O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 23 (od skupaj 23)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Veriženje pogodb o zaposlitvi za določen čas

mag. Suzana Pisnik, 19.8.2016

Delovna razmerja

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 31-32/2016Ureditev vprašanja sklepanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas je v celoti usklajeno z Direktivo Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 1999 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP. Osnovno izhodišče direktive je, da so pogodbe za nedoločen čas splošna in tipična oblika delovnega razmerja med delavci in delodajalci, hkrati pa pogodbe o zaposlitvi za določen čas kot atipična oblika v določenih situacijah ustrezajo namenu in potrebi delodajalca, da zaposli delavca za določen čas pod zakonsko določenimi pogoji. Namen ureditve je izboljšanje kakovosti dela za določen čas z zagotavljanjem uporabe načela nediskriminacije ter vzpostavitev okvirja preprečitev zlorab, ki izhajajo iz veriženja pogodb o zaposlitvi za določen čas.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Med zakonsko ureditvijo in prakso upravljanja varnosti v lokalni skupnosti

Petra Posega, 19.8.2016

LOKALNA SAMOUPRAVA

Petra Posega, Pravna praksa, 31-32/2016Varnost je med najvišjimi vrednotami družbe, kar je v našem varnostnem izročilu že dolgo znano. Ob tem pa je presenetljivo, kar smo ugotovili tudi z raziskavo, na katero se v prispevku sklicujem, da v času perečih varnostnih izzivov ni zanimanja za sodelovanje in uresničevanje zakonskih obveznosti o zagotavljanju varnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Pasti spreminjanja policijskih pooblastil

Mojca Prelesnik, 19.8.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Mojca Prelesnik, Pravna praksa, 31-32/2016V zadnjih tednih je počitniškemu času navkljub tekla burna razprava o tem, kaj nam v resnici prinaša predvidena novela zakona, ki določa naloge in pooblastila policije (ZNPPol-A). Razprava poteka že leto dni, a pravega napredka pri uskladitvi besedila v smeri zagotavljanja sorazmernosti predvidenih posegov v zasebnost posameznikov ni. Na srečo pa je predlog zakona kljub prvotni nameri, da ga Vlada RS na seji potrdi že konec julija, spet v usklajevanju. Očitki stroke so namreč številni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Otroška pravna razlaga

Tomaž Pavčnik, 19.8.2016

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 31-32/2016Starši otrok enaindvajsetega stoletja vemo, s čim si otroci najraje tešijo duševno lenobo. Zato tudi vemo, kakšna je najbolj učinkovita (in pred ustavnim posegom imuna) vzgojna sankcija: to je odvzem (ali prepoved uporabe) elektronskih naprav ali krajše - naprav. To so telefoni, igralne konzole in podobno. Sankcija ni zgolj kaznovalne, marveč tudi zdravilne narave. Naprave so namreč kot kasetne bombe za notranji mir.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Trirazsežna znamka igralnih figur Lego

dr. Klemen Pohar, 20.8.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 31-32/2015Za družbo Lego je pomembna pravna zaščita izdelkov, ki jih proizvaja. Gre namreč za priljubljene kocke in razne figure, ki jih ni težko kopirati, kocke oziroma figure drugih proizvajalcev pa so pogosto združljive s kockami, ki jih proizvaja ta družba. Družba Lego je kocke, ki jih proizvaja, najprej varovala s patenti, po poteku patentne zaščite pa ji je preostala zaščita na podlagi drugih pravic intelektualne lastnine, med drugim tudi znamke. Pred nekaj leti je družba pred Uradom za usklajevanje na notranjem trgu (UUNT) neuspešno poskusila zaščititi trirazsežno znamko kock Lego, pred nedavnim pa je uspešno prestala izpodbijanje njene trirazsežne znamke oblike človeške figure.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄31-32

"Nedosegljiv dokaz" v kaznovalnem postopku

Jaka Pengov, 21.8.2014

Kazenski postopek

Jaka Pengov, Pravna praksa, 31-32/2014V zadnjem času sem naletel na nekaj sodnih odločb ali stališč prvostopenjskih sodišč na obravnavi v kazenskem oziroma postopku o prekršku, v katerih so sodišča po sprejetju predlaganih dokazov s strani obrambe po enkratnem ali dvakratnem neuspešnem vabljenju priče odločila, da se izvedba dokaza prekliče oziroma ne opravi, saj gre za "nedosegljiv dokaz". Menim, da je Tako stališče v nasprotju s poštenostjo kaznovalnega postopka, posega v temeljne pravice obdolženca, nasprotuje načelu iskanja materialne resnice in pretirano služi novodobni "mantri" pravnih postopkov - načelu ekonomičnosti in racionalnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄31-32

Zaščita nekaterih netradicionalnih znakov kot znamk

Klemen Pohar, 21.8.2014

Industrija in energetika, Lastnina in druge stvarne pravice

Klemen Pohar, Pravna praksa, 31-32/2014Pojmovanje znamke je v zadnjih letih doživelo precejšen razvoj. Zakonodajno pravilo, da se kot znamka sme registrirati znak, ki ga je mogoče grafično prikazati in omogoča razlikovanje blaga ali storitev enega podjetja od blaga ali storitev drugega podjetja, je ohlapno, kar pušča širok manevrski prostor razlagi tega pravila in omogoča spremembe njegovega pojmovanja skozi čas. Tradicionalno je znak pomenil predvsem besede, števila, slike in druge grafične znake, danes pa obsega tudi vonje, barve, zvoke in morda celo okuse. Skozi prakso Sodišča EU in Urada za usklajevanje na notranjem trgu EU (UUNT) si poglejmo, katere netradicionalne znake, in pod kakšnimi pogoji je mogoče registrirati kot znamko.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄31-32

Plačnik davka in posredništvo

dr. Jernej Podlipnik, 21.8.2014

Poravnava davkov in prispevkov

dr. Jernej Podlipnik, Pravna praksa, 31-32/2014Nedavno smo lahko v Pravni praksi prebrali članek mag. Kuzme, ki kritično analizira odločbo Ustavnega sodišča št. Up-879/12 z dne 24. marca 2014. Čeprav sem bil tudi sam nekoliko presenečen nad odločitvijo, pa menim, da Ustavno sodišče ni tako grobo poseglo v razmerja med plačniki davka in davčnimi zavezanci, kot izhaja iz kolegove analize. Namen tega prispevka je predvsem odgovoriti na vprašanja, na katera je opozoril v svojem prispevku glede postopka obračuna davka in pravnega položaja plačnika davka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄31-32

Spremljevalec otroka v šoli

Aleš Potočnik, 22.8.2013

Splošno o vzgoji in izobraževanju

Aleš Potočnik, Pravna praksa, 31-32/2013>• Kako je mogoče prvošolcu zagotoviti spremljevalca v šoli oziroma kako zagotoviti otroku pomoč pri nadzorovanju njegove bolezni (diabetes) v času, ko je v šoli?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

Popravek obračunanega DDV, kadar je popravljavec v postopku zaradi insolventnosti

dr. Jernej Podlipnik, 23.8.2012

Davek na dodano vrednost in trošarine, Civilni sodni postopki

dr. Jernej Podlipnik, Pravna praksa, 31-32/2012Ob vse številčnejših postopkih zaradi insolventnosti, ki so med seboj tudi tesno povezani tako, da se tudi zoper dolžnike upnikov, zoper katere se že vodi postopek zaradi insolventnosti, začne tak postopek, se je v praksi pojavila dilema glede popravkov obračunanega, vendar neplačanega davka na dodano vrednost (DDV) po 39. členu Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1). Davčna uprava RS (DURS) naj pred časom ne bi imela težav s popravki in posledično z vračanjem DDV v primerih, ki so podobni spodnjemu, v zadnjem času pa naj bi davčne zavezance, ki popravljajo obračunani DDV, klicali davčni kontrolorji, češ da je njihov obračun napačen in da naj ga spremenijo, tako da naj popravkov ne navajajo. Ker davčni zavezanci sledijo navodilom kontrolorjev, pravilnosti njihovega stališča ni mogoče preizkusiti s pritožbo in v upravnem sporu, kar ni dobro za razvoj prava. V upanju, da se bo kateri od njih kljub vsemu odločil za neupoštevanje navodil, bo mogoče ugotoviti, ali so ta pravilna. V tem članku pa bodo navedeni (nekateri) argumenti za in proti pravilnosti stališča DURS.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

Neplačevanje prispevkov za socialno varnost in sodna pristojnost

Samo Puppis, 23.8.2012

SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

Samo Puppis, Pravna praksa, 31-32/2012V PP, št. 24-25/2012, je bil objavljen članek okrožnega sodnika na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani mag. Darka Krašovca Kaj narediti, ko delodajalec ne plača prispevkov za socialno varnost. V prispevku se je avtor opredelil tudi do vprašanja sodne pristojnosti v primerih, ko delodajalec obračuna davke in prispevke za socialno varnost, vendar jih ne plača (pravočasno), oziroma do vprašanja predhodnega varstva pravic pri delodajalcu v primeru, ko delodajalec obračuna plače ne izroči delavcu in ga ne posreduje Davčni upravi Republike Slovenije (DURS). Ker se z nekaterimi zaključki avtorja iz citiranega članka ne strinjam, v nadaljevanju podajam svoj pogled na to vsekakor zanimivo problematiko.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

Črne gradnje ali črne zgodbe?

Tomaž Pavčnik, 23.8.2012

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 31-32/2012Ivan Dolac je bil svoje čase mala kamnita vasica, dvesto metrov nižje pa je stal gostinski obrat. Njegov lastnik je bil barba Slavko. Med kamnito vasico in njegovim posestvom sta bili trta in makija. Danes se tam gnetejo apartmaji. Čeprav hišice niso posebej neokusne, celo čisto spodobnega videza so, ta pozidava kazi nekdanjo krajino. Zato imam raje Zavalo, a tudi tam si vsakič znova dopovedujem, da bi morali Hrvati celotno Dalmacijo ali pa vsaj otoke zaščititi kot nacionalni park.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

Omrežna nevtralnost

Mark Pohar, 23.8.2012

ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Mark Pohar, Pravna praksa, 31-32/2012Po svetu že dalj časa potekajo razprave o omrežni nevtralnosti in odprtosti interneta, kar je v strokovnih krogih bolj znano pod angleškim imenom net neutrality. Gre za regulatorni pristop, ki operaterjem nalaga enako obravnavanje vseh vrst prometa ne glede na vir ali cilj komunikacije. Poenostavljeno to pomeni, da lahko uporabniki v omrežju dostopajo do vseh (zakonitih) vsebin oziroma uporabljajo katerekoli aplikacije, naprave ali storitve po lastni izbiri, operaterji pa jih pri tem ne smejo omejevati. Čeprav trenj med zagovorniki in nasprotniki omrežne nevtralnosti v Sloveniji do zdaj ni bilo zaznati, pa bo ta tema v kratkem postala aktualna tudi pri nas: na spletnem portalu Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport je bil namreč objavljen osnutek novega Zakona o elektronskih komunikacijah, ki bo po vzoru revidirane evropske zakonodaje urejal tudi vprašanja omrežne nevtralnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄31-32

Odprt kazenski postopek: ovira za izbris obsodbe?

Boštjan Polegek, 19.8.2010

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Boštjan Polegek, Pravna praksa, 31-32/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄31-32

Oddelek za notranje rezerve

Tomaž Pavčnik, 19.8.2010

Sodišča

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 31-32/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄31-32

Narava in pomen konkordata

Jaka Pengov, 20.8.2009

Pravoznanstvo

Jaka Pengov, Pravna praksa, 31-32/2009Ena temeljnih značilnosti sodobnih držav s prevladujočo krščansko versko-kulturno tradicijo je zavedanje o dvojnosti posvetnega in duhovnega. Formalno se izraža v ustavnih načelih prepovedi državne cerkve ali zapovedi ločenosti države in verskih skupnosti. Ali ločitev države in verskih skupnosti pom...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄31-32

Multikulturnost in retorika (razumeti in se prilagajati)

dr. Marko Pavliha, 20.8.2009

Ostalo

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 31-32/2009Vzoren retorik bo s pomočjo znanja, izkušenj, čustvene in duhovne inteligence vedel, kdaj in kje oziroma komu lahko pove kaj in kako. Starogrškemu filozofu Epiktetu pripisujejo misel, da imamo dve ušesi in ena usta zato, da lahko poslušamo dvakrat toliko, kot govorimo. Prisluhnimo torej aktivno, z ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄31-32

Plačilni nalog in nadomestitev prisilne izterjave globe s splošnokoristnim delom

Maja Pruša, 21.8.2008

Prekrški

Maja Pruša, Maja Pruša, Pravna praksa, 31-32/2008V PP št. 24-25/2008 je Nuša Orel med drugim navedla, da lahko kršitelj najpozneje v osmih dneh po poteku osemdnevnega roka za plačilo globe v polovičnem znesku (ki je osem dni po pravnomočnosti plačilnega naloga) predlaga prekrškovnemu organu, da se prisilna izterjava globe nadomesti z opravo nalog ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄31-32

Priročnik za življenjsko zavarovanje s pravnimi osnovami

dr. Marko Pavliha, 21.8.2008

Kultura in umetnost

dr. Marko Pavliha, dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 31-32/2008Ena temeljnih človekovih potreb je varnost, ki je sprva pomenila predvsem fizično zaščito, pozneje pa zmeraj več, vedno celovitejše stanje, denimo v obliki socialnega, premoženjskega in psihičnega zadovoljstva. Že pred tisočletji so se pojavili prvi zametki zavarovanja, ki so jih v zadnjih stoletjih...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄31-32

Slovenska revizijska stroka na razpotju

Vili Perner, 23.8.2007

Revizija

Vili Perner, Pravna praksa, 31-32/2007univ. dipl. ekonomist, pooblaščeni revizor Ko sem pred več kot letom dni v PP objavil članek o nič kaj rožnatem stanju zadev v slovenski revizijski stroki,[O]1 seveda nisem pričakoval, da bo prišlo do revolucije. Prej nasprotno, bolj ali manj mi je bilo jasno, da se ne bo - iz razlogov, navede...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄31-32

Svetovni nazor

Tomaž Pavčnik, 23.8.2007

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 31-32/2007Večkrat se sliši in kar nekako velja, da bi moral biti pri sodniku in njegovem odločanju svetovni nazor potisnjen v ozadje. Realisti dodajajo, da je sodnik tudi človek in ima tako, hočeš ali nočeš, svoj pogled na svet; da je bolje, če se tega zaveda in si prizna, saj bo tako lažje in bolje krotil sv...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄31-32

Nevarnost zdrsa

dr. Marijan Pavčnik, 24.8.2006

Višje in visoko šolstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 31-32/2006»Kranjc, ti le dobička išeš, bratov svojih ni ti mar, kar ti bereš, kar ti pišeš, more dati gotov dnar!« Prešernovi verzi zadevajo žebljico na glavico. Prepričanje utrjuje sklep ene izmed fakultet, da se izredni študentje lahko vpišejo v višji letnik celo s tremi neopravljenimi izpiti iz nižj...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄31-32

Kaj deluje pri ženskah

dr. Dragan Petrovec, 25.8.2005

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

dr. Dragan Petrovec, Pravna praksa, 31-32/2005Toskansko mestece Prato, prav blizu Firenc, je od 20. do 22. junija gostilo udeležence mednarodne konference o zaporih. Tokrat so si organizatorji izbrali razmeroma ozko opredeljeno temo: »Kaj deluje pri ženskah v zaporu«. Feministična gibanja oziroma predstavnice so imele (in delno izkoristile) ...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 31-32

Leto objave

2016(4) 2015(1) 2014(3) 2013(1)
2012(4) 2010(2) 2009(2) 2008(2)
2007(2) 2006(1) 2005(1)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOP QRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov