O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 79
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 1951)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Sprehajalčevi utrinki (1. del)

Marijan Pavčnik, 29.8.2019

Ostalo

Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 32/201924. 7. 2019 Z mlajšo kolegico sva že na trajektu, ki naju bo odložil v Starem gradu na Hvaru. Spet bova v Zavali nasproti otoka Šćedro. Zadam si, da bom vsak dan po jutranjem sprehodu napisal kratko gloso. Začenjam z razumevanjem besed in pojmov, ki se mu veda o razlagi ne more izogniti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Vzdrževalna dela v večstanovanjski stavbi

mag. Suzana Pisnik, 29.8.2019

Lastnina in druge stvarne pravice, Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 32/2019S spodnjega dela stanovanjskega balkona odpada omet na teraso spodnjega soseda, ki stanuje v pritličju. * Kaj storiti, ko je treba za izvedbo vzdrževalnih del uporabiti tudi sosednjo nepremičnino?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Izločitev ponudnika iz postopka javnega naročanja

Prebil Maja, Žibert Polona, 22.8.2019

PRORAČUN

Maja Prebil, Polona Žibert, Pravna praksa, 30-31/2019Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) kot fakultativen razlog za izključitev v točki (c) šestega odstavka 75. člena določa, da lahko naročnik iz postopka javnega naročila izloči gospodarski subjekt, če lahko naročnik z ustreznimi sredstvi izkaže, da je gospodarski subjekt zagrešil hujšo kršitev poklicnih pravil, zaradi česar je omajana njegova integriteta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Vgradnja nadstrešnega okna v večstanovanjski stavbi

mag. Suzana Pisnik, 22.8.2019

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 30-31/2019• Kakšno soglasje etažnih lastnikov potrebuje lastnik mansardnega stanovanja v večstanovanjski stavbi za vgradnjo nadstrešnega okna na strehi, pri čemer se z vgradnjo poseže v konstrukcijo objekta?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Hodčeva pesem

Tomaž Pavčnik, 22.8.2019

Ostalo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 30-31/2019Najprej je odpovedal časopis. Nato je izklopil modem ter globoko za plašče v omari skril računalnik. Vonj po sivki. Rože je postavil na teraso in zaklenil za sabo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Električni skiroji in cestnoprometna pravila

Jakšić Jure, Pirc Jure, 18.7.2019

Cestni promet

Jure Jakšić, Jure Pirc, Pravna praksa, 28-29/2019Pred nekaj dnevi se je najina umirjena mestna vožnja nekje v Mariboru skoraj končala s prometno nesrečo. Kljub ustrezni hitrosti vožnje pred krožiščem in prepričanju, da ni nobenega kolesarja ali pešca, ki bi prečkal prehod za pešce, se je pred avtomobilom nenadoma znašel voznik skiroja. Na srečo sva pred tem krožiščem ustavila, kljub temu da je bil voznik skiroja, ki se je prehodu približeval po kolesarski poti z desne strani, precej oddaljen. Zato glede na izkušnje ni bilo verjetno, da bi do prehoda za pešce in kolesarje prišel tako hitro, da bi se lahko srečal z najinim vozilom. Ob pogledu na skiro sva ugotovila, da ga voznik ni poganjal, kar nama je dalo vedeti, da gre za električni skiro.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Odziv na članek "Se po novem priznavajo tudi abstraktne škode?"

Tomaž Pavčnik, 20.6.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 24-25/2019V Pravni praksi, št. 23 z dne 13. junija 2019 je bil objavljen prispevek Igorja Vuksanovića z naslovom "Se po novem priznavajo tudi abstraktne škode?" Avtor v njem kritično obravnava Sklep Vrhovnega sodišča II Ips 315/2017 z dne 14. februarja 2019. Članek sem prebral z velikim zanimanjem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Prva leta uporabe Uredbe EU, št. 650/2012

Katja Plauštajner Metelko, 20.6.2019

Dedovanje

Katja Plauštajner-Metelko, Pravna praksa, 24-25/2019V pravnem prostoru Evropske unije, s tem pa tudi v Sloveniji, se od 17. avgusta 2015 naprej uporablja Uredba (EU), št. 650/2012, o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju (v nadaljevanju Uredba 650/2012). Uredba, znana tudi pod imenom Uredba Bruselj IV, je v dedovanje s čezmejnimi elementi vnesla kar nekaj pomembnih sprememb. Te že vplivajo na delo sodišč v državah članicah, prav tako pa se kažejo pozitivni časovni in stroškovni učinki za dediče.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄23

Sporočila na PST so del osveščevalno-aktivističnega dela

Nataša Posel, 13.6.2019

SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

Nataša Posel, Pravna praksa, 23/2019Dr. Alenka Žnidaršič Kranjc je v Pravni praksi št. 21-22 napisala prispevek, ki so ga spodbudile naše aktivnosti na ljubljanski Poti ob žici (tudi Pot spominov in tovarištva ali PST). V njem je zapisala netočnosti, pospremljene z žaljivim odnosom do našega dela na področju človekovih pravic starejših.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄23

Sodni dnevi

Vida Petrovčič, 13.6.2019

Kultura in umetnost

Vida Petrovčič, Pravna praksa, 23/2019Pri Cankarjevi založbi je izšla knjiga Vasje Jagra in Petra Čeferina z apokaliptičnim naslovom: Sodni dnevi. Soavtorja pravita, da ne gre za svetopisemske dneve poslednje sodbe, pač pa za dneve, ki se odvijajo na sodniji. Res pa je, da po prebrani kriminalki bralec ostane z občutkom, da je slovensko pravosodje pravzaprav Armagedon, bojišče, na katerem zmagujejo tisti, ki imajo prave povezave, denar, moč in vpliv, čemur podleže tudi pravica, zato kazen plačujejo tudi nedolžni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄23

Nazaj v sedanjost

Tomaž Pavčnik, 13.6.2019

Ostalo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 23/2019Včasih me prevzame občutek, da me je nekdo ali nekaj viciozno pahnilo v prihodnost. V resnici ne gre le za občutek. To, da smo v prihodnosti, je vendar jasno. Dovolj se je zazreti v ogledalo, na ulici zagledati kakšen predrugačen obraz ali sključeno postavo, ki je nisi videl leta, desetletja ali pa, navsezadnje, oditi na pokopališče, prižgati svečko tu, svečko tam, se čuditi graviranim letnicam ljudi, ki si jih nekoč poznal.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

Slovenski javni uslužbenci - "skoraj vsi so odlični"

dr. Mirko Pečarič, 6.6.2019

Plače v negospodarstvu, Uprava

dr. Mirko Pečarič, Pravna praksa, 21-22/2019Ocene delovne uspešnosti v javnem sektorju "letijo v nebo". S skepso v tak rezultat se pričujoči prispevek loteva delovne uspešnosti in niza argumente za objektiviziranje tega ocenjevanja. Kljub opravljanju letnih pogovorov z zaposlenimi in znanimi jasnimi kriteriji za določitev ocene delovne uspešnosti ostaja problem odsotnosti povratne zveze. V kriterijih namreč manjkata kakovost in obseg opravljenega dela iz 127. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) oz. rezultati dela iz 17. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS), posredno pa manjka predhodni dogovor o programu dela in ciljih v povezavi s tem, kaj se pričakuje od posameznika. Naloge javnega uslužbenca morajo biti jasno določene in spremljane v obliki načrta dela s kriteriji osebnih dosežkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

Dokazi, pridobljeni na nedovoljen način, v civilnih postopkih

Aljoša Polajžar, 6.6.2019

Civilni sodni postopki, Kazenski postopek

Aljoša Polajžar, Pravna praksa, 21-22/2019Predstavljajmo si, da imamo opravka z glasnimi sosedi, ki motijo naš dnevni in nočni mir. Lepega dne se odločimo, da bomo vzeli stvari v svoje roke, ter slikovno ali zvočno na skrivaj posnamemo te osebe. Tako na lastno pest pridobimo dokaze, ki bodo kasneje podlaga za naš (odškodninski) zahtevek v pravdnem postopku. Čeprav smo imeli "plemenit" namen, ne moremo mimo dejstva, da smo dokaze pridobili s posegom v pravico do zasebnosti snemane osebe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

GDPR po letu dni: en zakon ali dva

Mojca Prelesnik, 23.5.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Mojca Prelesnik, Pravna praksa, 20/2019Na področju varstva osebnih podatkov se je 25. maja 2018 stresla gora in povsod je bilo mogoče zaslediti kratico GDPR. Leto dni kasneje lahko ugotovimo, da so se za zavezance spremembe zgodile razmeroma gladko in so zahteve Splošne uredbe v resnici manj dramatične, kot se je zdelo na prvi pogled. Na nekaterih področjih, zlasti ko gre za zahtevane spremembe zakonodaje, pa Slovenijo čaka še veliko dela. Predvsem to velja za ureditev glede izrekanja upravnih glob in celovito ureditev izvajanja t. i. Policijske direktive o varstvu osebnih podatkov s strani policije, organov pregona ter izvrševanja kazenskih sankcij. Priprave novega zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) zdaj potekajo že drugič. Sodeč po številnih pripombah na zadnji predlog besedila ZVOP-2, še ni rešitve, na katero bomo lahko vsi skupaj ponosni kljub veliko vloženega truda.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Omejitve sodnikove izbire kazenske sankcije za spolna kazniva dejanja

dr. Boštjan Polegek, 16.5.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Boštjan Polegek, Pravna praksa, 19/2019Sodnikov razlagalni prostor v materialnem kazenskem pravu vključuje izbiro in odmero kazenske sankcije ter odločanje o alternativnih načinih izvršitve kazni, kar v sodobnosti omogoča ustrezno tehtanje med obema vidikoma prevencije kot namenu kaznovanja. Ob precej ohlapnih zakonskih merilih za kazensko sankcioniranje se sodni praksi prepušča veliko možnosti za vsakokratno uravnoteženje garantne in preventivne funkcije kazenskega prava s prizadevanjem za pravično sodbo. To pa ne velja za vsa predpisana kazniva dejanja: pri nekaterih izmed njih je zakonodajalec predvidel restriktivnejšo sodno individualizacijo kazenske sankcije. Take omejitve so v aktualnem kazenskem zakonu izrazite pri kaznivih dejanjih zoper spolno nedotakljivost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Doktrina drittwirkung v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah

Suzana Pecin, 9.5.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Človekove pravice

Suzana Pecin, Pravna praksa, 17-18/2019Listina EU o temeljnih pravicah je s sprejemom Lizbonske pogodbe postala del zavezujočega primarnega prava. Načeloma velja, da je mogoče pravicam, ki izhajajo iz primarnega prava EU, pripisati naravo neposrednega učinka, vendar je bilo vprašljivo, ali je mogoče enako ugotoviti o naravi človekovih pravic, kot izhajajo iz Listine EU o temeljnih pravicah. Prvi odstavek 51. člena Listine namreč predvideva, da se ta uporablja zgolj za institucije, organe, urade in agencije EU ob spoštovanju načela subsidiarnosti in za države članice, ko te izvajajo pravo EU. Subjektov zasebnega prava Listina EU o temeljnih pravicah ne omenja expressis verbis, kar praviloma pomeni, da ni jasno, ali je mogoče njene določbe uporabiti tudi v zasebnopravnih razmerjih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Kaj z volilnimi okraji ter kako urediti volilne enote in preferenčni glas?

dr. Janez Pogorelec, 9.5.2019

Državni zbor in državni svet

dr. Janez Pogorelec, Pravna praksa, 17-18/2019Ustavno sodišče (US) je v odločbi U-I-32/15 ugotovilo, da je 4. člen Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor (ZDVEDZ) v neskladju z Ustavo, in državnemu zboru naložilo, da mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti v roku dveh let po objavi odločbe. S tem je vlado in državni zbor (DZ) postavilo pred politično izjemno težavno nalogo zagotoviti potrebno podporo bodisi za izredno zahtevno spremembo meja volilnih okrajev bodisi za ukinitev volilnih okrajev (in razmislek o številu volilnih enot) in hkratno uvedbo preferenčnega glasu. Zato ni čudno, da se je v reševanje situacije in iskanje ustreznega političnega konsenza za spremembe volilne zakonodaje intenzivno vključil tudi predsednik republike in tako zagotovil hiter odziv stroke, ki je že pripravila zelo kvalitetna strokovna izhodišča za uresničitev odločbe US, pripravljata pa se že tudi delovni osnutek novele Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ), ki bi predvidela ukinitev volilnih okrajev in uvedbo preferenčnega glasu, ter delovni osnutek novele ZDVEDZ, ki bi kar najbolj izenačila število volivcev v posameznih volilnih okrajih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Smer plovbe

Tomaž Pavčnik, 18.4.2019

Ostalo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 16/2019Prebiram zapisnike sej sodnega sveta. Zapisnik 1. izredne seje, ki je bila 18. marca 2019, preseneti že s sestavo udeležencev. Kdo sestavlja sodni svet, vemo. To je tista enajsterica, ki je vanj izvoljena v skladu s 131. členom Ustave. Razumna je tudi praksa, ki se je uveljavila v zadnjih nekaj letih, da sodni svet opravlja razgovore s tistimi (najresnejšimi) kandidati, med katerimi namerava ta ustavni forum (po poprejšnjem posvetu) izbirati. Tudi seje, na katerih so bili kot povabljenci navzoči predsedniki Vrhovnega sodišča in ministri za pravosodje, so že bile. Takšne seje imajo sicer pridih političnosti, a se zdi, da je šlo doslej v glavnem vendarle za vljudnostne obiske.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Razpisna dokumentacija in tehnične specifikacije pri javnem naročilu gradnje po klavzuli ključ v roke

Potočnik Maja, Prebil Maja, 18.4.2019

PRORAČUN

mag. Maja Koršič-Potočnik, Maja Prebil, Pravna praksa, 16/2019Izmed vseh treh cenovnih klavzul, ki jih določa OZ, klavzula "ključ v roke" za izvajalca predstavlja največje tveganje. Medtem ko izvajalec svoja dela pri ceni na enoto zaračuna glede na dejansko izvedene količine in določene cene od merske enote, pri skupaj dogovorjeni ceni pa v skupnem znesku za celoten objekt, pri čemer je izključen vpliv presežnih del, in prevzame tudi tveganje za predvidljiva nepredvidena dela, naj bi cena pri klavzuli "ključ v roke" obsegala vrednost vseh nepredvidenih (tudi nepredvidljivih) in presežnih del, izključuje pa vpliv manjkajočih del nanjo. Ob upoštevanju temeljnih načel obligacijskega prava (predvsem načela enake vrednosti dajatev iz 8. člena Obligacijskega zakonika (OZ)) bi bilo zato mogoče utemeljeno sklepati, da se z večanjem tveganja, ki ga zaradi cenovne klavzule "ključ v roke" prevzema ponudnik, premo sorazmerno povečuje tudi dolžnost naročnika (investitorja), da izvajalcu pred sklenitvijo pogodbe (oziroma oddajo ponudbe) zagotovi ustrezne podatke in dokumentacijo. Te dolžnosti pa naročniki v slovenski praksi javnih naročil pogosto ne izpolnijo. Še več, ravno nasprotno menijo, da z določitvijo klavzule "ključ v roke" niso dolžni izvršiti priprav na investicijo, ker tveganje morebitnih nepredvidenih del tako ali tako nosi izvajalec. Posledice takšnega ravnanja so izrazito negativne in se že vrsto let kažejo v zlorabi klavzule "ključ v roke" (izkoriščanju te klavzule za to, da investitor prikrije slabo pripravljeno projektno dokumentacijo) ter v nezakonitem prenašanju odgovornosti za neustrezno pripravljeno tehnično dokumentacijo na izvajalce gradbenih del.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Medicina in pravo leta 2050 - ali vemo, kam gremo?

Aljoša Polajžar, 11.4.2019

Varstvo pred nalezljivimi boleznimi

Aljoša Polajžar, Pravna praksa, 15/2019Si upa kdo izmed nas, pa najsi bomo pripadniki mlajše ali starejše generacije, napovedati, s kakšnimi pravnimi izzivi se bomo soočali v letu 2050? Sam si ne upam razmišljati niti o letu 2030, saj globalizacija in razvoj tehnologije ter medicine prinašata nenadzorovano hiter napredek, ki ga pravniki že sedaj le s težavo dohajamo. Učenje o problematiki pravnih praznin v okviru študija prava je zato bilo še kako na mestu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Družinskemu zakoniku na pot

dr. Mateja Končina Peternel, 4.4.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja

dr. Mateja Končina-Peternel, Pravna praksa, 14/2019Družinski zakonik je začel veljati 15. aprila 2017, večina določb pa se začne uporabljati 15. aprila 2019. Prinaša kar nekaj novosti, a naj na tem mestu izpostavim le tri.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Delovno mesto - termin z več pomeni

mag. Suzana Pisnik, 28.3.2019

Delovna razmerja

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 13/2019Običajno si pravniki pod besedno zvezo delovno mesto predstavljamo element iz internega organizacijskega akta, ki mu pravimo sistemizacija delovnih mest in opredeljuje delovne naloge, zahtevnost dela, zahteve, pogoje za opravljanje dela in odgovornosti osebe, ki opravlja določen del delovnega procesa. Vendar pa se tako v zakonodaji kot v praksi uporabljajo tudi drugi pomeni, kar s terminološkega in nomotehničnega vidika ni najbolj ustrezno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Pravica do ohranitve dostojanstva

dr. Igor Pribac, 21.3.2019

Zdravstvena in lekarniška dejavnost

dr. Igor Pribac, Pravna praksa, 12/2019Pravica do dostojanstvene smrti, kot se glasi ena od ubeseditev zavzemanja za pravno ureditev pravice do samomora z zdravniško pomočjo in do evtanazije, zelo jasno poudari ključno razsežnost tega zavzemanja. Gre za dostojanstvo, za njegovo ohranitev tudi ob koncu življenja, ko ga lahko zdeluje bolezen in ko se bolezni lahko pridružijo še družbene okoliščine, nenaklonjene ohranitvi dostojanstva. Razprava, ki si je utrla pot v javnost, je torej razprava o dostojanstvu. Kaj je dostojanstvo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Inštrukcije lahko spadajo v osebno dopolnilno delo

mag. Suzana Pisnik, 14.3.2019

ZAPOSLOVANJE IN BREZPOSELNOST

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 11/2019• Kako lahko legalno nudim plačljive inštrukcije dijakom?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Obstoj oškodovanca pri kaznivem dejanju ponarejanja listin

Košir Samo, Potisk Janja, 14.3.2019

Kazenski postopek

Samo Košir, Janja Potisk, Pravna praksa, 11/2019Vprašanje definicije oškodovanca postaja za državnotožilsko in sodno prakso vedno bolj pomembno. Razvoj ustavnosodne prakse in prava EU, bo de lege ferenda prej ali slej pripeljal do okrepitve položaja tega procesnega udeleženca v predkazenskem in kazenskem postopku. O problemu obstoja oškodovanca pri kaznivem dejanju ponarejanja listin zaenkrat ne obstaja poenotena sodna praksa, prakse Vrhovnega sodišča RS, ki bi se neposredno ukvarjala s tem vprašanjem, pa sploh ni. Obstoječe rešitve temeljijo na izhodišču, da mora za obstoj oškodovanca obstajati vzročna zveza med kaznivim dejanjem in ogrozitvijo ali kršitvijo osebne ali premoženjske pravice in da mora biti ogrozitev ali kršitev take pravice vsebovana že v opisu kaznivega dejanja.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 79 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(32) 48(31) 47(28) 46(19)
45(27) 45-46(11) 44(24) 44-45(3)
43(21) 43-44(4) 42(6) 42-43(9)
41(11) 41-42(8) 40(3) 40-41(12)
39(9) 39-40(23) 38(22) 38-39(8)
37(22) 37-38(1) 36(15) 36-37(17)
35(34) 35-36(1) 34(34) 33(29)
33-34(3) 32(14) 31(10) 31-32(23)
30(3) 30-31(9) 29(7) 29-30(19)
28(24) 28-29(10) 27(28) 27-28(1)
26(32) 26-27(4) 25(32) 25-26(5)
24(32) 24-25(31) 23(37) 23-24(7)
Več...

Leto objave

2019(36) 2018(68) 2017(77) 2016(75)
2015(77) 2014(77) 2013(64) 2012(74)
2011(63) 2010(65) 2009(69) 2008(86)
2007(85) 2006(82) 2005(78) 2004(80)
2003(81) 2002(65) 2001(68) 2000(56)
1999(43) 1998(73) 1997(130) 1996(61)
1995(49) 1994(32) 1993(51) 1992(38)
1991(48)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOP QRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov