O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 8
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 180)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Pravni vidiki kibernetske varnosti (2. del)

Planinšek Jure, Skok Tadej, 7.3.2019

GOSPODARSKI SUBJEKTI, ZAVAROVALNIŠTVO

mag. Jure Planinšek, Tadej Skok, Pravna praksa, 9-10/2019V prvem delu prispevka sva predstavila ključna pravna vprašanja o zagotavljanju kibernetske varnosti in podala kratek pregled zakonodaje. V drugem delu pa na namišljenem primeru vdora obravnavava ukrepe za zagotavljanje kibernetske varnosti in pojasnjujeva, zakaj mora pri njihovi implementaciji, delovanju in odpravljanju posledic sodelovati ustrezno podučen pravnik.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Pravni vidiki kibernetske varnosti (1. del)

Planinšek Jure, Skok Tadej, 14.2.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Intelektualna lastnina

mag. Jure Planinšek, Tadej Skok, Pravna praksa, 7/2019Leta 2018 je internet uporabljalo že skoraj štiri milijarde ljudi. Število uporabnikov in povezanih naprav se izjemno hitro povečuje. Po ocenah strokovnjakov bo leta 2022 na internet povezanih že šest milijard ljudi in več kot 200 milijard pametnih naprav. Ta eksplozija povezljivosti poleg mnogih koristi ponuja tudi neštete priložnosti za kibernetske napade, ki organizacijam povzročajo veliko škodo. Po nekaterih ocenah kibernetski napadi svetovno ekonomijo letno stanejo okoli 600 milijard dolarjev. Poleg poslovne škode imajo kibernetski vdori in varnostni incidenti (vdori) tudi zelo resne pravne posledice: visoke globe, odškodninsko odgovornost ali stečaj. V prvem prispevku predstavljava ključna pravna vprašanja zagotavljanja kibernetske varnosti in podajava pregled ključne zakonodaje s stališča skladnosti poslovanja. V drugem prispevku bova na primeru obravnavala ukrepe za zagotavljanje kibernetske varnosti in s tem povezana pravna vprašanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Opravljanje poslovne dejavnosti v domačem okolju

mag. Suzana Pisnik, 7.2.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 5-6/2019Zaradi različnih državnih spodbud za razvoj podjetništva in samozaposlovanja ter gospodarske krize se je veliko ljudi odločilo za opravljanje samostojne poslovne dejavnosti in odprtje lastnega podjetja. Vsak samozaposleni oziroma podjetnik, ki začne opravljati dejavnost, se ob ustanavljanju sreča z vprašanjem stroškov. Poleg registracije podjetja je pomembna postavka poslovni prostor. Dejavnost lahko podjetnik opravlja v najetih prostorih, lahko jih kupi ali dejavnost opravlja v lastni hiši oziroma stanovanju večstanovanjske stavbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄43

Pravo družb in poslovno pravo

dr. Krešimir Puharič, 8.11.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Krešimir Puharič, Pravna praksa, 43/2018Dr. Branko Korže je v recenziranem učbeniku uvodoma bistveno odstopil od sicer večinsko uveljavljene akademske prakse, ki jo zasledimo na primer v učbenikih Dedno pravo, Uvod v pravoznanstvo, Rimsko pravo, Statistika za družboslovce in Ekonomija, v katerih so brez izjeme izrecno navedena temeljna dela za nadaljnje raziskovanje in izpopolnjevanje. Veljalo bi torej zapisati, da gre pri recenziranem učbeniku za "nasledstvo" učbenikov Osnove gospodarskega prava, Gospodarsko pravo z osnovami prava in družbenolastninskih razmerij in navsezadnje tudi istoimenskega učbenika Pravo družb in poslovno pravo avtorja dr. Kreša Puhariča, katerega glavnim poudarkom avtor recenziranega učbenika tudi najopazneje sledi, ne da bi dosledno upošteval splošno znana in široko uveljavljena pravila citiranja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Narava sodelovalne dolžnosti stečajnega dolžnika

Jaka Pengov, 6.9.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Jaka Pengov, Pravna praksa, 33/2018Dogmatska obravnava neke pravne ustanove pogosto prispeva k boljšemu razumevanju pravnih besedil in k spoznanju ter h kritiki pravne prakse, s čimer lahko pripomore, da je praksa prepričljivejša, predvidljivejša in učinkovitejša pri udejanjanju ciljev izbranega področja prava. V članku obravnavam značilnosti pravne ustanove sodelovalne dolžnosti stečajnega dolžnika. Gre za krajšo teoretsko analizo, katere sklepe je mogoče uporabiti pri upravljanju in vodenju stečajnih postopkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄1

Prekinitev in nadaljevanje (ne)pravdnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka - avtomatizem ali presoja?

Jaka Pengov, 11.1.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Jaka Pengov, Pravna praksa, 1/2018Pravne posledice začetka stečajnega postopka so materialnopravne in procesne. Nekatere procesne posledice so urejene v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), druge pretežno v Zakonu o pravdnem postopku (ZPP). V prispevku preučujem, kdaj (tj. v katerih vrstah zadev) in zakaj se, upoštevajoč spremembo po noveli ZPP-E, (ne)pravdni postopek, kadar se začne stečajni postopek nad pravdno stranko ali udeležencem postopka, prekine ter kdaj in zakaj se lahko nadaljuje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

V senci ideoloških izzivov v globalni areni je začel veljati novi sporazum WTO o olajševanju trgovine blaga

dr. Irena Peterlin, 21.4.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Irena Peterlin, Pravna praksa, 16-17/2017Dne 22. februarja 2017 je začel veljati nov sporazum Svetovne trgovinske organizacije (WTO). O novem sporazumu WTO o olajševanju trgovine (ang. Trade Facilitation Agreement, v nadaljevanju: TFA) ni bilo veliko slišati, saj naslovnice časopisov polnijo druge teme, ki se nanašajo na trgovino na ravni držav, kot so: uvajanje zaščitnih ukrepov držav, nacionalni protekcionizem, grožnje s trgovinskimi vojnami in aktualni pogledi nacionalnih držav na svetovni gospodarski red. Ideološke premike in družbeno nezadovoljstvo z ekonomskimi integracijami in svobodno trgovino najbolje ponazarjata brexit in zmaga Donalda J. Trumpa na volitvah za ameriškega predsednika, ki sta posledično izzvala vprašanje legitimnosti EU v regiji in WTO na globalni ravni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄12-13

Novi protekcionizem, zaščita domačega gospodarstva in do kod segajo nacionalni interesi v pravu WTO

dr. Irena Peterlin, 30.3.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Irena Peterlin, Pravna praksa, 12-13/2017Leto 2017 se je z vidika mednarodnih gospodarskih dogajanj začelo zelo pestro. Zaključila sta se dva zelo pomembna svetovna dogodka, ki nakazujeta trende na področju globalnega razvoja in mednarodne trgovine ter prihodnosti EU. V Davosu se je zaključil Svetovni gospodarski forum (WEF) in Združene države Amerike (ZDA) imajo novega predsednika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄7-8

Sodna praksa glede dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave banke

Žiga Perović, 23.2.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Banke, zavodi

Žiga Perović, Pravna praksa, 7-8/2017Pomembnosti vloge, ki jo bančni sektor igra v modernem gospodarstvu, ne moremo zanikati. Prav zato je izjemnega pomena tudi posebna ureditev, ki jo evropska in nacionalne zakonodaje določajo za širši finančni sektor. Vedno bolj so v ospredju tudi dovoljenja, ki jih izdajajo pristojni nadzorni organi. Po zadnji finančni krizi, ki je razkrila marsikatere pomanjkljivosti delovanja bančnega sistema, se je zopet pričelo razpravljati o t. i. "fit and proper" testu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄6

Dokapitalizacija in nakup lastnih delnic

Neffat Domen, Potočnik Sašo, 16.2.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Domen Neffat, Sašo Potočnik, Pravna praksa, 6/2017Delniška družba je prodala svojo naložbo po znatno nižji ceni od tiste, po kateri je bila pred leti kupljena. Zaradi tega bo poslovno leto zaključila z izgubo iz poslovanja, ki je ni mogoče pokriti niti z uporabo prenesenega dobička iz prejšnjih let. Družba bo dokapitalizirana, hkrati bodo obstoječi delničarji družbi odprodali delnice z namenom umika. Družba je sicer solventna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Redno zmanjšanje osnovnega kapitala in združevanje delnic

Neffat Domen, Potočnik Sašo, 10.11.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Domen Neffat, Sašo Potočnik, Pravna praksa, 43/2016Delniška družba je v letu 2006 zmanjšala osnovni kapital. Pri tem so nastale delne pravice (147). Družba ni uredila tega stanja, zato ima še danes pri AJPES vpisanih 155.000 delnic, pri KDD pa 154.853. Teh 147 delnic je seštevek delnic 240 delničarjev, ki so bile ob zmanjšanju osnovnega kapitala manjše od 1 cele delnice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄39-40

Izpodbijanje sklepa o uporabi bilančnega dobička in oblikovanje tožbenega zahtevka

Neffat Domen, Potočnik Sašo, 14.10.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Domen Neffat, Sašo Potočnik, Pravna praksa, 39-40/2016Pravica do dela dobička (dividende) je v 176. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) določena kot ena izmed temeljnih in najpomembnejših premoženjskih pravic delničarjev. Skladno z 230. členom ZGD-1 se predpostavlja, da se bilančni dobiček deli med delničarje. Vendar pa lahko skupščina s sklepom o uporabi bilančnega dobička odloči tudi, da se bilančni dobiček odvede v druge rezerve iz dobička ali se med delničarje sploh ne razdeli.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Slovenska družba se je preselila v Italijo

mag. Jerneja Prostor, 22.9.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Jerneja Prostor, Pravna praksa, 36-37/2016Še nedavno bi morala družba, ki bi se želela preseliti v drugo državo in ji tudi pravno pripadati, najbrž svojo namero uresničiti z uporabo splošnih pravil prava družb. To bi na primer za slovensko družbo pomenilo, da bi morala izvesti likvidacijski postopek ali morda postopek prenehanja po skrajšanem postopku v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), nato pa bi se v drugi državi ustanovila skladno s splošnimi pravili o ustanovitvi gospodarske družbe države članice gostiteljice. Izvedba teh postopkov bi bila zelo zamudna, ob upoštevanju potrebe po prodaji podjema zaradi pravila o poplačilu vseh upnikov v likvidacijskem postopku pa s podjetniškega vidika morda celo usodna. Potrebe poslovne prakse so tako pokazale, da bi bilo nujno družbam v primeru selitve omogočiti prenos sedeža, ne da bi morala družba zaradi tega prenehati in se potem na novo ustanavljati. Opozoriti velja, da v tem primeru ne gre zgolj za dejansko opravljanje poslovanja v drugi državi članici ali za prenos dejanskega sedeža v drugo državo članico, pri čemer bi družba ohranila pravno pripadnost državi ustanovitve, temveč gre za spremembo statutarnega sedeža družbe in s tem države, po pravu katere se presoja personalni statut družbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄20-21

Prikaz videza izdelka pri registraciji modela

dr. Klemen Pohar, 19.5.2016

Varstvo konkurence, cene

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 20-21/2016Pravice industrijske lastnine lahko podeli pristojni urad za tisti predmet varstva, za katerega prijavitelj to predlaga, pri tem pa je predmet varstva omejen z značilnostmi, kot jih opredeli prijavitelj. Pomen opredelitve predmeta varstva je še posebej izrazit pri vlaganju patentnih prijav, pri katerih posamezne besede v patentnem zahtevku predstavljajo dodatne zamejitve predmeta varstva, če je bil to namen prijavitelja ali ne. Opredelitev predmeta varstva pa ima velik pomen tudi pri registraciji modela, kar nazorno kaže tudi predstavljena sodba, v kateri je imel ključno vlogo pri ugotavljanju obstoja kršitve modela način grafične predstavitve videza izdelka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄12-13

Urejanje kapitalskih razmerij med družbeniki ob nominalnem povečanju osnovnega kapitala d. o. o.

dr. Saša Prelič, 24.3.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Saša Prelič, Pravna praksa, 12-13/2016Družba, ki je pravno organizirana kot družba z omejeno odgovornostjo, lahko poveča osnovni kapital efektivno, z novimi vložki, ali pa nominalno, torej iz sredstev družbe. Pri nominalnem povečanju osnovnega kapitala se postavlja vprašanje, ali je kapitalska razmerja po povečanju osnovnega kapitala dopustno urediti tudi z izdajo novih poslovnih deležev, upoštevaje določbo petega odstavka 517. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), po kateri je treba zaradi povečanja povečevati osnovne vložke družbenikov, in - če to ni dopustno -, ali je mogoče kapitalska razmerja urediti tudi kako drugače.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Pravilo podjetniške presoje: gradnja brez gradbenega dovoljenja in denarna kazen

Neffat Domen, Potočnik Sašo, 18.2.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Domen Neffat, Sašo Potočnik, Pravna praksa, 7-8/2016Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v odločitvi III Ips 97/2015 z dne 9. decembra 2015 pri odločanju o odškodninski odgovornosti članov uprave delniške družbe neposredno uporabilo pravilo podjetniške presoje (angl. business judgement rule). V obrazložitvi je vsebinsko napolnilo predpostavke za njegovo uporabo, pri čemer je gradnjo brez gradbenega dovoljenja v povezavi z vsemi okoliščinami primera spoznalo za ravnanje znotraj polja proste presoje (angl. safe harbour). Ravnanje v nasprotju z odločbami inšpekcijskih organov je opredelilo kot profitabilno kršitev, ki pravno ni dopustna in pomeni kršitev dolžne skrbnosti ravnanja uprave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄41

Vpliv statusne oblike na upravljanje kolektivne organizacije

dr. Bojan Pretnar, 22.10.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Bojan Pretnar, Pravna praksa, 41/2015Slovenija mora do 16. aprila 2016 v nacionalni pravni red prenesti Direktivo 2014/26/EU, ki prvič na ravni EU ureja oziroma harmonizira načela kolektivnega upravljanja avtorske in sorodnih pravic ter določa pravila za izdajanje več ozemeljskih licenc za pravice za glasbena dela za spletno uporabo na notranjem trgu. Že pri prvem vpogledu v Direktivo 2014/26/EU je jasno, da bo zdaj veljavni slovenski Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP), ki med drugim ureja kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic, deležen velikih sprememb - dovolj velikih, da bi bilo smiselno kolektivno upravljanje urediti v samostojnem zakonu. Kaže, da se je Slovenija za ta korak tudi odločila.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄28

Liberalizacija trgovine z izdelki informacijske tehnologije na globalni ravni

dr. Irena Peterlin, 16.7.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Irena Peterlin, Pravna praksa, 28/2015V okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO) in prizadevanj za liberalizacijo trgovine na področju informacijske tehnologije je v Ženevi v centru William Rappard maja potekala strokovna delavnica, ki ji je naslednji dan sledilo zasedanje odbora članic, ki so udeležene pri širitvi produktov, ki spadajo na področje informacijske tehnologije (angl. Committee on Participants on the Expansion of Trade Information Technology Products - Odbor ITA). Oba dogodka sta bila namenjena prizadevanjem, da se čimprej zaključijo trenutna pogajanja o posodobitvi sporazuma o informacijski tehnologiji, pod oznako ITA-2.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄9

Stvarni vložek in osnovni kapital

dr. Saša Prelič, 5.3.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Saša Prelič, Pravna praksa, 9/2015Poslovna praksa je nedavno postregla s primerom, ki je pokazal, da nekaterih institutov korporacijskega prava, čeprav Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1 skupaj s svojim predhodnikom, ZGD) velja že več kot dvajset let, še vedno ne razumemo povsem pravilno. Tako je večinski družbenik neke družbe z omejeno odgovornostjo sklenil povečati osnovni kapital družbe s stvarnim vložkom - v naravi gre za zemljišča (nepremičnine v lasti tega družbenika). V postopku izvedbe pa je notar izrazil pomislek glede navedbe zemljišč v družbeni pogodbi. Ocenil je, da naj zemljišč, če so ta "vpisana kot osnovni kapital", pozneje ne bi bilo mogoče prodati, saj "naj bi predstavljala osnovni kapital in so vključena v družbeno pogodbo".
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄49-50

Korporacijska kondikcija po izbrisu družbe iz registra

mag. Jerneja Prostor, 18.12.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Jerneja Prostor, Pravna praksa, 49-50/2014Zelo preprosto lahko korporacijsko kondikcijo pojasnimo na naslednjem primeru: delniška družba ima štiri delničarje, trije so družbi zagotovili vsak po 25.000 evrov v obliki denarnega vložka, četrti pa 30.000 evrov v obliki stvarnega vložka, na primer avtomobila. Družba nato zaradi vpliva, ki ga ima četrti delničar v družbi, avtomobil čez tri leta proda četrtemu delničarju za 5.000 evrov manj, kot je takrat dejansko vreden. Pride do prepovedanega vračila vložka po 227. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Ta posel je torej nezakonit in je kot tak ničen v celoti, saj je kupnina bistvena sestavina (negospodarske) prodajne pogodbe, zato instituta delne ničnosti ne moremo uporabiti. Čeprav v tem primeru interes upnikov ni ogrožen, ker jih (denimo) družba lahko poplača, je treba zavarovati interes drugih delničarjev. Pravice delničarjev se bodo namreč v tej družbi uresničevale glede na njihovo udeležbo v osnovnem kapitalu, torej bo imel četrti delničar največji delež pravic, glede na dejanski vložek v družbo (25.000 evrov) pa bi moral vsak uresničevati četrtino pravic. Zato bodo preostali delničarji v tem primeru zainteresirani za uveljavljanje ničnosti posla, s katerim je prišlo do kršitve 227. člena ZGD-1 (do prepovedanega vračila vložka) in posledično do uveljavljanja korporacijskopravnega zahtevka družbe od četrtega delničarja na podlagi 233. člena ZGD-1 (zahtevek za vračilo avtomobila).
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄46

Upniška prisilna poravnava

dr. Nina Plavšak, 27.11.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Civilni sodni postopki

dr. Nina Plavšak, Pravna praksa, 46/2014Ureditev prisilne poravnave v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) je bila z zadnjo novelo (ZFPPIPP-F) dopolnjena s posebnimi pravili o prisilni poravnavi nad srednjo ali veliko družbo. V slabem letu po uveljavitvi novele ZFPPIPP-F je bila v poslovni praksi že uporabljena večina novih pravnih institutov. V tem prispevku so pojasnjena pravna stališča o uporabi posameznih novih procesnih institutov, ki so se oblikovala v postopkih, v katerih je bil postopek prisilne poravnave začet na predlog upnikov. V prispevku v naslednji številki Pravne prakse pa bodo obravnavani položaji glede ukrepov finančnega prestrukturiranja, ki lahko nastanejo v teh postopkih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄46

Kritje stroškov predlagateljevega pravnega pooblaščenca pri sodnem preizkušanju primernosti denarne odpravnine

dr. Saša Prelič, 27.11.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Civilni sodni postopki

dr. Saša Prelič, Pravna praksa, 46/2014V položajih, ko Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) upravičencem priznava pravico do primerne denarne odpravnine, je za varovanje njihovega interesa pred tveganjem, da zavezanec za njeno izplačilo višine ne bi določil ustrezno (primerno), zakon predvidel možnost sodnega preizkušanja njene primernosti. Preizkus se opravi v nepravdnem postopku posebne vrste, vanj pa se kot ekspertno telo praviloma vključuje poravnalni odbor, pred katerim lahko udeleženci postopka sklenejo tudi poravnavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄37

Ločitev družbe Telekom Slovenije - regulatorni vidik

Mark Pohar, 25.9.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Mark Pohar, Pravna praksa, 37/2014V javnosti je pozornost vzbudila napoved, da namerava aktualna koalicija pred prodajo družbe Telekom Slovenije, d.d., to razdeliti na infrastrukturni in storitveni del. S tem bi država ohranila lastništvo nad telekomunikacijsko infrastrukturo, saj bi kupcu ponudila le tisti del družbe, ki ponuja storitve končnim uporabnikom. Napoved je bila v strokovnih krogih deležna različnih kritik, o katerih v tem prispevku ne bom polemiziral. Želim pa opozoriti, da v primeru ločitve operaterja ne gre zgolj za poslovno odločitev njegovega lastnika, temveč ima slednji pri tem tudi nekatere postopkovne obveznosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄35

Nepoznavanje prava največja ovira pri širitvi slovenskih podjetij na kitajski trg?

Maruša Pozvek, 11.9.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Maruša Pozvek, Pravna praksa, 35/2014Na Kitajskem pravijo, da je Šanghaj kot lepa ženska zapeljivo, skrivnostno mesto. V zadnjih letih pa je tudi zelo privlačno za tuje poslovneže, bančnike, inženirje in prodajalce.Kitajska je postala največjasvetovna trgovinska sila in posledično tudi najpomembnejša trgovinska partnerica za številne države, torej tudi za Slovenijo. Kitajski pravni in davčni sistem sta precej neraziskana, zato smo v Sloveniji maja 2014 s kitajskimi strokovnjaki ustanovili slovensko raziskovalno združenje za kitajsko pravo, pravno kulturo in ekonomijo, skrajšano SCRA.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄11

Transparentnost delovanja je dosegla tudi gospodarske družbe v državni in občinski lasti

mag. Mateja Prešern, 20.3.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi, PRORAČUN

mag. Mateja Prešern, Pravna praksa, 11/2014Državni zbor je na 22. redni seji 6. marca 2014 sprejel novelo Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-C), katere namen je obveznost zagotavljanja dostopa do informacij javnega značaja razširi tudi na gospodarske družbe in druge pravne osebe pod prevladujočim vplivom države in občin. Sprejem novele ZDIJZ-C pomeni izpolnitev enega od pomembnejših ukrepov v okviru Programa Vlade RS za preprečevanje, odkrivanje in pregon korupcije.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 8 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(2) 48(3) 47(1) 46(3)
45(1) 44(2) 43(4) 42(1)
42-43(2) 41(3) 41-42(1) 40-41(1)
39-40(1) 38-39(1) 37(1) 36(1)
36-37(2) 35(5) 35-36(1) 34(2)
33(3) 32(2) 31(1) 30(1)
29(1) 28(1) 28-29(2) 26(4)
26-27(1) 25(7) 25-26(1) 24(5)
24-25(2) 23(1) 22(2) 22-23(1)
21(1) 21-22(3) 20(5) 20-21(1)
19(2) 19-20(1) 18(3) 17(3)
17-18(5) 16(4) 16-17(4) 15(4)
Več...

Leto objave

2019(3) 2018(3) 2017(4) 2016(6)
2015(3) 2014(6) 2012(3) 2011(4)
2010(2) 2009(6) 2008(9) 2007(3)
2006(8) 2005(10) 2004(7) 2003(9)
2002(8) 2001(10) 2000(11) 1999(12)
1998(12) 1997(16) 1996(11) 1995(5)
1994(2) 1993(1) 1992(3) 1991(3)

Področja

< Vsi 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 4.1. GOSPODARSKI SUBJEKTI 4.1.1. Gospodarske družbe, splošni predpisi 4.1.2. Gospodarske javne službe (komunala) 4.1.3. Zbornice 4.1.4. Zadruge 4.1.5. Varstvo konkurence, cene

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOP QRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov