O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 13 (od skupaj 13)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Štiri odločitve vrhovnega sodišča o kreditih v švicarskih frankih

Robert Preininger, 20.12.2018

Banke in hranilnice, TRGOVINA

Robert Preininger, Pravna praksa, 49-50/2018Vrhovno sodišče Republike Slovenije (VS RS) je v sklepu Ips 141/2017 z dne 18. oktobra 2018 dalo poudarek pravu EU z vidika "visoke ravni varstva potrošnikov, spodbujanja njihove pravice do obveščenosti, izobraževanja in samoorganiziranja za zaščito njihovih interesov". Glede pojma potrošnik v smislu 2. člena Direktive 93/13 pa je v citiranem sklepu zavzelo stališče, da je ta pojem objektiven in neodvisen od konkretnih znanj, ki jih lahko ima zadevna oseba, ali od informacij, s katerimi dejansko razpolaga. Razpravljanje v sodnih postopkih o individualnih lastnostih posameznikov, ki so kot potrošniki sklenili potrošniške kreditne pogodbe z bankami, je torej izključeno z vidika materialnega prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Bančna kriza 2008: primerjava Islandije in Slovenije

Nace Potočnik, 20.12.2018

BANČNIŠTVO IN PLAČILNI PROMET

Nace Potočnik, Pravna praksa, 49-50/2018Globalna bančna kriza iz leta 2008 je močno prizadela delovanje finančnih in gospodarskih sistemov številnih držav po svetu, zato je bil pozneje njeni sanaciji namenjen zajeten del nacionalnih proračunov. Pričujoči članek sistematično razišče in primerja tri ključne razlike med Islandijo in Slovenijo v povezavi z bančno krizo, in sicer razhajanja glede vzrokov za nastanek bančne krize, njene sanacije in postopkov, ki sta jih državi izvedli z namenom določitve kazenske, politične in drugih odgovornosti udeleženih subjektov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄35

Še na temo potrošniških kreditov, nominiranih v švicarskih frankih

Robert Preininger, 21.9.2017

Obresti in obrestna mera

Robert Preininger, Pravna praksa, 35/2017Teze kolega dr. Sladiča, da Sodišče EU ne vidi razloga za neveljavnost potrošniških kreditov, nominiranih v švicarskih frankih, sama sodna praksa Sodišča EU ne podpira. Predvsem je bistveno, da se sodna praksa Sodišča EU z materijo neveljavnosti potrošniških kreditov, nominiranih v švicarskih frankih, ni ukvarjala in te pristojnosti Sodišče EU sploh nima, kar v svojih sodbah tudi izrecno poudarja. V sodbi Sodišča EU v zadevi Kásler in Káslerné Rábai je bil predmet odločanja predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki se je nanašal na razlago členov 4(2) in 6(1) Direktive Sveta 93/13/EGS o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah, o katerih se stranki nista dogovorili posamično. Iz obrazložitve te sodbe Sodišča EU izhaja, da sta tožnika proti banki vložila tožbo, v kateri sta zatrjevala, da določilo sklenjene posojilne pogodbe z banko, po katerem banka določi znesek vsakega mesečnega obroka v forintih (HUF) na podlagi prodajnega menjalnega tečaja banke za tujo valuto na dan pred zapadlostjo, pomeni nepošten pogoj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Odgovor na komentar sodne odločbe na temo kreditov, nominiranih v švicarskih frankih

Robert Preininger, 7.9.2017

Banke in hranilnice

Robert Preininger, Pravna praksa, 33/2017Višje sodišče v Mariboru s sklepom v zadevi I Ip 289/2017 z dne 14. junija 2016 veljavnosti valutne klavzule ni obravnavalo (niti pretežno, še manj pa izključno) zgolj z vidika poštenosti splošnih pogodbenih pogojev, kot je to zapisano v naslovu omenjenega članka. Zato je razprava o razmejevanju med splošnim pogodbenim pogojem in glavno pogodbeno obveznostjo z vidika vsebine sklepa I Ip 289/2017 brez večjega pomena, nadaljnje izhodišče za kritiko navedene sodne odločbe, ki pretežno izhaja iz napačne domneve, da je sodišče obravnavalo veljavnost valutne klavzule zgolj ali pretežno le z vidika (nepoštenega) splošnega pogodbenega pogoja in 23. člena Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot), pa po mojem mnenju ni ustrezno in ustvarja zmotno predstavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄11-12

Odgovor na članek Je valutna klavzula naravna nesreča?

Alja Pestar, 19.3.2015

Banke in hranilnice

Alja Pestar, Pravna praksa, 11-12/2015Mag. Sandi Kodrič je poudaril irelevantnost vprašanj Združenja Frank na 16. seji parlamentarnega odbora za finance, ki je bila 5. februarja 2015, s stališča varstva potrošnikov in zasebnopravnega odnosa med banko in komitentom. S trditvami v članku se v združenju ne strinjamo, saj so vsa navedena vprašanja bistvena za dokazovanje kršitev Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot) in Obligacijskega zakonika (OZ).
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄19

Določnost obveznosti v splošnih pogojih poslovanja

Mitja Podpečan, 14.5.2009

Banke in hranilnice

Mitja Podpečan, Mitja Podpečan, Pravna praksa, 19/2009Nemško zvezno vrhovno sodišče (Bundesgerichtshof) je v sodbi z dne 21. aprila 2009 o tožbi združenja za zaščito bančnih komitentov razsodilo, da so splošni pogoji dveh bank glede obveznosti kreditojemalcev premalo določni, da bi lahko ustrezali zahtevam pravnega reda po določnosti oz. določljivosti ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄19-20

Pravna zaščita evra

dr. Damjan Potparič, 25.5.2006

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Monetarni predpisi

dr. Damjan Potparič, Pravna praksa, 19-20/2006Evropska unija je spoznala, da ukrepi za zaščito evra pred ponarejanjem zadevajo Skupnost kot del njene odgovornosti v zvezi z enotno valuto. Pravnega varstva evra ne more zadovoljivo zagotoviti samo ena država članica, saj so bankovci in kovanci evra v obtoku tudi zunaj meja držav članic, ki so pre...
Naslovnica
Pravna praksa, 1993⁄23

Gospodarska in denarna unija Evropske skupnosti

dr. Franc Pernek, 11.11.1993

Monetarni predpisi

dr. Franc Pernek, Pravna praksa, 23/1993Že leta 1970 je bil izdelan načrt, ki je bil imenovan po takratnem ministrskem luksemburškem predsedniku, za uresničitev in ustanovitev gospodarske in monetarne unije. Imenoval se je Wernerjevo poročilo. V letu 1972 je bil kot dodatek k temu poročilu dodana t.i. "valutna kača", leta 1973 pa je bil u...
Naslovnica
Pravna praksa, 1992⁄8

Pri obrestih - iz skrajnosti v skrajnost

mag. Viktor Planinšec, 23.4.1992

Obligacije, Obresti in obrestna mera

mag. Viktor Planinšec, Pravna praksa, 8/1992Srečal je Cankarjev Kristus na svojem popotovanju Slovenca na obcestnem kamnu in se razjokal - ker mu ni bilo pomoči. In razjokal bi se človek - v preteklosti ob nerealni nizki le 30 % stopnji zamudnih obresti in pretirano visokih "davčnih obrestih", sedaj pa ob 14. številki slovenskega uradnega ...
Naslovnica
Pravna praksa, 1991⁄19

Postopek o deviznih prekrških

Zdenko Pavlina, 17.10.1991

Prekrški, Devizno poslovanje

Zdenko Pavlina, Pravna praksa, 19/1991S potekom moratorija 7. oktobra 1991 sta na podlagi stališč in sklepov Skupščine Republike Slovenije z dne 2. 10. 1991 (Ur. l. RS, št. 16/I-91 ) dne 8. 10. 1991 stopila v veljavo, ter se s tem pričela uresničevati, zakon o kreditnih poslih s tujino (Ur. l. RS, št. 1/I-91 ) in zakon o deviznem poslov...
Naslovnica
Pravna praksa, 1991⁄10-11

Še o valutni klavzuli in SECU ter evidenčnih deviznihpravicah

mag. Viktor Planinšec, 6.6.1991

Devizno poslovanje

mag. Viktor Planinšec, Pravna praksa, 10-11/1991V pp, št. 8/91, smo pisali o spremembi devizne zakonodaje, po kateri je valutna klavzula v poslih med strankami dopustna tako, da se lahko dogovori plačilo dinarske obveznosti v odvisnosti od tečaja tuje valute. Pri tem je bila napačno citirana novela zakona o deviznem poslovanju: objavljena je b...
Naslovnica
Pravna praksa, 1991⁄10-11

Devizno poslovanje

dr. Krešo Puharič, 6.6.1991

Devizno poslovanje

dr. Krešo Puharič, Pravna praksa, 10-11/1991Če kdaj, potem je prijetno napisati prikaz nove knjige tedaj, če gre za monografijo, razširjujočo vedenje na tistih področjih, ki so odločilna za našo ekonomsko prihodnost, in v kateri je strokovna in berljiva beseda o kategorijah, ki so bile pri nas doslej preveč usmerjene v zamudno, nepotrebno in ...
Naslovnica
Pravna praksa, 1991⁄8

Valutna klavzula kot dinarsko plačilo po vrednosti tujevalute - dovoljena

mag. Viktor Planinšec, 2.5.1991

Obligacije, Devizno poslovanje

mag. Viktor Planinšec, Pravna praksa, 8/1991Valutna klavzula je vrsta zaščitne klavzule, ki predvideva: 1. plačilo denarne obveze glede na vrednost neke tuje valute, ali pa 2. plačilo denarne obveznosti direktno v tuji valuti (valuta je na splošno denarna enota kot zakonsko plačilno sredstvo v neki državi, oz. po naši devizni zakonodaji...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(2) 35(1) 33(1) 23(1)
19(2) 19-20(1) 11-12(1) 10-11(2)
8(2)

Leto objave

2018(2) 2017(2) 2015(1) 2009(1)
2006(1) 1993(1) 1992(1) 1991(4)

Področja

< Vsi 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 4.2. BANČNIŠTVO IN PLAČILNI PROMET 4.2.2. Banke in hranilnice 4.2.3. Monetarni predpisi 4.2.4. Devizno poslovanje 4.2.5. Obresti in obrestna mera

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOP QRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov