O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 28)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄27

Varstvo investitorjev in poenostavitev postopkov na področju graditve objektov

Denis Potočnik, 12.7.2018

Gradbeništvo

Denis Potočnik, Pravna praksa, 27/2018Obstoječa gradbena zakonodaja, ki določa pogoje za graditev objektov, predvideva dolgotrajne, zapletene in neracionalne postopke za pridobitev gradbenih in uporabnih dovoljenj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄27

Pravice v zaporu

Mojca M. Plesničar, 12.7.2018

Kultura in umetnost

dr. Mojca M.Plesničar, Pravna praksa, 27/2018Celovita obravnava področja pravic oseb, ki jim je odvzeta prostost, ter njihovih dovoljenih in nedovoljenih omejitev je velik zalogaj, ki sta se ga lotila Lana Cvikl in Matjaž Ambrož v knjigi Pravice v zaporu, ki sta jo lani izdala PF Univerze v Ljubljani in Inštitut za kriminologijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄27

LinkedIn za pravnike

mag. Jure Planinšek, 13.7.2017

ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

mag. Jure Planinšek, Pravna praksa, 27/2017LinkedIn je največja profesionalno-poslovna platforma na svetu, ki jo najbolje predstavi njen slogan Relationships Matter (poznanstva so pomembna). Pravnikom omogoča povezovanje z drugimi strokovnjaki, iskanje novih poslovnih in kariernih priložnosti ter učinkovito iskanje znanja. LinkedIn ima več kot 500 milijonov uporabnikov, ob prevzemu s strani Microsofta (2016) pa je bil ovrednoten na 26,2 milijarde ameriških dolarjev. Po nekaterih raziskavah je 80 odstotkov uporabnikov odločevalcev v organizacijah, uporabniki pa informacijam z LinkedIna zaupajo dvakrat bolj kot drugim virom na spletu. Sploh v poslovnem svetu je postal LinkedIn de facto orodje profesionalnega mreženja, zato postaja običajno in pričakovano, da so pravne organizacije in pravni strokovnjaki aktivno prisotni na tem socialnem omrežju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄27

Kdaj je podan razlog za izključitev po določbi točke b) četrtega odstavka 75. člena ZJN-3?

Maja Prebil, 13.7.2017

PRORAČUN

Maja Prebil, Pravna praksa, 27/2017V praksi se lahko zgodi, da naročnik pri preverjanju izpolnjevanja pogojev za priznanje sposobnosti in razlogov za izključitev z vpogledom v e-Dosje pridobi informacije, da posamezni ponudnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje sposobnosti in/ali izpolnjuje razloge za izključitev. Kaj naj naročniki v tem primeru storijo? Naj se zanesejo na podatke, ki jih pridobijo v e-Dosjeju, ali naj pridobijo dodatno pojasnilo od pristojnega organa, ki vodi evidenco, ali celo od ponudnika, na katerega se informacije v e-Dosjeju nanašajo? In kako naj ravnajo naročniki, če ugotovijo, da je obstoj razloga za izključitev podan zaradi napačne razlage tega razloga s strani pristojnega organa, ki vodi evidenco, na primer v primeru razloga za izključitev po določbi b) četrtega odstavka 75. člena Zakona o javnem naročanju (ZJN-3)? V praksi se je namreč že zgodilo, da je Inšpektorat RS za delo, ki je pristojni organ Republike Slovenije za vodenje evidence o izrečenih globah zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo, zaradi napačne razlage razloga za izključitev v e-Dosjeju evidentiral napačne podatke o (ne)obstoju razloga za izključitev po določbi točke b) četrtega odstavka 75. člena ZJN-3.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄27

O (ne)življenjski razlagi prava glede uporabe tujega podvodnega plovila v slovenskem morju

dr. Marko Pavliha, 7.7.2016

Pomorski in rečni promet

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 27/2016Med osmimi Fullerjevimi zahtevami notranje moralnosti prava so tudi jasnost zakonov, preprečevanje nenamernih pravnih protislovij, prepoved nemogočih zahtev do podanikov in skladnost uradnih dejanj z razglašenimi pravili. Če karkoli od naštetega šepa, si moramo pomagati z zdravim razumom, občutkom za pravičnost in argumentacijo v pravu. Žal je v praksi prepogosto drugače, še posebej v upravi, kajti birokraciji je lažje odreči kakšno pravico, kot jo priznati in si nakopati dodatno delo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄27

Izločitev ponudnika iz postopka javnega naročanja iz razlogov, ki niso navedeni v razpisni dokumentaciji

dr. Klemen Pohar, 7.7.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 27/2016V postopkih javnega naročanja se včasih pojavi vprašanje razmerja med dokumentacijo v zvezi z javnim naročilom in veljavno zakonodajo. Po eni strani je naročnik razmeroma svoboden pri oblikovanju razpisne dokumentacije, po drugi strani pa ne gre spregledati dejstva, da se postopek javnega naročanja vodi v pravnem okviru, katerega del so tudi prisilni predpisi. V nacionalnem pravu se to vprašanje včasih izpostavi ob nastopu prekluzije za uveljavljanje nezakonitosti, vezanih na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo. V predstavljeni zadevi pa se je vprašanje razmerja med razpisno dokumentacijo in zakonodajo postavilo zaradi praznine v razpisni dokumentaciji oziroma zaradi obstoja izločitvenega razloga, ki je izhajal (le) iz razlage zakonodaje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄27

"Mali bogovi", ki varujejo ptičke in metuljčke

mag. Suzana Pisnik, 7.7.2016

Varstvo okolja

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 27/2016"Zgodba" z naslovom "Mali bogovi soglasij in dovoljenj", ki jo je napisal Sandi Kodrič, univ. dipl. inž., mag. znanosti, je sicer berljiva, če gledamo na stvari kot laiki. Strokovni vidik te zgodbe je nekoliko drugačen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄27

Patentiranje abstraktnih idej v pravu ZDA

dr. Klemen Pohar, 7.7.2016

Intelektualna lastnina

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 27/2016Sodna praksa je v patentno pravo ZDA že pred desetletji vnesla prepoved patentiranja abstraktnih idej. Vendar pa prepoved možnosti patentiranja abstraktnih idej ne velja absolutno, saj je takšne ideje dopustno patentirati, kadar predstavljajo le osnovo, na podlagi katere je na inventiven način razvit izum, ki izpolnjuje pogoje za patentno varstvo. Ta izjema vnaša v ameriško patentno pravo določeno nejasnost, ki je še toliko večja ob dejstvu, da sodna praksa do zdaj še ni podala širše uporabne opredelitve pojma abstraktne ideje. Nejasnosti v zvezi s patentiranjem abstraktnih idej ni odpravila niti zadnja temeljna odločitev sodne prakse na to temo v zadevi Alice proti CLS Bank. Predstavljena sodba nadaljuje razlago izjeme od prepovedi patentiranja abstraktnih idej tam, kjer jo je zaključilo sodišče v zadevi Alice proti CLS Bank, in tako daje nove smernice na tem področju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄27

Novinar ne sme biti spoznan za odgovornega zaradi obrekovanja

Ana Pakiž, 9.7.2015

Varstvo človekovih pravic

Ana Pakiž, Pravna praksa, 27/2015Kadar pride do kolizije med pravico do svobode izražanja novinarja ter pravico do varovanja časti in dobrega imena posameznika ali do kolizije med pravico do svobode izražanja in domnevo nedolžnosti, je za presojo sodišča ključno vprašanje, ali je novinar poročal skladno z novinarsko etiko in v dobri veri. Slednja se presoja na podlagi informacij, ki jih je imel novinar na voljo v času pisanja članka. Tako na novinarjevo svobodo izražanja nima vpliva, da je bil obtoženi, o katerem je novinar poročal, pozneje oproščen kaznivega dejanja, saj je obveščenost o kazenskih postopkih v legitimnem interesu javnosti. Posledica posega v svobodo izražanja novinarjev, kakršnega je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) ugotovilo v tem primeru, je lahko odvračanje medijev od poročanja o zadevah v javnem interesu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄27

Izobraževanje

Tomaž Pavčnik, 9.7.2015

Sodišča

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 27/2015S četrtim odstavkom četrtega poglavja Zakona o sodniški službi je izobraževanje sodnikov povzdignjeno v zakonsko pravico. Normiranje nečesa samoumevnega ima v tem primeru predvsem dve posledici. Prva je pozitivna, saj od države zahteva, da za zagotovitev te pravice, ki je nedvomno enako kot v sodnikovem tudi v javnem interesu, nameni potrebna denarna sredstva. Druga pa je negativna, saj vsako normiranje samoumevne vsebine v sebi skriva past birokratizacije z vsemi njenimi naravnimi in družbenimi razsežnostmi. Slednje koreninijo v dejstvu, da državni aparat postane ob sleherni obveznosti, ki mu jo nalaga pozitivno pravo, prvenstveno preokupiran s tem, da bo svojo nalogo upravičil navzven.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄27

Pomen nasledstva po nekdanji SFRJ 20 let pozneje

mag. Ana Polak Petrič, 12.7.2012

Akti o nasledstvu

mag. Ana Polak-Petrič, Pravna praksa, 27/2012Pred kratkim, 22. maja 2012, smo praznovali 20. obletnico članstva Slovenije v Organizaciji združenih narodov (OZN), dogodek, s katerim se je zaokrožil proces osamosvajanja naše države ter je bilo dokončno potrjeno, da je ta postala samostojen subjekt in priznana, polnopravna članica mednarodne skupnosti. Trenutkov, ko je slovenska delegacija v Generalni skupščini OZN zasedla mesto za napisom "Slovenija" in ko je pred palačo v New Yorku prvič zavihrala slovenska zastava, se danes spominjamo predvsem z nostalgijo. A vendarle so bili dogodki, povezani z razpadom SFRJ in posledično z vprašanjem nasledstva po nekdanji skupni državi, pomembni tudi z vidika mednarodnopravne doktrine in prakse. Ker nasledstvo po nekdanji SFRJ še danes ni dokončno urejeno, je prav, da se ob obeležitvi članstva Slovenije v OZN spomnimo nanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄27

Še o navideznosti pravnih poslov v davčnih zadevah

dr. Jernej Podlipnik, 12.7.2012

Poravnava davkov in prispevkov

dr. Jernej Podlipnik, Pravna praksa, 27/2012Novembra lanskega leta je bil v PP predstavljen prispevek o navideznih pravnih poslih v davčnih zadevah po tretjem odstavku 74. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2). Ker davčni organi razmeroma pogosto uporabijo to določbo, je zanimivo, da v strokovni literaturi ni objavljenih več prispevkov na to temo. Zdi se, da (prvostopenjski) davčni organi ne poznajo opredelitve navideznih pravnih poslov, ker je v zakonodaji ni, zato ta institut uporabljajo tudi takrat, ko za to ni nobene potrebe, pri čemer ga ob uporabi tudi ne obrazložijo tako, kot bi ga morali.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄27

Razbohotena dediščina Demosove inkvizicije

dr. Dragan Petrovec, 12.7.2012

Politične stranke

dr. Dragan Petrovec, Pravna praksa, 27/2012Naj začnem z zgodbo, ki jo v grobem obnavljam po spominu. Ob koncu druge svetovne vojne je ameriška vojska osvobajala evropska mesta in včasih ob tem zajemala tudi sovražno vojsko. V nekem mestu jim je v roke padel pomemben nemški general, ki se je skrival v nekakšnem bunkerju. Ameriški vojak, ki ga je zajel in pričakal pred bunkerjem, je ob pogledu na generalov čin salutiral in mu dal roko, čeprav je bil general njegov ujetnik. Vojaku se je zdelo, da ravna nekako po pravilih, ker je bilo streljanja konec in se je general predal in z ničimer grozil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄27

Pravica do notranjega revizijskega postopka v luči zahtev Aarhuške konvencije

mag. Tanja Pucelj Vidović, 12.7.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Tanja Pucelj-Vidović, Pravna praksa, 27/2012Kot ena ključnih ovir dostopnosti postopka notranje revizije upravnih aktov institucij in organov EU se je v praksi pokazala zahteva po posamičnosti akta oziroma opustitve, ki izhaja iz opredelitve upravnega akta v Uredbi št. 1367/2006. V nedavni odločitvi je Sodišče EU ugotovilo, da je zahteva po individualnih učinkih akta neskladna z Aarhuško konvencijo. S tem je pomembno razširilo dostop okoljskih nevladnih organizacij do pravnega sredstva. Seveda pa ima odločitev Sodišča omejen domet, saj se nanaša le na notranji revizijski postopek in ne vpliva na izoblikovano prakso Sodišča EU glede dostopa do sodnega varstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄27

Neskladne gradnje

Irena Polak-Remškar, 10.7.2008

Urejanje prostora

Irena Polak-Remškar, Irena Polak-Remškar, Pravna praksa, 27/2008V PP, št. 13/2008, je Biljana Erdelič obravnavala primere, ko investitorji gradijo večstanovanjske stavbe v nasprotju z gradbenim dovoljenjem,1 do tretje oz. četrte gradbene faze zgrajen objekt pa nato prodajo kupcem posameznih delov. Tako ti kupijo nepremičnino, ki je nelegalna oz. neskladna gradnj...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄27

S Tujih Knjižnih Polic

Sara Pernuš, 12.7.2007

Kultura in umetnost

Sara Pernuš, Pravna praksa, 27/2007P. S. R. F. Mathijsen A Guide to European Union Law (Sweet & Maxwell, 2007, 561 strani) Avtor zelo dobro predstavi pravo Evropske unije in nudi natančen pregled njenih institucij, pristojnosti in materialnega prava Evropske skupnosti (konkurenčnost, kmetijstvo, okolje, kultura, varovanje zd...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄27

S Tujih Knjižnih Polic

Sara Pernuš, 12.7.2007

Kultura in umetnost

Sara Pernuš, Pravna praksa, 27/2007(Ashgate, 2006, 236 strani) Razprave o kaznovanju se sukajo večinoma okoli kazenskih sankcij, ki jih izvaja država. Zavedati pa se moramo, da je kaznovanje vsebinsko veliko bogatejši pojav v več kontekstih. Delo se ukvarja s splošnim pojmom kaznovanja ter s tem poskuša preseči terminološka vpr...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄27

Praktični vidiki uveljavitve portala javnih naročil

Potočnik Maja, Erjavec Marjeta, 12.7.2007

Proračun

Maja Potočnik, Pravna praksa, 27/2007univ. dipl. pravnica, odvetniška pripravnica, Odvetniška pisarna Avbreht, Zajc & partnerji Na spletni strani (www.enarocanje.si) 26. junija 2007 je bil vzpostavljen Portal javnih naročil, ki je v skladu z zakonodajo na področju javnega naročanja spletni informacijski portal ministrstva, pristoj...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄27

Nedopustna širitev pristojnosti zasebnih detektivov

dr. Mirko Pečarič, 12.7.2007

Uprava

dr. Mirko Pečarič, Pravna praksa, 27/2007dr. pravnih znanosti, svetovalec Državnega sveta RS Večje število detektivov je sorazmerno s slabim policijskim delom, kriminaliteto in nezainteresiranostjo državnih organov pri odkrivanju odklonskih ravnanj - ali to pomeni, da država s predlogom sprememb Zakona o detektivski dejavnosti (ZDD) ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄27

Študij prava za študente in prakso, ne za politike!

dr. Marko Pavliha, 13.7.2006

PRAVO

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 27/2006Nostalgično počaščen sem, da sem uvrščen med »izbrane anketirance«, ki naj bi odgovorili na na videz silno preprosto, dejansko pa zapleteno vprašanje o morebitni reformi študija prava. Imam sicer več kot pol manj izkušenj v primerjavi z »mojim« izvrstnim profesorjem Bavconom, vendar se takoj podpiše...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄27

Delodajalski pogled na spremembe ZDR

Metka Penko-Natlačen, 13.7.2006

Delovna razmerja

Metka Penko-Natlačen, Pravna praksa, 27/2006Gospodarska zbornica Slovenije Vladne reforme napovedujejo spremembe na trgu dela, predlog besedila sprememb pa ne. Socialni partnerji do aprila letos uradno nismo bili pozvani k predložitvi predlogov za spremembe. Vendar smo se napovedanih sprememb lotili z vso skrbnostjo, kot jo zasluži tako po...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄27

»Ta šmira sodbe, drugi sklepce za male in velike tepce …«

mag. Viki Planinšec, 13.7.2006

Ostalo

mag. Viki Planinšec, Pravna praksa, 27/2006Prozaični del letošnjega petnajstega srečanja Medicina in pravo v Mariboru smo popestrili tudi z verzi in pesmimi. Naslovna verza sta iz prigodnice nekdanjega preiskovalnega sodnika (in hudomušnega sodelavca Totega lista) dr. Traunerja, ki jo je 1931 leta ob okrogli obletnici posvetil predstojni...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄27

Sveta preproščina in pravna logika

Milan Petek, 13.7.2006

Prekrški

Milan Petek, Pravna praksa, 27/2006Pravo in pravni red sta zbir pravil, ki urejajo odnose v družbeni skupnosti, med drugim določajo tudi sankcije za kršitev teh pravil. In če si po tej definiciji zamislimo, kako dejansko je, ko se posameznik pregreši zoper postavo, je odgovor več kot na dlani: zadelo ga bo tisto, kar je določeno v za...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄27

Sodniško kladivo

Tomaž Pavčnik, 13.7.2006

Sodišča

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 27/2006Po spominu sem se s kladivom prvič srečal v najbolj znameniti izdaji Župančičevih Mehurčkov. Siva podoba kroparskih kovačev, ki v kovaški uti kujejo železo, je na ta način zaznamovala moj prvenstven, nezaveden odnos do tega orodja. Cop, cop, cop; lop, lop, lop. Župančič je bil mojster zvočne in ritm...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄27

Umor otroka v časopisju 19. stoletja

Marjeta Privšek, 26.8.2004

Zakonska zveza in družinska razmerja, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Marjeta Privšek, Pravna praksa, 27/2004Iz zgodovine sodnih dvoran Danes so detomori in detomoru sorodni delikti relativno redek pojav in jih povezujemo zgolj z duševno motenimi ali emocionalno in socialno zaostalimi ženskami. Zato si težko predstavljamo, da večina žensk, ki so v devetnajstem stoletju zagrešile tovrstne delikte, pravza...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 27

Leto objave

2018(2) 2017(2) 2016(4) 2015(2)
2012(4) 2008(1) 2007(4) 2006(5)
2004(2) 2000(2)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOP QRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov