O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 2 / 9
Dokumenti od 26 do 50 (od skupaj 223)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄9

Stvarni vložek in osnovni kapital

dr. Saša Prelič, 5.3.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Saša Prelič, Pravna praksa, 9/2015Poslovna praksa je nedavno postregla s primerom, ki je pokazal, da nekaterih institutov korporacijskega prava, čeprav Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1 skupaj s svojim predhodnikom, ZGD) velja že več kot dvajset let, še vedno ne razumemo povsem pravilno. Tako je večinski družbenik neke družbe z omejeno odgovornostjo sklenil povečati osnovni kapital družbe s stvarnim vložkom - v naravi gre za zemljišča (nepremičnine v lasti tega družbenika). V postopku izvedbe pa je notar izrazil pomislek glede navedbe zemljišč v družbeni pogodbi. Ocenil je, da naj zemljišč, če so ta "vpisana kot osnovni kapital", pozneje ne bi bilo mogoče prodati, saj "naj bi predstavljala osnovni kapital in so vključena v družbeno pogodbo".
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄49-50

Korporacijska kondikcija po izbrisu družbe iz registra

mag. Jerneja Prostor, 18.12.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Jerneja Prostor, Pravna praksa, 49-50/2014Zelo preprosto lahko korporacijsko kondikcijo pojasnimo na naslednjem primeru: delniška družba ima štiri delničarje, trije so družbi zagotovili vsak po 25.000 evrov v obliki denarnega vložka, četrti pa 30.000 evrov v obliki stvarnega vložka, na primer avtomobila. Družba nato zaradi vpliva, ki ga ima četrti delničar v družbi, avtomobil čez tri leta proda četrtemu delničarju za 5.000 evrov manj, kot je takrat dejansko vreden. Pride do prepovedanega vračila vložka po 227. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Ta posel je torej nezakonit in je kot tak ničen v celoti, saj je kupnina bistvena sestavina (negospodarske) prodajne pogodbe, zato instituta delne ničnosti ne moremo uporabiti. Čeprav v tem primeru interes upnikov ni ogrožen, ker jih (denimo) družba lahko poplača, je treba zavarovati interes drugih delničarjev. Pravice delničarjev se bodo namreč v tej družbi uresničevale glede na njihovo udeležbo v osnovnem kapitalu, torej bo imel četrti delničar največji delež pravic, glede na dejanski vložek v družbo (25.000 evrov) pa bi moral vsak uresničevati četrtino pravic. Zato bodo preostali delničarji v tem primeru zainteresirani za uveljavljanje ničnosti posla, s katerim je prišlo do kršitve 227. člena ZGD-1 (do prepovedanega vračila vložka) in posledično do uveljavljanja korporacijskopravnega zahtevka družbe od četrtega delničarja na podlagi 233. člena ZGD-1 (zahtevek za vračilo avtomobila).
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄46

Kritje stroškov predlagateljevega pravnega pooblaščenca pri sodnem preizkušanju primernosti denarne odpravnine

dr. Saša Prelič, 27.11.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Civilni sodni postopki

dr. Saša Prelič, Pravna praksa, 46/2014V položajih, ko Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) upravičencem priznava pravico do primerne denarne odpravnine, je za varovanje njihovega interesa pred tveganjem, da zavezanec za njeno izplačilo višine ne bi določil ustrezno (primerno), zakon predvidel možnost sodnega preizkušanja njene primernosti. Preizkus se opravi v nepravdnem postopku posebne vrste, vanj pa se kot ekspertno telo praviloma vključuje poravnalni odbor, pred katerim lahko udeleženci postopka sklenejo tudi poravnavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄46

Upniška prisilna poravnava

dr. Nina Plavšak, 27.11.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Civilni sodni postopki

dr. Nina Plavšak, Pravna praksa, 46/2014Ureditev prisilne poravnave v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) je bila z zadnjo novelo (ZFPPIPP-F) dopolnjena s posebnimi pravili o prisilni poravnavi nad srednjo ali veliko družbo. V slabem letu po uveljavitvi novele ZFPPIPP-F je bila v poslovni praksi že uporabljena večina novih pravnih institutov. V tem prispevku so pojasnjena pravna stališča o uporabi posameznih novih procesnih institutov, ki so se oblikovala v postopkih, v katerih je bil postopek prisilne poravnave začet na predlog upnikov. V prispevku v naslednji številki Pravne prakse pa bodo obravnavani položaji glede ukrepov finančnega prestrukturiranja, ki lahko nastanejo v teh postopkih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄37

Ločitev družbe Telekom Slovenije - regulatorni vidik

Mark Pohar, 25.9.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Mark Pohar, Pravna praksa, 37/2014V javnosti je pozornost vzbudila napoved, da namerava aktualna koalicija pred prodajo družbe Telekom Slovenije, d.d., to razdeliti na infrastrukturni in storitveni del. S tem bi država ohranila lastništvo nad telekomunikacijsko infrastrukturo, saj bi kupcu ponudila le tisti del družbe, ki ponuja storitve končnim uporabnikom. Napoved je bila v strokovnih krogih deležna različnih kritik, o katerih v tem prispevku ne bom polemiziral. Želim pa opozoriti, da v primeru ločitve operaterja ne gre zgolj za poslovno odločitev njegovega lastnika, temveč ima slednji pri tem tudi nekatere postopkovne obveznosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄35

Nepoznavanje prava največja ovira pri širitvi slovenskih podjetij na kitajski trg?

Maruša Pozvek, 11.9.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Maruša Pozvek, Pravna praksa, 35/2014Na Kitajskem pravijo, da je Šanghaj kot lepa ženska zapeljivo, skrivnostno mesto. V zadnjih letih pa je tudi zelo privlačno za tuje poslovneže, bančnike, inženirje in prodajalce.Kitajska je postala največjasvetovna trgovinska sila in posledično tudi najpomembnejša trgovinska partnerica za številne države, torej tudi za Slovenijo. Kitajski pravni in davčni sistem sta precej neraziskana, zato smo v Sloveniji maja 2014 s kitajskimi strokovnjaki ustanovili slovensko raziskovalno združenje za kitajsko pravo, pravno kulturo in ekonomijo, skrajšano SCRA.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄11

Transparentnost delovanja je dosegla tudi gospodarske družbe v državni in občinski lasti

mag. Mateja Prešern, 20.3.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi, PRORAČUN

mag. Mateja Prešern, Pravna praksa, 11/2014Državni zbor je na 22. redni seji 6. marca 2014 sprejel novelo Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-C), katere namen je obveznost zagotavljanja dostopa do informacij javnega značaja razširi tudi na gospodarske družbe in druge pravne osebe pod prevladujočim vplivom države in občin. Sprejem novele ZDIJZ-C pomeni izpolnitev enega od pomembnejših ukrepov v okviru Programa Vlade RS za preprečevanje, odkrivanje in pregon korupcije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄43

Neskladnost Slovenskega državnega holdinga z Ustavo

dr. Rajko Pirnat, 8.11.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Rajko Pirnat, Pravna praksa, 43/2012Državni zbor je 28. septembra 2012 sprejel Zakon o slovenskem državnem holdingu (ZSDH), ki pa še ni bil uveljavljen, ker je Državni svet zahteval vnovično odločanje o njem, po ponovnem sprejetju pa je bila vložena zahteva tretjine poslancev za razpis zakonodajnega referenduma. Pri pisanju tega prispevka izhajam iz besedila tega sprejetega zakona, saj zakon še ni objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Pomanjkljivosti novele ZGD-1G glede prenosa podjetja na podjetnika prevzemnika

Matija Premrl, 30.8.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Matija Premrl, Pravna praksa, 33/2012Državni zbor je 18. julija sprejel novelo Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) z oznako ZGD-1G. Ta med drugim na novo ureja prenos podjetja samostojnega podjetnika na njegove družinske člane. Menim, da je sprejeta novela v tem delu pomanjkljiva in sporna. Poglejmo si pomanjkljivosti novele in morebitne boljše rešitve pri normiranju prenosa podjetja podjetnika na podjetnika prevzemnika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄12

Sodelovanje med nadzornim svetom in notranjim revizorjem

dr. Peter Podgorelec, 29.3.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Peter Podgorelec, Pravna praksa, 12/2012Razprave o učinkovitosti delovanja nadzornega sveta so stare toliko kot nadzorni svet sam. Nanjo vpliva več vrst dejavnikov, med njimi prav gotovo tudi neodvisnost, ki je v zadnjem času še posebej v ospredju razprav, tako na domači kot tudi mednarodni ravni. Pri nas se razprave o neodvisnosti osredotočajo predvsem na neodvisnost personalne sestave nadzornega sveta, pri tem pa se pozablja, da je enako pomembna tudi neodvisnost informacij, potrebnih za izvrševanje nadzorne funkcije. V zakonu so neodvisne informacije urejene le delno, zunaj tega okvira pa je ovira za njihovo razširitev načelo ločenosti funkcij vodenja in nadzora, na kateri temelji dvotirni model upravljanja. Gre za vprašanje, ali in koliko izključitev iz vodenja poslov povleče za sabo tudi izključitev možnosti neodvisnih informacij, to je zlasti informacij, ki jih nadzorni svet ali njegove komisije pridobivajo od zaposlenih v podjetju, mimo uprave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄48

Statusno preoblikovanje in delovanje sveta delavcev

dr. Darja Senčur Peček, 15.12.2011

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Darja Senčur-Peček, Pravna praksa, 48/2011• Ali statusna sprememba (preoblikovanje delniške družbe v družbo z omejeno odgovornostjo) kakorkoli vpliva na delovanje sveta delavcev v družbi (število zaposlenih je nespremenjeno)? Iz teorije statusnega prava izhaja, da gre pri spremembi pravnoorgan
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄46

Varstvo upnikov v postopku izbrisa družbe brez likvidacije po uveljavitvi ZPUOOD

Jerneja Prostor, 1.12.2011

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Jerneja Prostor, Pravna praksa, 46/2011 S sprejetjem Zakona o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (ZPUOOD) je zakonodajalec nagnil tehtnico v prid družbenikov izbrisanih družb. Na prvi pogled se zdi, da je ureditev po ZPUOOD s
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄45

Novela ZGD-1E - škodljivost političnega populizma

dr. Nina Plavšak, 24.11.2011

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Nina Plavšak, Pravna praksa, 45/2011(ZGD-1). Po prvem odstavku 10.a člena ZGD-1 oseba ne more biti ustanovitelj, družbenik, član poslovodstva ali organa nadzora družbe, če je ta oseba član poslovodstva ali organa nadzora velike, srednje oziroma majhne družbe, nad katero je bil začet eden od postopko
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄15-16

Ni le sodna rešitev spora prava rešitev

Metka Penko-Natlačen, 21.4.2011

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Metka Penko-Natlačen, Pravna praksa, 15-16/2011Pred dvema letoma je na pobudo socialnih partnerjev in Ekonomsko-socialnega sveta Ministrstvo za javno upravo objavilo razpis za projekte o pospeševanju socialnega dialoga. Projekt naj bi privabil socialne partnerje, da bi vsak na svoj način in s sodelovanjem z drugimi prispevali k utrditvi skrhanega socialnega dialoga. Na Gospodarski zbornici Slovenije smo prijavili projekt o alternativnem reševanju delovnih sporov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄47

Premislek ob predlogu za razveljavitev določb ZGD-1 o tihi družbi

Saša Prelič, 2.12.2010

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Saša Prelič, Pravna praksa, 47/2010Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄2

Dvojna večina pri odločanju v delniški družbi

dr. Saša Prelič, 21.1.2010

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Saša Prelič, Pravna praksa, 2/2010Nedavno mi je bralka Pravne prakse postavila vprašanje, kako je treba razumeti zakonske določbe, ki se nanašajo na večino "pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala", oziroma kako se pri taki večini obravnavajo delničarji, ki so se vzdržali glasovanja. Predpostavka za pravilno razumevanje izposta...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄44

Poslovna skrivnost pri vpogledih v ponudbe konkurenčnih ponudnikov

Maja Potočnik, 12.11.2009

Gospodarske družbe, splošni predpisi, PRORAČUN

Maja Potočnik, Pravna praksa, 44/2009Postopki oddaje javnih naročil so že po poimenovanju javni, zaradi česar je faza izbire najugodnejšega ponudnika podvržena večjemu nadzoru in zakonskemu normiranju, kot to sicer velja za sklepanje poslov v zasebnem sektorju. Po izdaji odločitve o oddaji naročila imajo ponudniki, ki jim javno naročil...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄40-41

Novela ZGD-1C z uvodnimi pojasnili

dr. Peter Podgorelec, 16.10.2009

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Peter Podgorelec, Pravna praksa, 40-41/2009Ob vsaki pomembnejši noveli Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1)1 izda GV Založba knjigo z neuradnim prečiščenim besedilom zakona, ki so mu dodana še izčrpna uvodna pojasnila. Tako je bilo tudi tokrat, ob noveli ZGD-1C, ki je bila sprejeta 27. maja letos. Knjiga z naslovom Zakon o gospodarskih druž...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄35

Družba kot imetnik lastnega deleža in skupščina

dr. Peter Podgorelec, 10.9.2009

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Peter Podgorelec, Pravna praksa, 35/2009 Leta 2004 je bil v družbi z omejeno odgovornostjo, ki ima dva družbenika, opravljen nakup lastnega deleža. Tako imata po novem družbenika po 30 odstotkov, družba pa 40 odstotkov kapitala. • Ali ima družba na skupščini glasovalne pravice in ali če ima glasovalne pravice, družbo zastopa direktor? •...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄19

Določnost obveznosti v splošnih pogojih poslovanja

Mitja Podpečan, 14.5.2009

Banke in hranilnice

Mitja Podpečan, Mitja Podpečan, Pravna praksa, 19/2009Nemško zvezno vrhovno sodišče (Bundesgerichtshof) je v sodbi z dne 21. aprila 2009 o tožbi združenja za zaščito bančnih komitentov razsodilo, da so splošni pogoji dveh bank glede obveznosti kreditojemalcev premalo določni, da bi lahko ustrezali zahtevam pravnega reda po določnosti oz. določljivosti ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄18

Zastavna pravica na poslovnem deležu v družbi z omejeno odgovornostjo

Mitja Podpečan, 7.5.2009

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Mitja Podpečan, Mitja Podpečan, Pravna praksa, 18/2009V časih gospodarske recesije, ali - če želimo biti še bolj dramatični krize - finančne institucije zahtevajo večje zavarovanje svojih terjatev v zameno za odobritev instrumentov financiranja, bodisi da je to potrebno zaradi nenadne neustreznosti zavarovanja, ki ga predstavlja v zavarovanje obstoječe...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄16-17

Združitev družb in oddvojitev pogodbenih delov

dr. Saša Prelič, 23.4.2009

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Saša Prelič, dr. Saša Prelič, Pravna praksa, 16-17/2009 Vodimo neformalno združenje šestih družb z isto prvo besedo v vseh šestih firmah. Tri družbe so v moji lasti, tri pa v lasti mojih družinskih članov. Vsaka družba opravlja specifične dejavnosti, in sicer varovanje premoženja, čiščenje objektov, vzdrževanje objektov, vzdrževanje okolice, upravljanje...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄9

Dopustnost preklica sklicane skupščine delniške družbe s strani uprave

dr. Saša Prelič, 5.3.2009

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Saša Prelič, dr. Saša Prelič, Pravna praksa, 9/2009Pred časom je prišlo do zanimivega dejanskega stanja, ki je zahtevalo enako zanimive odgovore. V konkretnem primeru je bila skupščina neke družbe sklicana z objavo v Uradnem listu RS na temelju manjšinske zahteve za sklic. Na dan zasedanja skupščine je uprava družbe uro pred zasedanjem delničarjem v...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄49-50

Ringi - japonski način sprejemanja odločitev

dr. Mirko Pečarič, 18.12.2008

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Mirko Pečarič, dr. Mirko Pečarič, Pravna praksa, 49-50/2008Sistem ringi je kolektivni postopek sprejemanja odločitev "od spodaj navzgor". V zahodnem svetu se glavne odločitve sprejemajo na višjih ravneh, kar pomeni, da poteka kolektivni postopek sprejemanja odločitev "od zgoraj navzdol". Poudarjen je večji individualizem in centralizem. V naši okolici, kjer...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄48

Preoblikovanje odvetnika v odvetniško družbo

dr. Nina Plavšak, 11.12.2008

Odvetništvo in notariat, Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Nina Plavšak, dr. Nina Plavšak, Pravna praksa, 48/2008Zaradi univerzalnega pravnega nasledstva1 je pravna možnost (dovoljenost) takega statusnega preoblikovanja pomembna za položaj odvetnika - zasebnika, ki se preoblikuje (spremeni pravnoorganizacijsko obliko opravljanja odvetniškega poklica). Če je tako preoblikovanje dovoljeno, odvetniška družba, ki...
<<   Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 9 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(4) 48(4) 47(1) 46(3)
45(1) 44(2) 44-45(1) 43(4)
42(1) 42-43(2) 41(3) 41-42(1)
40-41(1) 39-40(1) 38-39(1) 37(1)
36(1) 36-37(2) 35(6) 35-36(1)
34(2) 33(5) 32(2) 31(1)
31-32(1) 30(1) 29(1) 28(2)
28-29(3) 26(4) 26-27(1) 25(8)
25-26(1) 24(5) 24-25(2) 23(3)
22(3) 22-23(1) 21(3) 21-22(3)
20(7) 20-21(1) 19(5) 19-20(2)
18(3) 17(3) 17-18(5) 16(4)
Več...

Leto objave

2019(4) 2018(6) 2017(6) 2016(6)
2015(4) 2014(6) 2012(3) 2011(4)
2010(2) 2009(7) 2008(10) 2007(5)
2006(10) 2005(11) 2004(9) 2003(9)
2002(10) 2001(11) 2000(13) 1999(12)
1998(17) 1997(19) 1996(13) 1995(8)
1994(4) 1993(2) 1992(4) 1991(8)

Področja

< Vsi 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 4.1. GOSPODARSKI SUBJEKTI 4.2. BANČNIŠTVO IN PLAČILNI PROMET 4.3. FINANČNI PREDPISI 4.4. VREDNOSTNI PAPIRJI IN BORZA 4.5. ZUNANJETRGOVINSKI PREDPISI 4.6. ZAVAROVALNIŠTVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOP QRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov