O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 41)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄9

Evolucija Sodišča Evropske unije: quo vadis?

Pavliha Marko, Prek Miro, Ilešič Marko, 9.3.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Marko Pavliha, Miro Prek in dr. Marko Ilešič, Pravna praksa, 9/2017Pred dobrimi tridesetimi leti je profesor dr. Mirko Ilešič z mariborske pravne fakultete v svoji in slovenski pionirski monografiji o evropskem pravu vizionarsko zapisal, da pri obravnavanju te problematike ni mogoče ločiti pravnih elementov od ekonomskih, enotni trg pa je treba vseskozi graditi, "in sicer tako s sistematičnim zakonskim urejanjem, ki mora temeljiti na nespornih ekonomsko-političnih ciljih, kakor tudi z doslednim preganjanjem vsega, kar je z delovanjem enotnega trga nezdružljivo".
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄9

Govor

Tomaž Pavčnik, 9.3.2017

Ostalo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 9/2017Na slavnostni občni seji Vrhovnega sodišča 14. novembra 2016 je imel predsednik republike govor, ki presega običajen slavnostni nagovor. Govoril je o pretnji, da Evropske unije morda v kratkem ne bo več. Gre za umevno oceno iz vsakomur razvidnih dejstev, za katero sicer ni zanesljivo, da je točna, je pa tak razplet žal vsaj verjeten. Odvisno od tega, kako se bodo dejstva spletala vnaprej. Od slavnostne občne seje do danes se ta žal niso tkala po predsednikovih željah, marveč bolj v skladu z njegovo črno različico projekcije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄9

Pomen izraza "delavec" v 22. poglavju KZ-1

dr. Boštjan Polegek, 9.3.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Boštjan Polegek, Pravna praksa, 9/2017Vrhovno sodišče Republike Slovenije je s sodbo v zadevi I Ips 25137/2014 z dne 23. junija 2016 presodilo, da zakonski znaki kaznivega dejanja zaposlovanja na črno iz prvega odstavka 199. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) niso izpolnjeni, kadar storilec zaposli dva tujca ali osebi brez državljanstva in ju ne prijavi v ustrezno zavarovanje. Poudarilo je, da se bit inkriminacije zaposlovanja tujcev na črno uresniči le v primeru, ko storilec brez ustreznih dovoljenj za delo zaposli vsaj tri tujce. Ob tem, ko druga izvršitvena oblika istega kaznivega dejanja po prvem odstavku 199. člena KZ-1 inkriminira zaposlitev z opustitvijo prijave za ustrezno zavarovanje tudi dveh delavcev, se zastavlja vprašanje razmejitve pojmov "delavec" in "tujec" za celotno poglavje KZ-1, ki predpisuje kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄9

Razlikovalni učinek znaka, pozicioniranega na izdelku

dr. Klemen Pohar, 3.3.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 9/2016Pri oblačilih in obutvi je potrošnikom pogosto pomembna identiteta izdelka, pomembno je, od katerega proizvajalca izdelek izvira oziroma pod katero blagovno znamko se trži. Skušnjave za izrabo ugleda drugega proizvajalca so lahko velike, zato se proizvajalci oblačil in obutve trudijo znake, ki nakazujejo identiteto in izvor njihovih izdelkov, pravno zaščititi v čim več oblikah. V predstavljeni zadevi je želel proizvajalec športnih copat K-Swiss, ki ima sicer registrirane že številne blagovne znamke, pred Uradom za usklajevanje na notranjem trgu EU (UUNT) registrirati tudi znamko petih vzporednih črt na strani športnih copat in druge obutve za prosti čas.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄9

Stvarni vložek in osnovni kapital

dr. Saša Prelič, 5.3.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Saša Prelič, Pravna praksa, 9/2015Poslovna praksa je nedavno postregla s primerom, ki je pokazal, da nekaterih institutov korporacijskega prava, čeprav Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1 skupaj s svojim predhodnikom, ZGD) velja že več kot dvajset let, še vedno ne razumemo povsem pravilno. Tako je večinski družbenik neke družbe z omejeno odgovornostjo sklenil povečati osnovni kapital družbe s stvarnim vložkom - v naravi gre za zemljišča (nepremičnine v lasti tega družbenika). V postopku izvedbe pa je notar izrazil pomislek glede navedbe zemljišč v družbeni pogodbi. Ocenil je, da naj zemljišč, če so ta "vpisana kot osnovni kapital", pozneje ne bi bilo mogoče prodati, saj "naj bi predstavljala osnovni kapital in so vključena v družbeno pogodbo".
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄9

WTO ob jubileju - med megaregionalizmom in globalno agendo

dr. Irena Peterlin, 5.3.2015

Trgovina in carine

dr. Irena Peterlin, Pravna praksa, 9/2015Leto 2015 bo po napovedi generalnega direktorja Svetovne trgovinske organizacije (WTO) Roberta Azev?da pomemben mejnik v razvoju te stalne mednarodne organizacije. Na zadnji seji generalnega sveta WTO decembra 2014 - pred dvajsetletnico njenega delovanja 1. januarja 2015 - so sprejeli po njegovih besedah spodbudne odločitve, ki bodo olajševale trgovino in preprečevale zastoje v okviru multilateralne oziroma globalne trgovinske agende iz Dohe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄9

Je sodna praksa glede odmere letnega dopusta in regresa res neusklajena?

Samo Puppis, 5.3.2015

Delovna razmerja

Samo Puppis, Pravna praksa, 9/2015V PP, št. 7-8/2015, je odvetnica Vesna Fašink med drugim opozorila na neusklajeno sodno prakso Višjega delovnega in socialnega sodišča (VDSS) v zvezi z upravičenostjo delavca do celotnega ali le sorazmernega dela letnega dopusta in regresa za letni dopust za leto 2013 v primeru, ko je delavcu delovno razmerje prenehalo po uveljavitvi Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), pravico do celotnega letnega dopusta za leto 2013 (in s tem pravico do celotnega regresa za letni dopust za navedeno leto) pa je že pridobil na podlagi določb prej veljavnega Zakona o delovnih razmerjih (ZDR). Pri tem je opozorila na sodbo VDSS v zadevi Pdp 721/2014 z dne 21. avgusta 2014 v primerjavi s sodbama VDSS v zadevah Pdp 530/2014 z dne 6. novembra 2014 in Pdp 485/2014 z dne 15. oktobra 2014. Menim, da avtoričine ugotovitve niso točne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄9

Ta je zoper nas

Tomaž Pavčnik, 6.3.2014

Ostalo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 9/2014Več predstavnikov zdaj že upokojene sodniške generacije je podobno pripovedovalo, kako je bilo, ko so uvedli merila pričakovanega obsega sodniškega dela, bolj znana kot zloglasna norma. Dogovorili so se, da bodo delali le do določene količine, bolj ali manj izenačene z normo, in problem bo rešen. Zamolčano, ne pa tudi prezrto je bilo, da bi se za tistega, ki ne bi ravnal tako, štelo, da je "zoper". Vendar zoper kaj? Že vprašanje pove veliko.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄9

Obveščanje staršev o otroku s posebnimi potrebami v vrtcu

Sandra Pjanić, 7.3.2013

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sandra Pjanić, Pravna praksa, 9/2013• Ali je vrtec dolžan starše ostalih otrok obvestiti o tem, da je v njihovi skupini otrok s posebnimi potrebami? Odgovor vsebuje Pravilnik o zbiranju in varstvu osebnih podatkov na področju predšolske vzgoje, ki na podlagi 51. člena Zakona o vrtcih (ZVrt)<
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄9

Izigrana konstruktivna nezaupnica

dr. Janez Pogorelec, 7.3.2013

Ustavno sodišče

dr. Janez Pogorelec, Pravna praksa, 9/2013Ustavnopravna stroka že dolga leta opozarja, da je imenovanje ministrov v Državnem zboru v naši ustavni ureditvi resna anomalija glede na izvorni nemški model konstruktivne nezaupnice, saj praktično izničuje institut konstruktivne nezaupnice. Dogajanja zadnjih tednov, ko se je na vse načine iskalo možnosti obida tega instituta in se ga je nazadnje vsaj na dejanski ravni tudi našlo, pa bi morala prepričati tudi največje nasprotnike predloga sprememb 112. in 118. člena Ustave iz leta 2001, s katerimi bi se imenovanje ministrov preneslo na predsednika republike, da je prav taka sprememba Ustave edina možnost, če želimo imeti delujočo konstruktivno nezaupnico. Ker se je tokrat ta anomalija obrnila prav proti tistim, ki so takrat predlagani spremembi Ustave najbolj nasprotovali, bo morda zdaj le napočil čas, ko bodo nehali vztrajati pri svoji žal povsem neustrezni rešitvi in dopustili, da se naš model približa uspešni in delujoči nemški ureditvi. Predlog vlade za začetek postopka za spremembe ustave iz leta 2001, ki bi svoj cilj dosegel že z minimalno spremembo določb 112. in 118. člena Ustave, bi zato v tem trenutku kazalo ponoviti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄9

Država kot Shylock

dr. Dragan Petrovec, 8.3.2012

Pravoznanstvo

dr. Dragan Petrovec, Pravna praksa, 9/2012Nisem strokovnjak za izvršilne postopke, še zlasti ne za civilne, pa še za marsikaj drugega tudi ne. Mislim pa, da v primerih, kakršni so pred nami, nikomur ni treba biti specialist za izvršbo, da bi šele s tem znanjem oborožen zaznal krivičnost. Je preveč v nebo vpijoča, da bi jo lahko kdorkoli spregledal.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄9

Uklonilni zapor končno na ustavnosodnem rešetu

Mojca M. Plesničar, 8.3.2012

Kazenski postopek

Mojca-M. Plesničar, Pravna praksa, 9/2012Varuhinja človekovih pravic je konec januarja na Ustavno sodišče vložila zahtevo za presojo ustavnosti Zakona o prekrških (ZP-1) v delih, ki se nanašajo na uklonilni zapor. Na ustavnosodno presojo tega prekrškovnega instrumenta stroka čaka že dolgo, saj so mnenja o njem pri nas vse prej kot soglasna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄9

Sporna etika in "rumena penologija"

dr. Dragan Petrovec, 8.3.2012

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

dr. Dragan Petrovec, Pravna praksa, 9/2012Direktor zapora na Dobu Jože Podržaj se je v PP, št. 8/2012, odzval na moj prispevek o etiki v zaporu in verjame bralcem, da bodo po njegovem pisanju spoznali, da je moja etika tista, ki je sporna, penološke ideje, kot jih predstavljam, pa spadajo na področje, kot ga poimenuje, "rumene" penologije. Naj na kratko odgovorim najprej z argumenti formalne avtoritete, ki so sicer šibkejši kot vsebinski.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄9

Za čim učinkovitejši dostop do kakovostnega sodnega varstva

Anton Panjan, 10.3.2011

Sodišča

Anton Panjan, Pravna praksa, 9/2011Čeprav imajo vsa sodišča v svojih okvirih in pristojnostih pomembno vlogo pri oblikovanju pravne države, je Okrožno sodišče v Ljubljani, katerega predsednik sem nedavno postal, zagotovo eno od zahtevnejših in pomembnejših sodišč v slovenskem prostoru. Okrožno sodišče v Ljubljani je največje od 11 okrožnih sodišč v Sloveniji tako po številu zaposlenih kot tudi po številu obravnavanih zadev ter deležno tudi največ medijske in politične pozornosti. Trenutno ima 427 zaposlenih, od tega 97 sodnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄9

Plačila podizvajalcem na projektih, pridobljenih z izvedbo javnih naročil

Potočnik Maja, Karin Julij, 10.3.2011

PRORAČUN, Obligacije

Maja Potočnik, Julij Karin, Pravna praksa, 9/2011Z novelo Zakona o javnih naročilih (ZJN-2B) so začele veljati poostrene določbe, ki se nanašajo na neposredna plačila podizvajalcem na projektih, pridobljenih z izvedbo javnih naročil, hkrati pa Vlada še ni sprejela nove Uredbe, s katero bi natančneje določila pravila in postopke za neposredno izvajanje plačil podizvajalcem, kot to določa isti zakon. Tako v vmesnem času velja stara Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju (v nadaljevanju Uredba), ki pa ne le drugače kot ZJN-2 opredeljuje pojem podizvajalca, temveč je tudi v neskladju z drugimi kogentnimi določbami ZJN-2. S tem je na številna odprta vprašanja v zvezi z neposrednim plačevanjem podizvajalcem mogoče odgovoriti zgolj na teoretični ravni in za uporabo v vsakem konkretnem primeru posebej.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄9

Govornikova samopodoba

Pavliha Marko, Herman Bogdana, 10.3.2011

Ostalo

dr. Marko Pavliha, Bogdana Herman, Pravna praksa, 9/2011Kako ste se počutili nedavno, ko ste bili govornik, govornica? Nekaj možnih in pričakovanih odgovorov: bilo mi je v čast; že dolgo prej sem se govora veselil/-a; bilo mi je odveč; imel/-a sem težave; spomnil/-a sem se svojega prejšnjega govora (predavanja, sodelovanja v razpravi, nagovora itd.), ki po mojem mnenju ni bil dober; prej me je bilo strah; nerodno mi je bilo stati pred toliko ljudmi, ki so me poslušali, pa tudi opazovali; nič posebnega, komunikacija kot vsaka druga ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄9

Delodajalski pogled na potrebne spremembe ZDR

Metka Penko-Natlačen, 10.3.2011

Delovna razmerja

Metka Penko-Natlačen, Pravna praksa, 9/2011V času dolgoletne, takrat več kot desetletne priprave zdaj veljavnega Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) smo imeli na delodajalski strani v marsičem drugačno mnenje kot pripravljavec zakona in sindikalna stran. Strinjali smo se o tem, da je čas, da preidejo delovna razmerja iz asociativnih v sfero pogodbenih razmerij s civilistično koncepcijo. Pričakovali smo, da bodo s tem kolektivna delovna razmerja ohranila pomembno vlogo pri kolektivnem urejanju pravic delavcev vzporedno z ZDR.
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄9

Dopustnost preklica sklicane skupščine delniške družbe s strani uprave

dr. Saša Prelič, 5.3.2009

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Saša Prelič, dr. Saša Prelič, Pravna praksa, 9/2009Pred časom je prišlo do zanimivega dejanskega stanja, ki je zahtevalo enako zanimive odgovore. V konkretnem primeru je bila skupščina neke družbe sklicana z objavo v Uradnem listu RS na temelju manjšinske zahteve za sklic. Na dan zasedanja skupščine je uprava družbe uro pred zasedanjem delničarjem v...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄9

Neobičajno nizka ponudba

Mateja Dren, 5.3.2009

PRORAČUN

Mateja Dren, Maja Potočnik, Maja Potočnik, Pravna praksa, 9/2009V postopkih oddaje javnih naročil ponudniki v svojih ponudbah večkrat ponudijo izjemno nizke cene ali druge neobičajne pogoje, izključno z namenom pridobitve javnega naročila, pri čemer se naročniku ob prejemu take ponudbe postavi vprašanje, ali bo ponudnik sploh sposoben izvesti predmetno javno nar...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄9

Zasebnost na delovnem mestu - jo imamo ali ne, naj jo imamo ali ne?

Nataša Pirc-Musar, 5.3.2009

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Nataša Pirc-Musar, Nataša Pirc-Musar, Pravna praksa, 9/2009Ni dvoma, da moramo biti previdni, ko omejujemo temeljne človekove pravice. Pravo ravnovesje med njimi pa je vendarle treba najti. Pravice do zasebnosti, do tajnosti pisem in občil ter varstva osebnih podatkov ne sodijo med t. i. absolutne pravice (pravice, ki se jih nikoli ne postavlja na sodniško ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄9

Neznosna lahkost kršitev zasebnosti

Nataša Pirc-Musar, 6.3.2008

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Človekove pravice

Nataša Pirc-Musar, Pravna praksa, 9/2008univ. dipl. pravnik, informacijska pooblaščenka T. i. prometni podatki so osebni podatki, ki poleg varstva po 38. členu Ustave RS in Zakona o varstvu osebnih podatkov uživajo tudi varstvo po 37. členu, ki določa meje posegov v komunikacijsko zasebnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄9

S tujih knjižnih polic

Sara Pernuš, 8.3.2007

Kultura in umetnost

Sara Pernuš, Pravna praksa, 9/2007Dean John Champion The Juvenile Justice System: Deliquency, Processing, and the Law (peta izdaja) (Prentice Hall, 2006, 704 strani) Knjiga ponuja natančno proučitev sistem mladoletniškega kazenskega prava. Avtor raziskuje vse vidike mladoletniškega prava - sodni proces, pogojno obsodbo, pogojni...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄9

Medicina in pravo v Mariboru

mag. Viktor Planinšec, 8.3.2007

Zdravstvena in lekarniška dejavnost

mag. Viktor Planinšec, Pravna praksa, 9/2007mag. pravnih znanosti, vrhovni sodnik v pokoju Pravniško društvo in Zdravniško društvo iz Maribora prirejata v sodelovanju s pravno in medicinsko fakulteto strokovna srečanja zdravnikov in pravnikov o različnih strokovnih vprašanjih, ki so skupna medicini in pravu. Namen srečanj ni toliko dobi...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄9

Zapleti v medicini

mag. Viktor Planinšec, 9.3.2006

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Zdravstvena in lekarniška dejavnost

mag. Viktor Planinšec, Pravna praksa, 9/2006Pred šestnajstimi leti smo v Pravniškem društvu Maribor in v Zdravniškemu društvu Maribor razpravljali o stanju medicinskega prava pri nas in spoznali, da je medicinsko pravo kot posebna pravna veja v ozadju, da se o njem kot enotnem pojmu skorajda nič ne sliši, medtem ko je medicinsko pravo na zaho...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄9

Skepsa – tudi do samega sebe

Tomaž Pavčnik, 9.3.2006

Človekove pravice, Javno obveščanje

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 9/2006Zadnje dni, ko ni razločnega odgovora, do kod v globalnem svetu seže svoboda zahodnega tiska, se večkrat spomnim svojega ravnanja, na katero nisem ponosen in bi me ga bilo danes sram ponoviti. Bilo je v Džajpurju, deset let nazaj. S Tatjano sva imela na potovanjih navado, da sva si pod težo vročine ...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 9

Leto objave

2017(3) 2016(1) 2015(3) 2014(1)
2013(2) 2012(3) 2011(4) 2009(3)
2008(1) 2007(2) 2006(2) 2005(1)
2003(2) 2002(2) 1999(1) 1998(2)
1997(2) 1996(1) 1995(2) 1994(1)
1992(1) 1991(1)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOP QRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov