O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 79
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 1970)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

(Razlagalni) pomen pravnih načel

dr. Marijan Pavčnik, 5.12.2019

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 47/2019Prispevek je uvodni referat, ki ga je imel avtor 3. decembra 2019 na znanstveni konferenci (Razlagalni) pomen pravnih načel na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Prispevek se opira na avtorjevo razpravo Vprašanje razlagalnega prvenstva (Pravo kot sistem načel in pravil).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Sosedovo drevo sega na mojo parcelo

mag. Suzana Pisnik, 28.11.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 46/2019• Ali lahko posekam veje sosedovega drevesa, ki sega v zračni prostor nad mojo parcelo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄45

Uporaba tretjega odstavka 125. člena ZPP-E glede dopustnosti revizije

Robert Preininger, 21.11.2019

Civilni sodni postopki

Robert Preininger, Pravna praksa, 45/2019Novela ZPP-E v prehodnih in končnih določbah ne vsebuje določil, kot sta jasni in nedvoumni določili prejšnje novele v drugem in tretjem odstavku 130. člena ZPP-D, ki določata, da se postopek nadaljuje po določbah novele ZPP-D, če je bila odločba sodišča prve stopnje, ki je bila izdana pred uveljavitvijo ZPP-D in s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, po uveljavitvi novele ZPP-D razveljavljena. Tretji odstavek 130. člena ZPP-D izrecno govori o razveljavitvi odločbe iz drugega odstavka istega člena, pri čemer ta drugi odstavek 130. člena ZPP-D izrecno opredeljuje odločbo, ki je izdana na prvi stopnji in s katero se je postopek na prvi stopnji končal. Zakonodajalec torej v tem primeru šteje, da je odločba, s katero se je postopek na prvi stopnji končal, tudi tista, ki je razveljavljena, saj v tretjem odstavku izrecno govori o razveljavitvi odločbe iz drugega odstavka, torej odločbe, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal. Takšna vsebina drugega in tretjega odstavka 130. člena ZPP-D jasno pove, da se postopek nadaljuje po določbah novele, če je odločba sodišča prve stopnje, ki je bila izdana pred uveljavitvijo novele ZPP-D in s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, razveljavljena, seveda ob nadaljnjem zakonskem pogoju, da je do razveljavitve prišlo po uveljavitvi novele ZPP-D.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄45

Omejitev nastopanja s podizvajalci v postopku javnega naročanja

dr. Klemen Pohar, 21.11.2019

PRORAČUN

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 45/2019Postopki oddaje javnih naročil morajo biti skladni z načeli Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), med drugimi tudi z načeli enake obravnave, nediskriminacije, vzajemnega priznavanja, sorazmernosti in preglednosti. Skladno s tem pravo javnega naročanja praviloma ne omejuje sodelovanja med gospodarskimi subjekti v postopkih oddaje javnih naročil, podizvajalci pa v nekaterih pogledih celo predstavljajo posebej zaščiteno kategorijo. Ne glede na to pa lahko v praksi obstajajo tudi primeri, ko so upravičene nekatere omejitve oddajanja del podizvajalcem. Sodišče EU je v predstavljeni zadevi presojalo, ali je tak upravičen primer preprečevanje infiltracije mafijske združbe v postopke javnega naročanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄45

Hodčeva trdotna lestvica

Tomaž Pavčnik, 21.11.2019

Ostalo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 45/2019Kdor je v osemdesetih letih hodil na bežigrajsko gimnazijo, ve, kdo je Burek. Vzdevek se je prijel strogega profesorja. O kamnih, mineralih in kristalih se je bilo treba učiti pozno v noč. Hodec je nekoč legel šele pred zoro. Zadet od učenja kristalogije je uzrl prikazen. Stala je ob njegovi postelji in mu molela pod obraz kristal. Burek je imel tudi fotografski spomin. Že pri drugi uri je znal na pamet sedežni red v vseh desetih paralelkah. Kot z jasnega se je ukalupil pred dijaka v četrti vrsti in terjal: "Hodec, Mohsova trdotna lestvica!"
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Dnevi slovenskih pravnikov 2019 (3.)

Maček Patricij, Jakšić Jure, Polajžar Aljoša, 14.11.2019

Ostalo

Patricij Maček, Jure Jakšić, Aljoša Polajžar, Pravna praksa, 44/2019»Ta pogodba bo v pogodbeno besedilo vnesla elemente drugih pogodb, ki so bodisi že tipizirane, na primer v Obligacijskem zakoniku (OZ),1 bodisi so njihove kombinacije,«
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Pravnoorganizacijska oblika organizacij za kolektivno upravljanje avtorskih pravic

Trpin Gorazd, Kovšca Pušenjak Ingrid, 14.11.2019

Intelektualna lastnina

dr. Gorazd Trpin, mag. Ingrid Kovšca-Pušenjak, Pravna praksa, 44/2019Pravnoorganizacijska oblika je pravni temelj vsake organizacije. Z njo sporoča drugim organizacijam in fizičnim osebam, s kom sodelujejo, poslujejo ali se vanje vključujejo. Glede na to je jasna opredelitev pravnoorganizacijske oblike bistvena za delovanje katerekoli organizacije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Kršitev pravice do svobode izražanja z zavrnitvijo izdaje dovoljenja za reproduciranje filmov

Ana Pakiž, 14.11.2019

Človekove pravice

Ana Pakiž, Pravna praksa, 44/2019V zadevi med pritožnikom, filmskim producentom Sergeyem V. Pryanishnikovom, in državo ni bilo sporno, da je bilo z zavrnitvijo dovoljenja za reproduciranje erotičnih filmov poseženo v pritožnikovo svobodo izražanja. Evropsko sodišče za človekove pravice je presojalo, ali je bil v demokratični družbi poseg nujen ter sorazmeren z zasledovanjem ciljev varovanja javne morale in zaščite otrokovih pravic.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Pretres: prelomne točke držav v krizi

dr. Marko Pavliha, 14.11.2019

Kultura in umetnost

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 44/2019Slavni profesor Jared Diamond dokazuje, da je formalna izobrazba pomembna, vendar pogosto prednjačijo bogate izkušnje in dodatno znanje. Med študijem se je usposobil za strokovnjaka laboratorijske fiziologije ter se posvetil zlasti ekologiji in evoluciji novogvinejskih ptic. Ko sta se mu rodila sinova dvojčka, ga je prešinilo, da njuna prihodnost ne bo odvisna od preučevanj žolčnika ali ornitologije, marveč od stanja sveta, zato je začel pisati knjige o zgodovini in geografiji, ki jo pri 81 letih še vedno poučuje na ugledni kalifornijski univerzi UCLA.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Dnevi slovenskih pravnikov 2019 (2.)

Jakšić Jure, Polajžar Aljoša, Ravnikar Šurk Urša, Jan Kristina, 7.11.2019

Ostalo

Jure Jakšić, Aljoša Polajžar, Urša Ravnikar-Šurk, Kristina Jan, Pravna praksa, 42-43/2019 1. sekcija Industrija 4.0 - Ali pravo še teče vzporedno s tehnološkim razvojem Jure Jakšić "Zdi se, da prava že dolgo ni nič spremenilo tako, kot ga je spremenila industrija 4.0," je na začetku dejal vodja sekcije prof. dr. Patrick Vlačič s
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄40-41

Dolžnost izbrisa spletnih povezav do osebnih podatkov posameznika

dr. Klemen Pohar, 24.10.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 40-41/2019Pred leti je ameriški akademik zapisal, da imamo v Evropi dolgo tradicijo razglašanja teoretičnih abstraktnih pravic do zasebnosti, ki jih ne uspemo uveljaviti v praksi. Čeprav bi podobno lahko trdili tudi za ameriški pravni red, si je v današnjem času resnično težko predstavljati popolno varstvo zasebnosti, saj posameznik na svetovnem spletu ves čas pušča sledi, možnost izbrisa vsakršnih javno objavljenih podatkov posameznika pa se zdi ob tem vprašljiva. Četudi noben pravni red ne more vplivati na vse upravljavce podatkov na svetovnem spletu, pa lahko uveljavlja čim bolj učinkovito varstvo osebnih podatkov pri tistih upravljavcih, za katere velja. Z vprašanjem obsega zagotavljanja takega pravnega varstva se je ukvarjalo Sodišče EU v predstavljeni zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Vlaganje v tujo nepremičnino

mag. Suzana Pisnik, 11.10.2019

Lastnina in druge stvarne pravice, Obligacije

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 38-39/2019Kot zakonec sem vlagal v tujo nepremičnino (nepremičnino v lasti soproginih staršev), iz katere sem se izselil. • Od koga lahko zahtevam vračilo svojega vložka?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Jesenski Veliki kongres javnega naročanja 2019

Gaja Ana Pavliha, 3.10.2019

PRORAČUN

Gaja Ana-Pavliha, Pravna praksa, 37/2019Dne 16. in 17. septembra 2019 je v Portorožu potekal jesenski Veliki kongres javnega naročanja. V šestih sekcijah, ki so jih vodili priznani strokovnjaki, so govorci zbranim ponudili vpogled v teorijo in prakso javnega naročanja, pri čemer so črpali iz lastnih izkušenj in znanj ter izpostavili novosti, dobre prakse in izzive, s katerimi se soočajo naročniki in ponudniki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Kako zelo se hodcu studijo nekatera pravila

Tomaž Pavčnik, 3.10.2019

Ostalo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 37/2019Hodec, nekdanji plačanec za nasvete šarlatanstva, ki ste ga bralci lahko spoznali v moji prejšnji kolumni, je še vedno na pešpoti. Hladneje postaja, jesen pritiska. Kako iskreno se je spreobrnil, pripovedujejo njegovi občutki, ko je mrzle, meglene noči prenočil v volčjem brlogu. Topel od volčjih kožuhov se je prebudil v živi sapi in se zavedel, kako bolj človeško mu je pri srcu zdaj, kakor mu je bilo med tistimi, ki jim je bil nekoč svetoval ter z njimi vsako jutro hodil na kavo. Kakor bi se bil predramil iz dolgoletne laži, ki mu je opijanjala pogled na svet.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Ali je mogoče registrirati kombinacijo barv?

dr. Klemen Pohar, 26.9.2019

Intelektualna lastnina

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 36/2019Po tradicionalni ureditvi se sme kot znamka registrirati znak, ki ga je mogoče grafično prikazati in omogoča razlikovanje blaga ali storitev enega podjetja od blaga ali storitev drugega podjetja. Skladno z navedenim se je opredelitev znaka običajno razlagala tako, da znak pomeni predvsem besede, črke, številke, slike in druge grafične elemente. Vendar pa opredelitev znaka omogoča širšo razlago, skladno s čimer ob vedno novih načinih zagotavljanja prepoznavnosti v današnjem času poznamo tudi netradicionalne znake, kot so barve, zvoki in hologrami. Čeprav gre za novejši razvoj prava industrijske lastnine in številna vprašanja še niso podrobneje raziskana, se v sodni praksi že oblikujejo nekatera splošnejša vodila. To se je izkazalo tudi v predstavljeni zadevi, v kateri je sodišče odločalo o ustreznosti registracije znamke kombinacije sive in modre barve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Prevzem ponudnika med tekom postopka javnega naročanja

dr. Klemen Pohar, 19.9.2019

PRORAČUN

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 34-35/2019Poslovni svet ni statičen, saj se poslovne in druge okoliščine pri gospodarskih subjektih ves čas spreminjajo. To dejstvo upošteva tudi pravo javnega naročanja, ki za izkazovanje relevantnih okoliščin pri ponudniku določa točno določen trenutek, in sicer dan oddaje ponudbe ali prijave oziroma dan, ko poteče rok za oddajo ponudb ali prijav. Navedeno velja v navezavi na okoliščine gospodarskega subjekta, kot so plačilo davkov in prispevkov ter uvrščenost v evidenco gospodarskih subjektov z negativnimi referencami. Bolj rigidna pa so pravila javnega naročanja pri identiteti gospodarskega subjekta, saj se v nekaterih primerih, vsaj na prvi pogled, zahteva istovetnost subjekta skozi več faz postopka oddaje javnega naročila. V takih okoliščinah se postavi vprašanje, kako ravnati v situaciji, ko je bistveno spremenjena identiteta gospodarskega subjekta, na primer, ko en gospodarski subjekt prevzame drugega, kar je presojalo Sodišče EU v predstavljeni zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Sprehajalčevi utrinki (2. del)

Marijan Pavčnik, 5.9.2019

Pravoznanstvo

Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 33/2019Ob priliki moram izpod kupov potegniti mapo o rabi besedne zveze pravni pozitivizem; gradivo je zbral kolega Aleš Novak, ki ga prav tako moti, da se o pravnem pozitivizmu ne govori dovolj določno in razločno. Ena od rab, ki zavaja, je, da se zavržno govori o veljavnem pravu, če nam vsebinsko ne ustreza. Za slabo vsebino se krivi pozitivistično gledanje, ne pa tistega, ki je slabo ureditev uzakonil. V pravni državi je neogibno, da izhajamo iz veljavne postave: najprej moramo ugotoviti, kakšna je in kakšne možnosti ravnanja nam razpira, nato pa sledi vsebinska analiza in sprejemanje odločitev. Na to abecedo nas je v Pravu in revoluciji (1920) opozoril že Pitamic, ki, kot je bilo na drugem mestu že povedano, razločuje med pravom kot tekstom in pravom kot izvrševanjem tega teksta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Konferenca WTO v Ženevi: od trgovine blaga k robotiki in iskanju novih pravil hegemonije

dr. Irena Peterlin, 5.9.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Trgovina in carine

dr. Irena Peterlin, Pravna praksa, 33/2019V Ženevi se je 7. in 8. junija 2019 odvijal eden od pomembnejših dogodkov na področju mednarodnega gospodarskega in trgovinskega prava, in sicer konferenca o pravu in politikah Svetovne trgovinske organizacije (World Trade Organisation, v nadaljevanju WTO). Gre za mednarodno konferenco in sodoben strokovni posvet, ki akademikom, diplomatom in uradnikom WTO, odvetnikom, študentom in predstavnikom podjetij omogoča, da prek interaktivnih okroglih miz sodelujejo v aktualnih razpravah s priznanimi mednarodnimi trgovinskimi strokovnjaki iz krogov akademikov in praktikov. Obravnavali so različne teme, tematsko razdeljene na pet sekcij, vsako od njih je vodil izkušen moderator. Zaradi aktualnih političnih dogodkov, ki hromijo delovanje WTO, je bila konferenca zelo dobrodošla.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Koraki do profesionalizma

Aljoša Polajžar, 5.9.2019

Kultura in umetnost

Aljoša Polajžar, Pravna praksa, 33/2019Je dovolj samo brezhibno strokovno (akademsko) znanje ali potrebujemo tudi paleto drugih odlik? Gre za dokaj globoka in kompleksna vprašanja, ki se dotikajo jedra naše eksistence. Zastavimo pa si jih lahko tako študentje prava kot tudi uveljavljeni pravniki, ki že opravljajo svoj poklic.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Vzdrževalna dela v večstanovanjski stavbi

mag. Suzana Pisnik, 29.8.2019

Lastnina in druge stvarne pravice, Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 32/2019S spodnjega dela stanovanjskega balkona odpada omet na teraso spodnjega soseda, ki stanuje v pritličju. * Kaj storiti, ko je treba za izvedbo vzdrževalnih del uporabiti tudi sosednjo nepremičnino?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Sprehajalčevi utrinki (1. del)

Marijan Pavčnik, 29.8.2019

Ostalo

Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 32/201924. 7. 2019 Z mlajšo kolegico sva že na trajektu, ki naju bo odložil v Starem gradu na Hvaru. Spet bova v Zavali nasproti otoka Šćedro. Zadam si, da bom vsak dan po jutranjem sprehodu napisal kratko gloso. Začenjam z razumevanjem besed in pojmov, ki se mu veda o razlagi ne more izogniti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Vgradnja nadstrešnega okna v večstanovanjski stavbi

mag. Suzana Pisnik, 22.8.2019

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 30-31/2019• Kakšno soglasje etažnih lastnikov potrebuje lastnik mansardnega stanovanja v večstanovanjski stavbi za vgradnjo nadstrešnega okna na strehi, pri čemer se z vgradnjo poseže v konstrukcijo objekta?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Izločitev ponudnika iz postopka javnega naročanja

Prebil Maja, Žibert Polona, 22.8.2019

PRORAČUN

Maja Prebil, Polona Žibert, Pravna praksa, 30-31/2019Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) kot fakultativen razlog za izključitev v točki (c) šestega odstavka 75. člena določa, da lahko naročnik iz postopka javnega naročila izloči gospodarski subjekt, če lahko naročnik z ustreznimi sredstvi izkaže, da je gospodarski subjekt zagrešil hujšo kršitev poklicnih pravil, zaradi česar je omajana njegova integriteta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Hodčeva pesem

Tomaž Pavčnik, 22.8.2019

Ostalo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 30-31/2019Najprej je odpovedal časopis. Nato je izklopil modem ter globoko za plašče v omari skril računalnik. Vonj po sivki. Rože je postavil na teraso in zaklenil za sabo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Električni skiroji in cestnoprometna pravila

Jakšić Jure, Pirc Jure, 18.7.2019

Cestni promet

Jure Jakšić, Jure Pirc, Pravna praksa, 28-29/2019Pred nekaj dnevi se je najina umirjena mestna vožnja nekje v Mariboru skoraj končala s prometno nesrečo. Kljub ustrezni hitrosti vožnje pred krožiščem in prepričanju, da ni nobenega kolesarja ali pešca, ki bi prečkal prehod za pešce, se je pred avtomobilom nenadoma znašel voznik skiroja. Na srečo sva pred tem krožiščem ustavila, kljub temu da je bil voznik skiroja, ki se je prehodu približeval po kolesarski poti z desne strani, precej oddaljen. Zato glede na izkušnje ni bilo verjetno, da bi do prehoda za pešce in kolesarje prišel tako hitro, da bi se lahko srečal z najinim vozilom. Ob pogledu na skiro sva ugotovila, da ga voznik ni poganjal, kar nama je dalo vedeti, da gre za električni skiro.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 79 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(32) 48(31) 47(29) 46(20)
45(30) 45-46(11) 44(28) 44-45(3)
43(21) 43-44(4) 42(6) 42-43(10)
41(11) 41-42(8) 40(3) 40-41(13)
39(9) 39-40(23) 38(22) 38-39(9)
37(24) 37-38(1) 36(16) 36-37(17)
35(34) 35-36(1) 34(34) 34-35(1)
33(32) 33-34(3) 32(14) 31(10)
31-32(23) 30(3) 30-31(9) 29(7)
29-30(19) 28(24) 28-29(10) 27(28)
27-28(1) 26(32) 26-27(4) 25(32)
25-26(5) 24(32) 24-25(31) 23(37)
Več...

Leto objave

2019(55) 2018(68) 2017(77) 2016(75)
2015(77) 2014(77) 2013(64) 2012(74)
2011(63) 2010(65) 2009(69) 2008(86)
2007(85) 2006(82) 2005(78) 2004(80)
2003(81) 2002(65) 2001(68) 2000(56)
1999(43) 1998(73) 1997(130) 1996(61)
1995(49) 1994(32) 1993(51) 1992(38)
1991(48)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOP QRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov