O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 5
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 106)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Električni skiroji in cestnoprometna pravila

Jakšić Jure, Pirc Jure, 18.7.2019

Cestni promet

Jure Jakšić, Jure Pirc, Pravna praksa, 28-29/2019Pred nekaj dnevi se je najina umirjena mestna vožnja nekje v Mariboru skoraj končala s prometno nesrečo. Kljub ustrezni hitrosti vožnje pred krožiščem in prepričanju, da ni nobenega kolesarja ali pešca, ki bi prečkal prehod za pešce, se je pred avtomobilom nenadoma znašel voznik skiroja. Na srečo sva pred tem krožiščem ustavila, kljub temu da je bil voznik skiroja, ki se je prehodu približeval po kolesarski poti z desne strani, precej oddaljen. Zato glede na izkušnje ni bilo verjetno, da bi do prehoda za pešce in kolesarje prišel tako hitro, da bi se lahko srečal z najinim vozilom. Ob pogledu na skiro sva ugotovila, da ga voznik ni poganjal, kar nama je dalo vedeti, da gre za električni skiro.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Štiri odločitve vrhovnega sodišča o kreditih v švicarskih frankih

Robert Preininger, 20.12.2018

Banke in hranilnice, TRGOVINA

Robert Preininger, Pravna praksa, 49-50/2018Vrhovno sodišče Republike Slovenije (VS RS) je v sklepu Ips 141/2017 z dne 18. oktobra 2018 dalo poudarek pravu EU z vidika "visoke ravni varstva potrošnikov, spodbujanja njihove pravice do obveščenosti, izobraževanja in samoorganiziranja za zaščito njihovih interesov". Glede pojma potrošnik v smislu 2. člena Direktive 93/13 pa je v citiranem sklepu zavzelo stališče, da je ta pojem objektiven in neodvisen od konkretnih znanj, ki jih lahko ima zadevna oseba, ali od informacij, s katerimi dejansko razpolaga. Razpravljanje v sodnih postopkih o individualnih lastnostih posameznikov, ki so kot potrošniki sklenili potrošniške kreditne pogodbe z bankami, je torej izključeno z vidika materialnega prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄27

Varstvo investitorjev in poenostavitev postopkov na področju graditve objektov

Denis Potočnik, 12.7.2018

Gradbeništvo

Denis Potočnik, Pravna praksa, 27/2018Obstoječa gradbena zakonodaja, ki določa pogoje za graditev objektov, predvideva dolgotrajne, zapletene in neracionalne postopke za pridobitev gradbenih in uporabnih dovoljenj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Ali je Uber res super?

Vlačič Patrick, Pavliha Marko, 15.2.2018

Promet in zveze - splošno

dr. Patrick Vlačič, dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 6/2018Uber je brez dvoma nadvse uspešen poslovni model. Koncept, razvit šele leta 2008, je za svojo rast potreboval humus v obliki zadostne razširjenosti pametnih telefonov, ki so omogočili posel, s katerim se danes obračajo milijarde evrov. Pod to bleščečo zunanjostjo se kot običajno odpirajo številna pravna vprašanja. Ena so povezana z nelojalno konkurenco, druga s prevoznim obligacijskim pravom, tretja z upravnim pravom (licenciranjem) in četrta z delovnim pravom. Ta prispevek se osredotoča na ključno vprašanje, pod čigavo pristojnost sodijo Uberjevi prevozi, ali pod pristojnost Evropske unije ali držav članic. Ali gre pri tem konceptu zgolj za posredovanje prek mobilne aplikacije ali je Uber tudi prevoznik v prevozni pogodbi? Sodba Sodišča Evropske unije v zadevi Asociación Profesional Elite Taxi proti Uber Systems Spain SL. je dala odgovor na gornje vprašanje, a to je šele prva odločitev v več deset vloženih zadevah v zvezi s konceptom Uber, ki čakajo Sodišče Evropske unije v bližnji prihodnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄47

Varstvo potrošnikov pred zavajajočim oglaševanjem v veljavni pravni ureditvi

Denis Potočnik, 7.12.2017

TRGOVINA

Denis Potočnik, Pravna praksa, 47/2017Srečujemo se z veliko ponudbo blaga in storitev, s katerimi nas trgovci in ponudniki storitev vsakodnevno "zasipajo" bodisi s pomočjo oglasnih letakov bodisi prek spleta in drugih medijev. Konkurenca je na vseh področjih tako velika, da ponudnikom ne preostane drugega, kot da skušajo z oglaševanjem kupce "premamiti", da kupijo njihovo blago ali naročijo storitve namesto blaga ali storitev konkurenčnih podjetij. Pri tem pa se nemalokrat poslužujejo različnih pravno nedopustnih načinov oglaševanja, tudi zavajajočega oglaševanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄41-42

Sodišče EU dokončno na široko odprlo vrata ničnosti potrošnikih kreditnih pogodb

Rober Preininger, 26.10.2017

TRGOVINA, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Rober Preininger, Pravna praksa, 41-42/2017V sodbi Sodišča EU z dne 20. septembra 2017 v zadevi Andriciuc in drugi, C-186/16, je ponovno zavzeto vsebinsko podobno in tudi dodatno razširjeno stališče glede uporabe člena 4(2) Direktive 93/13 ter zahteve po jasnosti in razumljivosti (transparentnosti) pogodbenega pogoja kot v drugih zadevah, ki so bile do sedaj že obravnavane pred Sodiščem EU. Vendar tokrat glede pogoja iz postopka o glavni stvari, ki je bil določen v kreditni pogodbi, sklenjeni med prodajalcem ali ponudnikom in potrošnikom v tuji valuti, ki ni bil posamično dogovorjen in na podlagi katerega je treba kredit vrniti v isti tuji valuti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄27

LinkedIn za pravnike

mag. Jure Planinšek, 13.7.2017

ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

mag. Jure Planinšek, Pravna praksa, 27/2017LinkedIn je največja profesionalno-poslovna platforma na svetu, ki jo najbolje predstavi njen slogan Relationships Matter (poznanstva so pomembna). Pravnikom omogoča povezovanje z drugimi strokovnjaki, iskanje novih poslovnih in kariernih priložnosti ter učinkovito iskanje znanja. LinkedIn ima več kot 500 milijonov uporabnikov, ob prevzemu s strani Microsofta (2016) pa je bil ovrednoten na 26,2 milijarde ameriških dolarjev. Po nekaterih raziskavah je 80 odstotkov uporabnikov odločevalcev v organizacijah, uporabniki pa informacijam z LinkedIna zaupajo dvakrat bolj kot drugim virom na spletu. Sploh v poslovnem svetu je postal LinkedIn de facto orodje profesionalnega mreženja, zato postaja običajno in pričakovano, da so pravne organizacije in pravni strokovnjaki aktivno prisotni na tem socialnem omrežju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄26

Pravila WTO so se "postarala" - letna konferenca o pravu Svetovne trgovinske organizacije v Ženevi

dr. Irena Peterlin, 6.7.2017

TRGOVINA

dr. Irena Peterlin, Pravna praksa, 26/2017V Ženevi se je zaključila 17. tradicionalna konferenca o pravu Svetovne trgovinske organizacije (v nadaljevanju: WTO), ki združuje interese akademikov in praktikov s področja prava WTO in mednarodne trgovine. Splošno velja za eno od najbolj pomembnih in prestižnih konferenc, ki obravnavajo razvoj mednarodnega trgovinskega prava. Njen namen je opozoriti na aktualnosti in trende s tega področja ter dati možnost akademikom, diplomatom in uradnikom WTO, študentom in predstavnikom podjetij, da prek interaktivnih okroglih miz sodelujejo v aktualnih razpravah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄22

Ali sta blokiranje in preusmerjanje domen res primerna ukrepa za preprečevanje dostopa do spletnih vsebin?

Povše Golob Barbara, Drofenik Maša, 8.6.2017

ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Barbara Povše Golob, Maša Drofenik, Pravna praksa, 22/2017Zahteve po blokadah in preusmeritvah domen z namenom preprečevanja dostopa do nezakonitih spletnih vsebin niso nič novega. Z njimi se vse pogosteje srečujejo različni ponudniki storitev informacijske družbe pri nas in v tujini. Vendar imajo te zahteve brez poznavanja delovanja sistema domenskih imen (ang. Domain Name System) oziroma DNS lahko tudi širše in neželene pravne posledice. Obenem pa ne odpravljajo problema, saj sporna vsebina kljub blokadi oziroma preusmeritvi domene ostaja dostopna na spletu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄11

Kdo je destruktiven in skrajno neodgovoren glede drugega tira

dr. Marko Pavliha, 23.3.2017

Železniški promet

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 11/2017Ko smo prejšnji torek člani koordinacijskega odbora sveta za civilni nadzor projekta drugi tir na tiskovni konferenci predstavili predlog Zakona o gradnji in financiranju gradnje proge Koper-Divac?a, je oblast reagirala dokaj predvidljivo: burno, panično in žaljivo. Našo potezo so označili za "destruktivno" in "skrajno neodgovorno", ker naj bi v kratkem Ministrstvo za infrastrukturo v parlamentarno proceduro vložilo svojo verzijo zakona.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄2

Sončne elektrarne - zanimivejša pravna vprašanja

Planinšek Nina, Planinšek Jure, 19.1.2017

Industrija in energetika

Nina Planinšek, mag. Jure Planinšek, Pravna praksa, 2/2017Sončne elektrarne postajajo zrela, mainstreamovska tehnologija. Samo v letu 2015 je investicijska vrednost novih sončnih elektrarn presegala 150 milijard USD, postavljenih je bilo več kot 50 GW novih sončnih (fotovoltaičnih) elektrarn. Predvsem zaradi tehnološkega razvoja in ekonomije obsega cene še naprej padajo, zato se bo po ocenah strokovnjakov trend izkoriščanja sončne energije nadaljeval in bo do leta 2050 največ električne energije pridobljene iz sončne energije. Sončna energija ima zelo velik energetski potencial, ki bistveno presega potrebe človeštva in državam omogoča tudi stroškovno čedalje bolj učinkovit način doseganja okoljskih zavez. V prispevku predstavljava v praksi najbolj zanimiva pravna vprašanja, povezana s sončnimi elektrarnami, in sicer: postavitev, financiranje, odgovornost za napake in garancije, neprave stvarne služnosti, prisilne prodaje sončnih elektrarn ali nepremičnin, na katerih so postavljene, podpore in poslovni modeli.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄27

O (ne)življenjski razlagi prava glede uporabe tujega podvodnega plovila v slovenskem morju

dr. Marko Pavliha, 7.7.2016

Pomorski in rečni promet

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 27/2016Med osmimi Fullerjevimi zahtevami notranje moralnosti prava so tudi jasnost zakonov, preprečevanje nenamernih pravnih protislovij, prepoved nemogočih zahtev do podanikov in skladnost uradnih dejanj z razglašenimi pravili. Če karkoli od naštetega šepa, si moramo pomagati z zdravim razumom, občutkom za pravičnost in argumentacijo v pravu. Žal je v praksi prepogosto drugače, še posebej v upravi, kajti birokraciji je lažje odreči kakšno pravico, kot jo priznati in si nakopati dodatno delo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄12-13

Posodabljanje nadzora nad trgovanjem z izdelki z dvojno rabo in razsežnosti mednarodne varnosti

dr. Irena Peterlin, 24.3.2016

TRGOVINA

dr. Irena Peterlin, Pravna praksa, 12-13/2016Nadzor nad izdelki z dvojno rabo (angl. dual-use goods) je pomembna komponenta Strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje, katere namen je "preprečiti, odvrniti, zaustaviti in, če je mogoče, odpraviti programe orožja za množično uničevanje po vsem svetu". Republika Slovenija kot članica EU izpolnjuje svoje mednarodne obveznosti tudi v okviru članstva v EU in strategije zunanje ter skupne trgovinske politike EU. Slovenija skrbi za implementacijo vseh zavez, ki so usmerjene k zagotavljanju mednarodnega miru in varnosti, med katere spada tudi nadzor nad izdelki z dvojno rabo. Za izdajo dovoljenj, ki se nanašajo na izdelke z dvojno rabo in zagotavljanje tehnične pomoči, je pristojno Ministrstvo za gospodarstvo, za nadzor pa carinski organi RS.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄45-46

TPP - nova pot k posodobitvi trgovine in kaj to pomeni za WTO

dr. Irena Peterlin, 19.11.2015

TRGOVINA

dr. Irena Peterlin, Pravna praksa, 45-46/2015Začetek oktobra sta zaznamovala dva dogodka, pomembna za trgovino na ravni držav: EU je ratificirala multilateralni sporazum WTO o olajševanju trgovine in dvanajst pacifiških držav je sklenilo petletna pogajanja o strateškem gospodarskem partnerstvu ali sporazum o čezpacifiškem strateškem gospodarskem partnerstvu (angl. Trans-Pacific Strategic Economic Partnership Agreement - TPP). Končno besedilo slednjega, ki obsega trideset poglavij, še dober mesec ne bo dosegljivo javnosti. Pred udeleženkami TPP je zdaj največji izziv, in sicer izpeljati ratifikacijo na nacionalni ravni in si pridobiti javno mnenje, saj je bil TPP že od vsega začetka kontroverzen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄44

Odmika se železna cesta

dr. Marko Pavliha, 12.11.2015

Promet in zveze - splošno

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 44/2015Naslov je kajpak parafrazirani verz najbolj prešernega jurista med poeti z aluzijo na zloglasni drugi tir med Koprom in Divačo, ki se nam žal ne bliža tako optimistično, kot se je nekdaj južna železnica. Utemeljena je bojazen, da bodo po naši preljubi domovini "iz Ljubljane v druge mesta" kmalu nemoteno poletavali le še pernati ptiči, saj se bo zaradi nekaterih nespametnih ali koristoljubnih človeških "tičkov" tovor z vlaki vred preselil onkraj slovenskih mejá.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄24-25

Posledice nekoordinirane rabe radijskih frekvenc med državami

Pohar Mark, Funa Igor, 18.6.2015

ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Mark Pohar, Igor Funa, Pravna praksa, 24-25/2015Do prvih radijskih komunikacij je prišlo konec 19. stoletja z odkritjem radijskih valov. V primerjavi z drugimi oblikami komuniciranja na daljavo je glavna prednost radijskih komunikacij v tem, da omogočajo komunikacijo brez uporabe fizičnega vodnika, s katerim bi bila povezana oba konca, ki si izmenjujeta informacije. Da lahko signal pride do sprejemnika, kjer ga uporabnik zazna z vidom ali sluhom, je poleg tehnične opreme (na primer mobilni telefon, televizor ali računalnik) potrebna tudi prenosna pot, nekakšen "brezžični most" med oddajnikom in sprejemnikom. Ta most so radijski valovi oziroma tisto, čemur pravimo radijske frekvence in radiofrekvenčni kanali. Celoten nabor teh frekvenc imenujemo radiofrekvenčni spekter.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄14

Usodni let Germanwings 4U 9525 - odškodnina po evropskem in mednarodnem pravu

dr. Marko Pavliha, 9.4.2015

Zračni promet

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 14/2015"Upajmo ... Bomo videli ... Zdaj lahko greste," so bilezadnje besede duševno razbrazdanega kopilota Andreasa Lubitza tistega srhljivega dopoldneva 24. marca 2015, preden je storil najhujše, kar človek sploh lahko naredi sebi in soljudem. Spet je odpovedal človeški faktor, s katerim se ne more kosati niti najboljši računalnik.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄44

Za večjo obveščenost potrošnikov o njihovih pravicah

Vid Pavlica, 14.11.2013

TRGOVINA

Vid Pavlica, Pravna praksa, 44/2013Zasipanje s svežnji kompleksnih informacij ni obveščanje potrošnikov, saj kaj hitro privede do avtomatskega klikanja v ustrezne obrazce, z namenom čim hitrejšega končanja spletnega nakupa. To je bilo eno glavnih sporočil letne konference o evropskem potrošniškem pravu, ki jo je 10. in 11. oktobra letos v Trierju v Nemčiji organizirala Akademija za evropsko pravo (ERA). Konferenca je obravnavala aktualno dogajanje glede predpisov EU in najnovejšo prakso Sodišča EU, ki se nanaša na potrošniško pravo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

Omrežna nevtralnost

Mark Pohar, 23.8.2012

ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Mark Pohar, Pravna praksa, 31-32/2012Po svetu že dalj časa potekajo razprave o omrežni nevtralnosti in odprtosti interneta, kar je v strokovnih krogih bolj znano pod angleškim imenom net neutrality. Gre za regulatorni pristop, ki operaterjem nalaga enako obravnavanje vseh vrst prometa ne glede na vir ali cilj komunikacije. Poenostavljeno to pomeni, da lahko uporabniki v omrežju dostopajo do vseh (zakonitih) vsebin oziroma uporabljajo katerekoli aplikacije, naprave ali storitve po lastni izbiri, operaterji pa jih pri tem ne smejo omejevati. Čeprav trenj med zagovorniki in nasprotniki omrežne nevtralnosti v Sloveniji do zdaj ni bilo zaznati, pa bo ta tema v kratkem postala aktualna tudi pri nas: na spletnem portalu Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport je bil namreč objavljen osnutek novega Zakona o elektronskih komunikacijah, ki bo po vzoru revidirane evropske zakonodaje urejal tudi vprašanja omrežne nevtralnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Reševanje sporov med operaterji in uporabniki elektronskih komunikacij

Mark Pohar, 26.4.2012

TRGOVINA

Mark Pohar, Pravna praksa, 16-17/2012V PP, št. 13/2012, je bil objavljen članek mag. Boštjana Rejca, v katerem avtor kritično oceni odločitve Upravnega sodišča, povezane s spori med potrošniki in ponudniki elektronskih komunikacij. Pri tem se obregne tudi ob Agencijo za pošto in elektronske komunikacije RS (APEK), ki naj bi z zapletenimi postopki načrtno ovirala potrošnike pri učinkovitem varstvu njihovih pravic. To seveda ne drži. Kljub temu namen tega prispevka ni polemizirati o primernosti konkretnih odločitev regulatorja oziroma sodišč, temveč osvetliti problematiko z vidika veljavne zakonske ureditve, ki jo mag. Rejc v svojem članku pušča ob strani.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄15

Od Titanika do Coste Concordie

dr. Marko Pavliha, 19.4.2012

Pomorski in rečni promet

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 15/2012Ameriški pisatelj in samooklicani izumitelj periskopa Morgan Andrew Robertson je leta 1898 preroško zasnoval kratek roman Futility or the wreck of the Titan o pravljični, megalomanski čezoceanski ladji. Nanjo je vkrcal bogate in zadovoljne ljudi, nato pa jih je pustil, da so se neke mrzle aprilske noči v severnem Atlantiku raztreščili ob ledeni gori, s čimer je hotel pokazati na brezpomembnost, jalovost, ničevost slehernega početja. Štirinajst let pozneje je angleški ladjar White Star Line splovil parnik Titanik, ki je bil neverjetno podoben izmišljenemu in je - zares srhljivo - doživel domala enako usodo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄22

Obet ali iluzija prometne varnosti

Dragan Petrovec, 9.6.2011

Cestni promet

dr. Dragan Petrovec, Pravna praksa, 22/2011Država nam znova grozi na enem od področij, na katerem želi urediti razmere. Pravzaprav ne gre zgolj za grožnjo. Gre za več ukrepov, ki so smiselni, a ne vsi. Nikakor se ne more odpovedati brezglavemu zviševanju kazni. Ko sem pred časom kritiziral sankcije, so mi nekateri na videz utemeljeno odgovarjali, da vidim le to plat, ne pa vsega dobrega, kar novi predpisi prinašajo. To zna biti res, a me je obramba spomnila na pogosto sliko družinskih odnosov. Pri nasilnem očetu, ki je pretepal ženo in otroke, so se vselej našli ljudje, ki so porekli - že, že, ampak hodi v službo in le prinaša denar domov, torej ni tako hudo. Nekaj podobnega se dogaja v prometu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄1

Potrošnik in garancija za brezhibno delovanje stvari

Boštjan Pintar, 13.1.2011

Obligacije, TRGOVINA

Boštjan Pintar, Pravna praksa, 1/2011univ. dipl. pravnik, študent podiplomskega študija na PF Univerze v Ljubljani Z nakupom stvari pričakujemo, da bo stvar delovala brezhibno. Pogosto se namreč zgodi, da je sprva vse v najlepšem redu, pozneje pa se pojavijo napake v delovanju. Takrat začnemo mrzlično isk
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄1

BEREC - novi evropski regulator elektronskih komunikacij?

Mark Pohar, 14.1.2010

ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Mark Pohar, Pravna praksa, 1/2010Dne 18. decembra 2009 je bil v Uradnem listu Evropskih skupnosti objavljen reformni sveženj s področja elektronskih komunikacij, s katerim se spreminja regulativni okvir iz leta 2002. Naj spomnimo: gre za regulativni okvir, ki obsega pet direktiv,1 njegov osnovni namen pa je spodbujati konkurenco na...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄16-17

Pravna praznina ali koruptivnost?

Mark Pohar, 23.4.2009

ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Mark Pohar, Mark Pohar, Pravna praksa, 16-17/2009V PP, št. 14/2009, je bil objavljen prispevek z naslovom "APEK se je samo dodatno zapletla". Očitno gre za odmev na moj prispevek,1 v katerem sem poskusil z analizo veljavne zakonodaje odgovoriti na vprašanje, ali je res treba v postopku dodelitve radijskih frekvenc javni poziv iz 38. člena Zakona o...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 5 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(2) 47(1) 45(1) 45-46(1)
44(2) 41-42(1) 39-40(1) 38(1)
37(2) 31-32(1) 30-31(1) 29(1)
29-30(1) 28-29(1) 27(3) 26(1)
25(2) 24-25(1) 23(2) 22(3)
21(1) 20(4) 20-21(1) 19(3)
18(1) 17(3) 17-18(1) 16(1)
16-17(2) 15(2) 15-16(1) 14(3)
13(5) 13-14(1) 12(2) 12-13(2)
11(4) 11-12(1) 10(2) 10-11(2)
9(3) 8(2) 8-9(1) 7(6)
7-8(1) 6(2) 5(3) 5-6(1)
Več...

Leto objave

2019(1) 2018(3) 2017(7) 2016(2)
2015(4) 2013(1) 2012(3) 2011(2)
2010(1) 2009(1) 2007(3) 2006(4)
2005(7) 2004(2) 2003(2) 2002(5)
2001(6) 2000(6) 1999(1) 1998(6)
1996(14) 1995(2) 1994(7) 1993(9)
1992(4) 1991(3)

Področja

< Vsi 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 5.1. INDUSTRIJA 5.2. KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO 5.3. PROMET IN ZVEZE 5.4. GOSTINSTVO IN TURIZEM 5.5. MALO GOSPODARSTVO IN OBRT 5.6. TRGOVINA 5.7. ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOP QRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov