O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 78
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 1935)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Smer plovbe

Tomaž Pavčnik, 18.4.2019

Ostalo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 16/2019Prebiram zapisnike sej sodnega sveta. Zapisnik 1. izredne seje, ki je bila 18. marca 2019, preseneti že s sestavo udeležencev. Kdo sestavlja sodni svet, vemo. To je tista enajsterica, ki je vanj izvoljena v skladu s 131. členom Ustave. Razumna je tudi praksa, ki se je uveljavila v zadnjih nekaj letih, da sodni svet opravlja razgovore s tistimi (najresnejšimi) kandidati, med katerimi namerava ta ustavni forum (po poprejšnjem posvetu) izbirati. Tudi seje, na katerih so bili kot povabljenci navzoči predsedniki Vrhovnega sodišča in ministri za pravosodje, so že bile. Takšne seje imajo sicer pridih političnosti, a se zdi, da je šlo doslej v glavnem vendarle za vljudnostne obiske.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Razpisna dokumentacija in tehnične specifikacije pri javnem naročilu gradnje po klavzuli ključ v roke

Koršič Potočnik Maja, Prebil Maja, 18.4.2019

PRORAČUN

mag. Maja Koršič-Potočnik, Maja Prebil, Pravna praksa, 16/2019Izmed vseh treh cenovnih klavzul, ki jih določa OZ, klavzula "ključ v roke" za izvajalca predstavlja največje tveganje. Medtem ko izvajalec svoja dela pri ceni na enoto zaračuna glede na dejansko izvedene količine in določene cene od merske enote, pri skupaj dogovorjeni ceni pa v skupnem znesku za celoten objekt, pri čemer je izključen vpliv presežnih del, in prevzame tudi tveganje za predvidljiva nepredvidena dela, naj bi cena pri klavzuli "ključ v roke" obsegala vrednost vseh nepredvidenih (tudi nepredvidljivih) in presežnih del, izključuje pa vpliv manjkajočih del nanjo. Ob upoštevanju temeljnih načel obligacijskega prava (predvsem načela enake vrednosti dajatev iz 8. člena Obligacijskega zakonika (OZ)) bi bilo zato mogoče utemeljeno sklepati, da se z večanjem tveganja, ki ga zaradi cenovne klavzule "ključ v roke" prevzema ponudnik, premo sorazmerno povečuje tudi dolžnost naročnika (investitorja), da izvajalcu pred sklenitvijo pogodbe (oziroma oddajo ponudbe) zagotovi ustrezne podatke in dokumentacijo. Te dolžnosti pa naročniki v slovenski praksi javnih naročil pogosto ne izpolnijo. Še več, ravno nasprotno menijo, da z določitvijo klavzule "ključ v roke" niso dolžni izvršiti priprav na investicijo, ker tveganje morebitnih nepredvidenih del tako ali tako nosi izvajalec. Posledice takšnega ravnanja so izrazito negativne in se že vrsto let kažejo v zlorabi klavzule "ključ v roke" (izkoriščanju te klavzule za to, da investitor prikrije slabo pripravljeno projektno dokumentacijo) ter v nezakonitem prenašanju odgovornosti za neustrezno pripravljeno tehnično dokumentacijo na izvajalce gradbenih del.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Medicina in pravo leta 2050 - ali vemo, kam gremo?

Aljoša Polajžar, 11.4.2019

Varstvo pred nalezljivimi boleznimi

Aljoša Polajžar, Pravna praksa, 15/2019Si upa kdo izmed nas, pa najsi bomo pripadniki mlajše ali starejše generacije, napovedati, s kakšnimi pravnimi izzivi se bomo soočali v letu 2050? Sam si ne upam razmišljati niti o letu 2030, saj globalizacija in razvoj tehnologije ter medicine prinašata nenadzorovano hiter napredek, ki ga pravniki že sedaj le s težavo dohajamo. Učenje o problematiki pravnih praznin v okviru študija prava je zato bilo še kako na mestu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Družinskemu zakoniku na pot

dr. Mateja Končina Peternel, 4.4.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja

dr. Mateja Končina-Peternel, Pravna praksa, 14/2019Družinski zakonik je začel veljati 15. aprila 2017, večina določb pa se začne uporabljati 15. aprila 2019. Prinaša kar nekaj novosti, a naj na tem mestu izpostavim le tri.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Delovno mesto - termin z več pomeni

mag. Suzana Pisnik, 28.3.2019

Delovna razmerja

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 13/2019Običajno si pravniki pod besedno zvezo delovno mesto predstavljamo element iz internega organizacijskega akta, ki mu pravimo sistemizacija delovnih mest in opredeljuje delovne naloge, zahtevnost dela, zahteve, pogoje za opravljanje dela in odgovornosti osebe, ki opravlja določen del delovnega procesa. Vendar pa se tako v zakonodaji kot v praksi uporabljajo tudi drugi pomeni, kar s terminološkega in nomotehničnega vidika ni najbolj ustrezno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Pravica do ohranitve dostojanstva

dr. Igor Pribac, 21.3.2019

Zdravstvena in lekarniška dejavnost

dr. Igor Pribac, Pravna praksa, 12/2019Pravica do dostojanstvene smrti, kot se glasi ena od ubeseditev zavzemanja za pravno ureditev pravice do samomora z zdravniško pomočjo in do evtanazije, zelo jasno poudari ključno razsežnost tega zavzemanja. Gre za dostojanstvo, za njegovo ohranitev tudi ob koncu življenja, ko ga lahko zdeluje bolezen in ko se bolezni lahko pridružijo še družbene okoliščine, nenaklonjene ohranitvi dostojanstva. Razprava, ki si je utrla pot v javnost, je torej razprava o dostojanstvu. Kaj je dostojanstvo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Inštrukcije lahko spadajo v osebno dopolnilno delo

mag. Suzana Pisnik, 14.3.2019

ZAPOSLOVANJE IN BREZPOSELNOST

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 11/2019• Kako lahko legalno nudim plačljive inštrukcije dijakom?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Obstoj oškodovanca pri kaznivem dejanju ponarejanja listin

Košir Samo, Potisk Janja, 14.3.2019

Kazenski postopek

Samo Košir, Janja Potisk, Pravna praksa, 11/2019Vprašanje definicije oškodovanca postaja za državnotožilsko in sodno prakso vedno bolj pomembno. Razvoj ustavnosodne prakse in prava EU, bo de lege ferenda prej ali slej pripeljal do okrepitve položaja tega procesnega udeleženca v predkazenskem in kazenskem postopku. O problemu obstoja oškodovanca pri kaznivem dejanju ponarejanja listin zaenkrat ne obstaja poenotena sodna praksa, prakse Vrhovnega sodišča RS, ki bi se neposredno ukvarjala s tem vprašanjem, pa sploh ni. Obstoječe rešitve temeljijo na izhodišču, da mora za obstoj oškodovanca obstajati vzročna zveza med kaznivim dejanjem in ogrozitvijo ali kršitvijo osebne ali premoženjske pravice in da mora biti ogrozitev ali kršitev take pravice vsebovana že v opisu kaznivega dejanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Pravni vidiki kibernetske varnosti (2. del)

Planinšek Jure, Skok Tadej, 7.3.2019

GOSPODARSKI SUBJEKTI, ZAVAROVALNIŠTVO

mag. Jure Planinšek, Tadej Skok, Pravna praksa, 9-10/2019V prvem delu prispevka sva predstavila ključna pravna vprašanja o zagotavljanju kibernetske varnosti in podala kratek pregled zakonodaje. V drugem delu pa na namišljenem primeru vdora obravnavava ukrepe za zagotavljanje kibernetske varnosti in pojasnjujeva, zakaj mora pri njihovi implementaciji, delovanju in odpravljanju posledic sodelovati ustrezno podučen pravnik.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Bojevnica

Tomaž Pavčnik, 7.3.2019

Ostalo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 9-10/2019Film islandskega režiserja Benedikta Erlingssona je fotografsko lep film. Živ lik glavne junakinje se, ko se skriva pred droni in vojaškimi helikopterji, dobesedno zažira v prst, sneg in gejzirje islandske pokrajine. Osebna zgodba na eni in družbena (globalna) kulisa na drugi strani se odvijata vzporedno, med seboj blago trčita in se nazadnje humorno zasukata. Razlog, da film, in to ne prvič, nastopa v rubriki Z obrobja postave, pa je kričeč razkorak med usodo, ki jo v filmu doživlja glavna junakinja, ter usodo, ki jo film doživlja v svetu, o katerem govori, ter je - za razliko od glavne junakinje, ki konča v zaporu - celo čaščen z nagradami, tudi z ljubljanskim vodomcem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Avtomatizirano odločanje in pravni položaj posameznika

mag. Mitja Podpečan, 7.3.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

mag. Mitja Podpečan, Pravna praksa, 9-10/2019Masovni podatki oz. velepodatki (angl. big data) in računalništvo v oblaku - ki omogočata prej nedosegljive zmogljivosti obdelovanja podatkov - sta pospešila razvoj metod umetne inteligence. Čeprav glede na stanje tehnike za zdaj ne moremo govoriti o pravi oz. krepki umetni inteligenci (ang. strong artificial intelligence), pa se v praksi že srečujemo z uporabo strojnega učenja (ang. machine learning). Eden izmed primerov praktične rabe strojnega učenja je nedvomno avtomatizirano odločanje - tudi tako, ki neposredno vpliva na posameznikov pravni položaj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Pravo in nadzor v dobi velikega podatkovja

Mojca Prelesnik, 21.2.2019

Kultura in umetnost

Mojca Prelesnik, Pravna praksa, 8/2019Znanstvena monografija Pravo in nadzor v dobi velikega podatkovja, ki sta jo uredila Aleš Završnik in Liljana Selinšek - ambiciozen projekt Inštituta za kriminologijo pri PF Univerze v Ljubljani - je resnično prišla v pravem trenutku. Odpira aktualna vprašanja varstva zasebnosti in uporabe množične obdelave osebnih podatkov, ki se dotikajo zelo različnih vidikov prava in družbe, pri čemer posebej izpostavlja štiri velike teme: uporabo algoritmičnega nadzora v družbi z vidika posameznika, uporabo velikega podatkovja v kazenskem pravu, uporabo velikega podatkovja v boju zoper korupcijo ter vprašanja varstva osebnih podatkov in zasebnosti pod pritiski velikega podatkovja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Pravni vidiki kibernetske varnosti (1. del)

Planinšek Jure, Skok Tadej, 14.2.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Intelektualna lastnina

mag. Jure Planinšek, Tadej Skok, Pravna praksa, 7/2019Leta 2018 je internet uporabljalo že skoraj štiri milijarde ljudi. Število uporabnikov in povezanih naprav se izjemno hitro povečuje. Po ocenah strokovnjakov bo leta 2022 na internet povezanih že šest milijard ljudi in več kot 200 milijard pametnih naprav. Ta eksplozija povezljivosti poleg mnogih koristi ponuja tudi neštete priložnosti za kibernetske napade, ki organizacijam povzročajo veliko škodo. Po nekaterih ocenah kibernetski napadi svetovno ekonomijo letno stanejo okoli 600 milijard dolarjev. Poleg poslovne škode imajo kibernetski vdori in varnostni incidenti (vdori) tudi zelo resne pravne posledice: visoke globe, odškodninsko odgovornost ali stečaj. V prvem prispevku predstavljava ključna pravna vprašanja zagotavljanja kibernetske varnosti in podajava pregled ključne zakonodaje s stališča skladnosti poslovanja. V drugem prispevku bova na primeru obravnavala ukrepe za zagotavljanje kibernetske varnosti in s tem povezana pravna vprašanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Opravljanje poslovne dejavnosti v domačem okolju

mag. Suzana Pisnik, 7.2.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 5-6/2019Zaradi različnih državnih spodbud za razvoj podjetništva in samozaposlovanja ter gospodarske krize se je veliko ljudi odločilo za opravljanje samostojne poslovne dejavnosti in odprtje lastnega podjetja. Vsak samozaposleni oziroma podjetnik, ki začne opravljati dejavnost, se ob ustanavljanju sreča z vprašanjem stroškov. Poleg registracije podjetja je pomembna postavka poslovni prostor. Dejavnost lahko podjetnik opravlja v najetih prostorih, lahko jih kupi ali dejavnost opravlja v lastni hiši oziroma stanovanju večstanovanjske stavbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Vinjen na delovnem mestu

mag. Suzana Pisnik, 7.2.2019

VARSTVO PRI DELU, Delovna razmerja

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 5-6/2019Ugotovili smo, da je naš zaposleni na delovnem mestu pod vplivom alkohola. • Kako lahko proti njemu ukrepamo? • Kaj moramo v takem primeru storiti za zaščito ljudi in premoženja v delovnem procesu?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Kako izgledajo sovražniki svobode?

Tomaž Pavčnik, 24.1.2019

Ostalo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 4/2019Kot peklenski obrazi s platen Hieronymusa Boscha? Kot ekspresionistične maske v Stebrih družbe Georga Grosza? Kot zlovešče karikature v podgane preoblečenih nacistov? Skratka, ali morajo sovražniki svobode res učinkovati kot strašila iz sveta umetnosti, kot mračne podobe iz nočnih mor? Ali pa nam tako upodobljena groza vendarle govori o nečem povsem drugem, namreč o tistem, česar naše oči ne zaznajo - ker je pač nesnovno, pojmovno, saj zadeva vsakdanje človeške značaje in odnose? Ali nas dobesednost dojemanja umetniških podob lahko v stvarnosti zavede?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Obvezne sestavine okvirnega sporazuma v postopku javnega naročanja

dr. Klemen Pohar, 17.1.2019

PRORAČUN

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 3/2019Pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah. V splošnem sta bistveni sestavini pogodbe vsaj predmet obveznosti in cena, pri čemer je logično, da morajo biti določene tudi stranke pogodbe. Podobno velja za pogodbe, sklenjene v postopkih javnega naročanja, za katere poleg pravil obligacijskega prava veljajo tudi specialna pravila prava javnih naročil. Poleg (običajnih) pogodb pa je mogoče v postopkih javnega naročanja skleniti tudi t. i. okvirne sporazume, to je sporazume med enim ali več naročniki in enim ali več gospodarskimi subjekti, s katerimi se določijo pogoji za naročila, ki se bodo oddajala v posameznem obdobju, zlasti v zvezi s ceno, in če je ustrezno, predvideno količino.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Kako prenoviti Evropo

dr. Marko Pavliha, 10.1.2019

Kultura in umetnost

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 1-2/2019Laična in prepogosto celo strokovna javnost živi v relativno neznatni zmoti, da dvanajst zlatih zvezdic na modri barvi zastave Evropske unije pomeni število ustanovnih članic; dejansko se jih je zbralo pol manj, kasnejše širitve pa niti pri podvojitvi članstva niso bile prelomne ali usodne. V resnici je število 12 prispodoba za popolnost, denimo dvanajst koledarskih mesecev, prav toliko dnevnih in nočnih ur, apostolov in Heraklejevih podvigov, program anonimnih alkoholikov z dvanajstimi koraki ali neka moja knjiga, ki je odbila dvanajst pred dvanajsto, pa najbrž ne spadata v ta kontekst perfektnosti. Za posladek se zlasti moška milenijska generacija Y skoraj fanatično navdušuje nad mednarodno uspešnico nekoliko precenjenega kanadskega psihologa, profesorja in "klasičnega liberalca" Jordana B. Petersona s kultno znamko 12 pravil za življenje: protistrup za kaos, v kateri nam duhovito in poučno pripoveduje o notoričnih modrostih, človeški psihi, o pomembnosti discipline in hierarhije, o svobodi, pustolovski žilici in odgovornosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Pravni učinek privolitve

dr. Klemen Pohar, 10.1.2019

Obligacije

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 1-2/2019Poseg v pravice drugega je načeloma nedopusten, kar izhaja že iz 10. člena Obligacijskega zakonika (OZ), skladno s katerim se je vsak dolžan vzdržati ravnanja, s katerim bi utegnil drugemu povzročiti škodo. V nekaterih okoliščinah pa pravo dovoljuje tudi ravnanje, s katerim se drugemu povzroča škoda, na primer ko gre za silobran ali pa ko oškodovanec privoli v povzročitev škode oziroma v poseg v svoje pravice. Privolitev je izraz načela volenti non fit iniuria, po katerem se tistemu, ki se s posegom oziroma škodljivim ravnanjem strinja, ne godi krivica.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Poročanje čezmejnih dogovorov na podlagi direktive DAC6

Sabina Pirnat, 20.12.2018

DAVKI, PRISTOJBINE, PRISPEVKI, TAKSE

Sabina Pirnat, Pravna praksa, 49-50/2018V luči novih pobud na področju davčne preglednosti na ravni Evropske unije je 25. junija 2018 v veljavo stopila obveznost poročanja o čezmejnih dogovorih, ki jo narekuje Direktiva Sveta (EU) 2018/822, bolje znana pod imenom DAC6 (v nadaljevanju Direktiva). Kljub temu da Direktiva še ni implementirana v lokalno zakonodajo, ta že pokriva širok razpon svetovanj o čezmejnih transakcijah in strukturiranjih, ki se nudijo podjetjem od konca junija 2018.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Bančna kriza 2008: primerjava Islandije in Slovenije

Nace Potočnik, 20.12.2018

BANČNIŠTVO IN PLAČILNI PROMET

Nace Potočnik, Pravna praksa, 49-50/2018Globalna bančna kriza iz leta 2008 je močno prizadela delovanje finančnih in gospodarskih sistemov številnih držav po svetu, zato je bil pozneje njeni sanaciji namenjen zajeten del nacionalnih proračunov. Pričujoči članek sistematično razišče in primerja tri ključne razlike med Islandijo in Slovenijo v povezavi z bančno krizo, in sicer razhajanja glede vzrokov za nastanek bančne krize, njene sanacije in postopkov, ki sta jih državi izvedli z namenom določitve kazenske, politične in drugih odgovornosti udeleženih subjektov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Štiri odločitve vrhovnega sodišča o kreditih v švicarskih frankih

Robert Preininger, 20.12.2018

Banke in hranilnice, TRGOVINA

Robert Preininger, Pravna praksa, 49-50/2018Vrhovno sodišče Republike Slovenije (VS RS) je v sklepu Ips 141/2017 z dne 18. oktobra 2018 dalo poudarek pravu EU z vidika "visoke ravni varstva potrošnikov, spodbujanja njihove pravice do obveščenosti, izobraževanja in samoorganiziranja za zaščito njihovih interesov". Glede pojma potrošnik v smislu 2. člena Direktive 93/13 pa je v citiranem sklepu zavzelo stališče, da je ta pojem objektiven in neodvisen od konkretnih znanj, ki jih lahko ima zadevna oseba, ali od informacij, s katerimi dejansko razpolaga. Razpravljanje v sodnih postopkih o individualnih lastnostih posameznikov, ki so kot potrošniki sklenili potrošniške kreditne pogodbe z bankami, je torej izključeno z vidika materialnega prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄48

Pritožba proti razveljavitvenemu sklepu (357.a člen ZPP) - prve izkušnje

Tomaž Pavčnik, 13.12.2018

Civilni sodni postopki

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 48/2018Določba 357.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) uvaja novo pravno sredstvo. Gre za pritožbo zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe. Namen tega pravnega sredstva je zagotoviti učinkovito uresničevanje ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (23. člen Ustave). Ovira pri uresničevanju navedene pravice je bila po presoji zakonodajalca ta, da je sodišče druge stopnje odločbe sodišč prve stopnje pretirano razveljavljalo, namesto da bi samo opravilo pritožbeno obravnavo in dokončno odločilo o zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄48

Neznosna lahkost bivanja: upanje v javno upravo s človeškim obrazom

dr. Mirko Pečarič, 13.12.2018

Uprava, Tujci

dr. Mirko Pečarič, Pravna praksa, 48/2018Javne politike se ne da najbolje razumeti z vidika zakonodaje ali najvišjih položajev upravljavcev, pač pa prek nižjih institucij in ljudi, zaposlenih v njih. Odločitve uradnikov, rutine, ki jih vzpostavljajo, in načini, ki jih ustvarjajo za spopadanje z negotovostmi in delovnimi nalogami, se tako ali drugače prelevijo v javne politike, ki jih izvajajo. Njihov način dela, dobro ali slabo izvajanje javnih storitev prispeva k "zdravju ali bolezni" države. Besede, ki jim uslužbenska diskrecija daje konkretnejšo vsebino "v mislih, besedah in dejanjih", lahko prikažemo skozi prizmo posamičnih primerov, tudi tega, ki je predstavljen v nadaljevanju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Napredovanje javnega uslužbenca

mag. Suzana Pisnik, 6.12.2018

Uprava, Plače v negospodarstvu

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 47/2018Javni uslužbenec je napredoval v višji naziv na delovnem mestu. • Ali se zaradi tega prekine napredovalno obdobje za napredovanje v višji plačni razred?
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 78 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(32) 48(31) 47(28) 46(19)
45(27) 45-46(11) 44(24) 44-45(3)
43(21) 43-44(4) 42(6) 42-43(9)
41(11) 41-42(8) 40(3) 40-41(12)
39(9) 39-40(23) 38(22) 38-39(8)
37(22) 37-38(1) 36(15) 36-37(17)
35(34) 35-36(1) 34(34) 33(30)
33-34(3) 32(12) 31(10) 31-32(23)
30(3) 30-31(6) 29(7) 29-30(19)
28(24) 28-29(9) 27(28) 27-28(1)
26(32) 26-27(4) 25(32) 25-26(5)
24(32) 24-25(29) 23(34) 23-24(7)
Več...

Leto objave

2019(19) 2018(68) 2017(77) 2016(75)
2015(77) 2014(77) 2013(64) 2012(74)
2011(63) 2010(65) 2009(69) 2008(86)
2007(85) 2006(82) 2005(78) 2004(80)
2003(82) 2002(65) 2001(68) 2000(56)
1999(43) 1998(73) 1997(130) 1996(61)
1995(49) 1994(32) 1993(51) 1992(38)
1991(48)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOP QRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov