v tožbah se sicer lepo slišijo, vendar so lahko dvorezen meč. Odgovornost nosijo tudi odvetniki, ki morajo svoje stranke zaščititi in poskrbeti za primerno ravnotežje med željami in stvarnostjo. Hkrati je sodba tudi poziv nacionalnim sodiščem k bolj življenjski uporabi pravnih pravil, ki lahko kljub pravno povsem pravilni rabi pripeljejo do "neprave", nepravične rešitve in škodujejo že tako omajanemu ugledu sodstva v državah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄29-30

Samostojnost odločanja na področju skrbništva

mag. Nada Caharijaz Ferme, 25.7.2013

Zakonska zveza in družinska razmerja

mag. Nada Caharijaz-Ferme, Pravna praksa, 29-30/2013Sodišče mora med postopkom po uradni dolžnosti paziti na procesno oziroma pravdno sposobnost strank in poskrbeti, da so primerno zastopane tudi pravdno nesposobne stranke. Pristojnosti, ki jih v zvezi s tem sodišču daje Zakon o pravdnem postopku (ZPP), pa si lahko razlagamo različno. Kdo ima prav, presodite sami.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄7-8

Ugotavljanje sodne pristojnosti in ugovor sklenjenega arbitražnega sporazuma

Nataša Cankar, 21.2.2013

Civilni sodni postopki

Nataša Cankar, Pravna praksa, 7-8/2013Ta članek je nastal kot odziv na primer, s katerim sem se srečala pri delu. V zadevi je bilo treba odločiti o ugovoru nepristojnosti zaradi sklenjenega arbitražnega sporazuma. Nekoliko nenavadno besedilo arbitražne klavzule, na katero se je skliceval toženec, me je napeljalo k razmišljanju, kakšno vsebino morata imeti arbitražna klavzula ali sporazum, na katerega se sklicuje stranka v sodnem postopku, ko ugovarja nepristojnost sodišča, da ju je mogoče šteti za obstoječa in veljavna ter da se lahko sodišče posledično izreče za nepristojno reševati ta spor.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

Rejništvo in preživnina

mag. Nada Caharijaz Ferme, 26.7.2012

Zakonska zveza in družinska razmerja

mag. Nada Caharijaz-Ferme, Pravna praksa, 29-30/2012Rejništvo je posebna oblika varstva in vzgoje otrok, nameščenih v rejniško družino na podlagi zakona, ki ureja družinska razmerja, ali drugega zakona, ter je namenjeno otrokom, ki začasno ne morejo prebivati v biološki družini. Za otroka v rejništvu plačuje država rejnikom rejnino (prvi odstavek 50. člena ZIRD), starši pa so še vedno dolžni prispevati za njegovo preživljanje. Ker zakon tega izrecno ne navaja, se v praksi na tem področju odpira kar nekaj dilem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄27

Postopek zaradi insolventnosti: začetek ali konec pogajanj?

Cizelj Dženeta, Schitton Christian, 12.7.2012

Civilni sodni postopki

mag. Dženeta Cizelj, mag. Christian Schitton, Pravna praksa, 27/2012V času globalne ekonomske krize prihaja do velikih sprememb na področju gospodarskih in finančnih družb. Ta kriza ima svojo zgodovino, v njej pa so se razvili nekateri vzorci, ki se lahko ponavljajo. "Korporativna in bančna kriza za mednarodno finančno skupnost ni nekaj novega. Resnica je, da so od ustanovitve trgov posojil posojilojemalci (tako suverene države kot tudi zasebni sektor) občasno in sistematično kršili svoje finančne obveznosti in iskali drastične rešitve v prestrukturiranju." Z vsako novo gospodarsko in finančno krizo so se oblikovali dodatni pristopi za zmanjševanje škode na vseh straneh in za povračilo vloženih sredstev. Učinkovitost posameznih metod pa je treba presojati na podlagi konkretnih okoliščin podjetij in stanja bilanc.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄22

Novi načini alternativnega reševanja sporov in možnosti za njihovo uvedbo v Sloveniji

Nataša Cankar, 7.6.2012

Civilni sodni postopki

Nataša Cankar, Pravna praksa, 22/2012V zadnjem času se v pravu vseh držav namenja vse več pozornosti alternativnemu reševanju sporov oziroma takim rešitvam sporov, ki ne zahtevajo sodnih odločitev. Pri nas sta kot obliki alternativnega reševanja sporov najbolj znani arbitraža in mediacija. Pri Gospodarski zbornici že nekaj desetletij deluje edina splošna in institucionalna arbitraža v Sloveniji. Z mediacijo pa je prvo začelo Okrožno sodišče v Ljubljani leta 2001. V zadnjih nekaj letih je bilo ustanovljenih tudi več mediacijskih centrov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄10

Prvi odzivi prakse na elektronsko poslovanje v postopkih izvršbe

mag. Špela Cirer, 15.3.2012

Civilni sodni postopki

mag. Špela Cirer, Pravna praksa, 10/2012S 1. januarjem 2008 je bilo možno vlagati predloge za izvršbo v elektronski obliki na portalu Centralnega oddelka za verodostojno listino (COVL) na predpisanem obrazcu. Možnost elektronskega vlaganja predlogov za izvršbo je bila omejena le na izterjavo denarne terjatve na podlagi verodostojne listine. Portal e-Sodstvo omogoča elektronsko vlaganje vlog v izvršilnih, zemljiškoknjižnih in insolvenčnih postopkih. Portal COVL se je s 27. februarjem 2012 ukinil in je preusmerjen na portal e-Sodstvo, podportal e-Izvršba. Z uveljavitvijo portala e-Sodstvo pa se je razširila možnost vlaganja tudi na druge vloge v izvršilnem postopku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄47

Aktualna vprašanja insolvenčnega prava

Živa Cotič, 8.12.2011

Obligacije, Civilni sodni postopki

Živa Cotič, Pravna praksa, 47/2011 Če najnovejši predlog novele Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) ne bo sprejet, lahko pride do težko popravljivih posledic za delovanje države, je na strokovnem srečanju Aktualna vprašanja insolvenčnega prava, ki je 1. in 2. decembra
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄18

Pomoč žrtvam nasilja v družini

Živa Cotič, 12.5.2011

Zakonska zveza in družinska razmerja

Živa Cotič, Pravna praksa, 18/2011Na tokratnem srečanju Pravniškega društva Ljubljana je 5. maja o boju na pravnem področju in zmagah za pomoč žrtvam nasilja v družini predavala višja državna tožilka in predsednica društva Beli obroč Vlasta Nussdorfer.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄5

ZIZ-H

Živa Cotič, 10.2.2011

Civilni sodni postopki

Živa Cotič, Pravna praksa, 5/2011Pravniško društvo Ljubljana je 3. februarja v City hotelu v Ljubljani pripravilo članski posvet na temo izvršbe in pomembnejših novosti, ki jih prinaša zadnja novela Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-H). Predavanje je pripravila okrožna sodnica Dida Volk, strokovnjakinja za izvršilno pravo in avtorica številnih del s področja aktualne zakonodaje.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(1) 48(2) 47(1) 45(1)
45-46(1) 44(2) 42-43(1) 40(1)
39-40(1) 36(2) 34(3) 33(1)
31-32(1) 29(1) 29-30(3) 28(1)
27(2) 26(1) 24(2) 24-25(1)
23(1) 22(1) 21(1) 20(1)
19(1) 19-20(1) 18(2) 16(1)
15(1) 12(2) 11(2) 10(2)
9(1) 9-10(1) 8(3) 7-8(3)
5(3) 5-6(1) 4(2) 3(2)

Leto objave

2019(2) 2018(1) 2017(1) 2016(4)
2015(3) 2014(3) 2013(4) 2012(4)
2011(4) 2010(2) 2009(1) 2008(1)
2007(4) 2006(13) 2005(1) 2004(2)
2002(2) 2001(1) 1996(3) 1995(2)
1993(2) 1992(1)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.3. CIVILNO PRAVO 2.3.1. Lastnina in druge stvarne pravice 2.3.2. Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori 2.3.3. Intelektualna lastnina 2.3.4. Obligacije 2.3.5. Zakonska zveza in družinska razmerja 2.3.7. Civilni sodni postopki 2.3.8. Civilni kolizijski predpisi

Avtorji

< Vsi
ABC ĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov