O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 3 / 79
Dokumenti od 51 do 75 (od skupaj 1959)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Neke druge vrste Susak

Tomaž Pavčnik, 6.12.2018

Ostalo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 47/2018Susak je nekoč veljal za primer otoka z nadpovprečno veliko umsko prizadetih ljudi. Tako naj bi bilo zaradi maloštevilnega prebivalstva, in še to se je izdatno odseljevalo. Pogoji za razcvet endogamije so bili tako otočanom položeni - če že ne v zibko, pa vsaj v zakonsko posteljo. Zožena spolna izbira pomeni osiromašen genetski material, ki ni zmožen premoščati napak v dednem sporočilu. Naj bo legenda resnična ali ne, na tem mestu ni pomembno. Tisto, kar je za uvodno ilustracijo ključno, je mehanizem delovanja zaprtega sistema (npr. otoka), ki ne premore za uspešen genetski razvoj potrebne kritične mase (genetske raznovrstnosti) prebivalstva. Pri tem mehanizmu gre za zakonitost, ki bi dolgoročno privedla do duševno in telesno degenerirane družbe. Samo predstavljajte si prizore, ki bi jih posnela kamera televizijske ekipe, ko bi pristala na več stoletij izoliranem otoku. In naslov v časniku: Slavko Bobovnik pristal med ljudožerci!
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Opredelitev predmeta javnega naročila

dr. Klemen Pohar, 6.12.2018

PRORAČUN

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 47/2018Predmet javnega naročila je izvedba gradenj, dobava blaga ali izvajanje storitev. Naročnik opredeli predmet naročila v tehničnih specifikacijah, v katerih določi zahtevane značilnosti (oziroma postopek ali način proizvodnje) tistega, po čemer povprašuje. Predmet naročila lahko običajno nekateri ponudniki ponudijo lažje kot drugi, vendar pa to še ne pomeni, da so tehnične specifikacije določene neutemeljeno. V luči tega je pomembna skladnost (opredelitve) predmeta naročila s temeljnimi načeli javnega naročanja, pri čemer bi se morala skladnost s temi načeli presojati strožje v primerih, ko naročnik močneje omejuje konkurenco. Poseben vidik ustreznosti določitve tehničnih specifikacij predmeta javnega naročila je presojalo Sodišče EU v predstavljeni zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄45-46

Odplačnost pogodbe kot opredelilni element javnega naročila

dr. Klemen Pohar, 22.11.2018

PRORAČUN, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 45-46/2018Pravo javnega naročanja obsežno ureja ravnanje naročnikov, ki naročajo blago, storitve ali gradnje, ter gospodarskih subjektov, ki odgovarjajo na njihovo povpraševanje. Pri tem se srečujemo s številnimi zahtevnimi vprašanji, glede katerih v praksi nastanejo spori predvsem z vidika zakonitosti razpisnih določil in dopustnosti ponudb. Vendar pa so na področju javnega naročanja verjetno najtežja vprašanja tista, ki se nanašajo na temeljne koncepte, kot sta na primer, kdo je javni naročnik in kaj je javno naročilo. Z enim od vidikov tega vprašanja, to je z vidikom odplačnosti pogodbe o izpolnitvi javnega naročila, se je ukvarjalo Sodišče EU v predstavljeni zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄45-46

Otroško delo

mag. Suzana Pisnik, 22.11.2018

Delovna razmerja

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 45-46/2018• Kaj sme delati otrok, ki je mlajši od 15 let, oziroma kakšne omejitve zanj veljajo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Zakonski znak preslepitve in kaznivo dejanje goljufije

Klemen Princes, 15.11.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Klemen Princes, Pravna praksa, 44/2018Pred časom je Vrhovno sodišče RS s stališčem, da sta dogovor o poslovnem sodelovanju in obljuba rednega plačila le potrebni, ne pa tudi zadostni pogoj za uresničitev tega zakonskega znaka, naredilo konec širokemu tolmačenju zakonskega znaka preslepitve pri poslovni goljufiji. Odločitev je hitro vplivala na poenotenje sodne prakse o tem vprašanju, kar je bil tudi njen izrecen namen. Le malo pred izdajo te sodbe je na samostojnost posameznih zakonskih znakov goljufije opozorilo tudi Ustavno sodišče RS. Kljub temu da dvomov o nedopustnosti sklepanja o enem zakonskem znaku zaradi obstoja drugega ne bi smelo več biti, ostaja njihova konkretizacija težavna zaradi zahtevne zgradbe kaznivega dejanja, še posebej pa zaradi vzgibov storilca, ki so zunanjemu svetu pač skriti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄43

Omejitve za mladoletne delavce

mag. Suzana Pisnik, 8.11.2018

Delovna razmerja

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 43/2018Zaposliti nameravamo delavca, ki je star manj kot 18 let, vendar več kot 15 let.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄43

Pravo družb in poslovno pravo

dr. Krešimir Puharič, 8.11.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Krešimir Puharič, Pravna praksa, 43/2018Dr. Branko Korže je v recenziranem učbeniku uvodoma bistveno odstopil od sicer večinsko uveljavljene akademske prakse, ki jo zasledimo na primer v učbenikih Dedno pravo, Uvod v pravoznanstvo, Rimsko pravo, Statistika za družboslovce in Ekonomija, v katerih so brez izjeme izrecno navedena temeljna dela za nadaljnje raziskovanje in izpopolnjevanje. Veljalo bi torej zapisati, da gre pri recenziranem učbeniku za "nasledstvo" učbenikov Osnove gospodarskega prava, Gospodarsko pravo z osnovami prava in družbenolastninskih razmerij in navsezadnje tudi istoimenskega učbenika Pravo družb in poslovno pravo avtorja dr. Kreša Puhariča, katerega glavnim poudarkom avtor recenziranega učbenika tudi najopazneje sledi, ne da bi dosledno upošteval splošno znana in široko uveljavljena pravila citiranja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄43

Dobro stanje v pokojninski blagajni nas ne sme uspavati

Marijan Papež, 8.11.2018

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

Marijan Papež, Pravna praksa, 43/2018Področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja je zelo pomembno, saj smo na nek način prej ali slej vsi vključeni vanj. Zato je koristno, da so ga letos organizatorji 44. Dnevov slovenskih pravnikov umestili v program s samostojno sekcijo in da te dni poteka 1. konferenca o pokojninskem in invalidskem zavarovanju z večplastnim pogledom strokovnjakov na to področje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄39-40

Vrednotenje ponudb po minimalnih zahtevah v postopku javnega naročanja

dr. Klemen Pohar, 12.10.2018

PRORAČUN

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 39-40/2018V pravu javnega naročanja se je razvilo dokaj ustaljeno pojmovanje nekaterih institutov. Postopek konkurenčnega dialoga na primer lahko poteka v več fazah, tako da se na podlagi meril postopoma zmanjšuje število rešitev, ki so predmet dialoga, medtem ko je splošno sprejeto, da naročnik v odprtem postopku ponudbe vrednoti po merilih le v eni fazi. Pri tem lahko ponudbe izpolnjujejo kategorije, ki jih naročnik vrednoti po merilih v manjši ali večji meri, in so tako lahko ekonomsko bolj ali manj ugodne, a še vedno dopustne, pogoji za sodelovanje pa so običajno postavljeni tako, da predstavljajo minimalne zahteve, ki jih mora obvezno izpolnjevati vsaka ponudba. Včasih pa potrebuje naročnik določeno fleksibilnost ustaljenih pojmovanj, kar je bilo predmet presoje v predstavljeni zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄39-40

Nikakor ne! Razlog je doktrina chilling effect.

Tomaž Pavčnik, 12.10.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 39-40/2018To je moj odgovor na naslovno vprašanje Igorja Vuksanovića v predprejšnji Pravni praksi, ali je res treba širiti pojem prepovedanega sovražnega govora.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄38

Sklicevanje na znamko, vir ali izdelavo v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila

dr. Klemen Pohar, 4.10.2018

PRORAČUN

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 38/2018Skladno s temeljnimi načeli javnega naročanja, predvsem z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki, načelom enakopravne obravnave ponudnikov in načelom sorazmernosti, naročnik v postopku javnega naročanja ne sme določiti naročila blaga točno določenega gospodarskega subjekta ali znamke. V tehničnih specifikacijah tako tudi ne smejo biti navedeni določena izdelava, izvor ali postopek, značilen za proizvode ali storitve določenega gospodarskega subjekta, ali blagovne znamke, patenti, tipi in podobno, kar predstavlja prednost oziroma omejitev za določena podjetja, razen kadar to upravičuje predmet javnega naročila. Take navedbe so dovoljene le izjemoma, če drugače ni mogoče dovolj natančno in razumljivo opisati predmeta naročila. Te navedbe morajo vedno vsebovati tudi besedi "ali enakovredni", predpisi pa ne določajo, kdaj mora ponudnik izkazati, da so ponujeni proizvodi enakovredni proizvodom, ki so opredeljeni v tehničnih specifikacijah. S tem vprašanjem se je ukvarjalo Sodišče EU v predstavljeni zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄38

Sodoben zakon za uresničevanje pomembne pravice

Mojca Prelesnik, 4.10.2018

JAVNO OBVEŠČANJE

Mojca Prelesnik, Pravna praksa, 38/2018Letos mineva petnajsto leto od uveljavitve Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ). Od njegovega sprejema leta 2003 je bil deležen več sprememb in zanimivo se je ozreti nazaj, se postaviti v okoliščine tistega časa in se vprašati: Je zakon v praksi dosegel svoj namen? Je naša družba transparentnejša? Ali lahko posamezniki enostavneje dostopajo do informacij, s katerimi razpolagajo organi javnega sektorja?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Pojasnilna dolžnost zdravnika do pacienta

Ana Pušnik, 27.9.2018

Zdravstvena in lekarniška dejavnost

Ana Pušnik, Pravna praksa, 36-37/2018Izhodišče slovenske medicine je že dolgo prostovoljno zdravljenje. Svojo etiko gradi na sodelovanju med zdravnikom in pacientom. Da lahko pacient samostojno odloča o zdravljenju in sodeluje v procesu zdravljenja, mora biti obveščen o svojem zdravstvenem stanju, prognozi in posledicah svoje bolezni in poškodbe. Pravice iz Zakona o pacientovih pravicah (ZPacP) postavljajo pacienta v aktivni položaj subjekta v procesu zdravljenja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Posamezniki v postopku ničnostne tožbe pred Sodiščem Evropske unije

Suzana Pecin, 27.9.2018

Kultura in umetnost

Suzana Pecin, Pravna praksa, 36-37/2018Dr. Ines Grah si je v delu Posamezniki v postopku ničnostne tožbe pred Sodiščem Evropske unije (EU), ki temelji na njeni doktorski disertaciji, zadala zahtevno in obsežno nalogo oceniti vlogo ničnostne tožbe v pravnem sistemu EU. Najprej je analizirala, kateri pogoji morajo biti izpolnjeni v postopku ničnostne tožbe pred Sodiščem EU za presojo zakonitosti aktov, ki jih sprejmejo institucije, organi in agencije EU. Ker je bila učinkovitost ureditve ničnostne tožbe, ki je veljala pred uveljavitvijo Lizbonske pogodbe, vprašljiva, se je opredelila tudi do sprememb po njeni uveljavitvi, obenem pa je ocenila možnost neposrednega dostopa posameznikov do Splošnega sodišča EU v postopku ničnostne tožbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Prekarno delo

mag. Suzana Pisnik, 27.9.2018

Delovna razmerja, Inšpekcije

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 36-37/2018V medijih se pogosto govori o "prekarnem delu" in o prekarcih, vendar tega izraza ni v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄35

Disciplinska odgovornost in odpoved pogodbe o zaposlitvi

mag. Suzana Pisnik, 20.9.2018

Delovna razmerja

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 35/2018Na podlagi 172. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) lahko delodajalec delavcu, ki krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, izreče opomin ali pogojno druge disciplinske sankcije, pri čemer disciplinska sankcija ne sme trajno spremeniti delovnopravnega položaja delavca. Na podlagi 85. člena ZDR-1 pa lahko delodajalec delavcu tudi redno odpove pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga, in sicer če delavec krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄35

Pridobljen razlikovalni učinek znamke oblike čokolade Kit Kat

dr. Klemen Pohar, 20.9.2018

Intelektualna lastnina

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 35/2018Kot znamka se sme registrirati kakršenkoli znak ali kombinacija znakov, ki omogočajo razlikovanje blaga ali storitev enega podjetja od blaga ali storitev drugega podjetja in jih je mogoče grafično prikazati oziroma jih je mogoče prikazati v ustreznem registru.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄34

WTO, trgovinski spori in ameriški napad na delovanje mednarodnega trgovinskega sodišča

dr. Irena Peterlin, 13.9.2018

Trgovina in carine

dr. Irena Peterlin, Pravna praksa, 34/2018Začetek leta 2018 je zaznamoval naraščajoči ameriški gospodarski protekcionizem, ki je zanetil številne trgovinske spore med Združenimi državami Amerike (ZDA) in njenimi trgovinskimi partnericami. Trgovinski spor med Kitajsko in ZDA se je dodatno zaostril z odločitvijo ameriškega predsednika o uvedbi višjih carin na izdelke iz jekla in aluminija marca 2018. Ameriški izravnalni ukrep ni le poslabšal odnosov med dvema pomembnima članicama Svetovne trgovinske organizacije (v nadaljevanju WTO), temveč je zanetil tudi pravo trgovinsko vojno med ZDA in številnimi drugimi članicami WTO, ki so se na ameriški enostranski ukrep odzvale z grožnjami in protiukrepi, na nacionalni ravni pa tudi s tožbami v okviru WTO.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄34

Vezanost kazenske sankcije na sporazum o priznanju krivde

dr. Boštjan Polegek, 13.9.2018

Kazenski postopek

dr. Boštjan Polegek, Pravna praksa, 34/2018Vprašanje omejenosti sodniškega odločanja glede izbire in odmere kazenske sankcije po sodnem sprejemu sporazuma o priznanju krivde med obdolžencem in državnim tožilcem je zakonodajalec izrecno uredil le glede zgornje meje sankcioniranja - sodišče ne sme izreči strožje sankcije od predlagane (dogovorjene).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Čigav je kip dr. Janeza Drnovška?

Tomaž Pavčnik, 6.9.2018

Sodišča

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 33/2018Pravdo o spomeniku pokojniku, ki je bil predsednik dveh različnih držav, vmes še predsednik vlade druge izmed njiju pa še predsednik gibanja neuvrščenih povrh, torej o nesporni zgodovinski osebnosti, sem spremljal od začetka. Sprva iz medijev, kasneje prek sodb višjega in vrhovnega sodišča. Prvostopenjske sodbe, ki ni javno objavljena, nisem videl nikoli, saj me naključje, vtkano v načelo naravnega sodnika, ni pripustilo zraven ne na drugi ne na tretji stopnji sojenja, da bi o njej lahko presojal. Zdaj ko je še ustavno sodišče zavrnilo ustavno pritožbo (odločba Up-1005/15 z dne 31. maja 2018), se to pravno razmerje ne bo več spremenilo ne glede na morebitno sodbo ESČP.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Narava sodelovalne dolžnosti stečajnega dolžnika

Jaka Pengov, 6.9.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Jaka Pengov, Pravna praksa, 33/2018Dogmatska obravnava neke pravne ustanove pogosto prispeva k boljšemu razumevanju pravnih besedil in k spoznanju ter h kritiki pravne prakse, s čimer lahko pripomore, da je praksa prepričljivejša, predvidljivejša in učinkovitejša pri udejanjanju ciljev izbranega področja prava. V članku obravnavam značilnosti pravne ustanove sodelovalne dolžnosti stečajnega dolžnika. Gre za krajšo teoretsko analizo, katere sklepe je mogoče uporabiti pri upravljanju in vodenju stečajnih postopkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Uporabnost izkušnje nasledstva po nekdanji ČSZR za nasledstvo po SFRJ

Grega Pajnkihar, 6.9.2018

Akti o nasledstvu

Grega Pajnkihar, Pravna praksa, 33/2018Naslednje leto obeležujemo 15. obletnico veljavnosti Sporazuma o vprašanjih nasledstva (MSVN), katerega pogodbenice so države naslednice nekdanje skupne države, torej tudi Slovenija, njegov cilj pa je dokončna ureditev nasledstva pravic in obveznosti nekdanje SFRJ. Izvajanje MSVN zaznamujejo pomembni uspehi, kot so delitev zlatih rezerv, jugoslovanskih sredstev v tujih bankah, potekajoč proces delitve in prodaje diplomatskih objektov ter prva restitucija arhivskega gradiva iz nekdanjega jugoslovanskega diplomatskega arhiva. Na nekaterih področjih, kot so vračila kulturne dediščine, arhivov in prenesene devizne vloge, določila sporazuma še niso uresničena.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Počitniški zapiski

Marijan Pavčnik, 6.9.2018

Ostalo

Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 33/2018Pred tremi leti sem beležil kratke dnevniške glose. Ne zato, ker bi bil pisec dnevnikov, ampak preprosto zato, ker nisem imel časa za daljša zapisovanja. Sedaj poskušam z zapiski, ki so neke vrste "tviti", čeprav teh niti ne berem niti ne pišem. Razlog je isti: nenehoma mi primanjkuje časa, da bi se posvečal znanosti in strokovnim člankom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄32

Povezave med ponudniki v postopku javnega naročanja in tveganje nesamostojnosti ponudb

dr. Klemen Pohar, 30.8.2018

PRORAČUN, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 32/2018V postopku javnega naročanja lahko naročnik izbere le ponudbo, ki izpolnjuje zakonske in razpisne pogoje, med drugimi tudi pogoj, da gospodarskemu subjektu v povezavi z njo ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija. Naročnik torej nedvomno ne sme sprejeti ponudbe, pri kateri je dokazano nedovoljeno dogovarjanje, vendar pa predpisi pri tem ne določajo, kako aktivno, če sploh, mora naročnik raziskovati obstoj takega dogovarjanja. Prav tako tudi evropske direktive izrecno ne urejajo morebitne dolžnosti ponudnikov, da bi ti naročniku razkrili medsebojne povezave, na podlagi katerih bi lahko naročnik presodil, ali je potrebno nadaljnje ukrepanje. Vprašanje, ali te obveznosti vendarle izhajajo iz razlage prava Evropske unije (EU), se je postavilo v predstavljeni zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄30-31

Dekolonizacija - stvar preteklosti? (2. del)

Aleksandra Kos Ula, Mediževec Anže, Novak Pia, Plahutnik Miha, Šerbec Hana, 23.8.2018

ZUNANJE ZADEVE IN DIPLOMACIJA

Ula Aleksandra Kos, Anže Mediževec, Pia Novak, Miha Plahutnik, Hana Šerbec, Pravna praksa, 30-31/2018Po predstavitvi dejanskega stanja in ozadja primera Chagos, majhnega otočja v Indijskem oceanu, glede katerega bo Meddržavno sodišče v Haagu (v nadaljevanju: Sodišče ali MDS) na prošnjo Generalne skupščine OZN letos izdalo svetovalno mnenje, študenti Pravne fakultete v Ljubljani v nadaljevanju prehajamo z vprašanja (a) na vprašanje (b).
<<   Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 ... 79 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(32) 48(31) 47(28) 46(19)
45(27) 45-46(11) 44(24) 44-45(3)
43(21) 43-44(4) 42(6) 42-43(9)
41(11) 41-42(8) 40(3) 40-41(12)
39(9) 39-40(23) 38(22) 38-39(9)
37(24) 37-38(1) 36(16) 36-37(17)
35(34) 35-36(1) 34(34) 34-35(1)
33(32) 33-34(3) 32(14) 31(10)
31-32(23) 30(3) 30-31(9) 29(7)
29-30(19) 28(24) 28-29(10) 27(28)
27-28(1) 26(32) 26-27(4) 25(32)
25-26(5) 24(32) 24-25(31) 23(37)
Več...

Leto objave

2019(44) 2018(68) 2017(77) 2016(75)
2015(77) 2014(77) 2013(64) 2012(74)
2011(63) 2010(65) 2009(69) 2008(86)
2007(85) 2006(82) 2005(78) 2004(80)
2003(81) 2002(65) 2001(68) 2000(56)
1999(43) 1998(73) 1997(130) 1996(61)
1995(49) 1994(32) 1993(51) 1992(38)
1991(48)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOP QRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov