O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 10
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 233)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

Slovenski javni uslužbenci - "skoraj vsi so odlični"

dr. Mirko Pečarič, 6.6.2019

Plače v negospodarstvu, Uprava

dr. Mirko Pečarič, Pravna praksa, 21-22/2019Ocene delovne uspešnosti v javnem sektorju "letijo v nebo". S skepso v tak rezultat se pričujoči prispevek loteva delovne uspešnosti in niza argumente za objektiviziranje tega ocenjevanja. Kljub opravljanju letnih pogovorov z zaposlenimi in znanimi jasnimi kriteriji za določitev ocene delovne uspešnosti ostaja problem odsotnosti povratne zveze. V kriterijih namreč manjkata kakovost in obseg opravljenega dela iz 127. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) oz. rezultati dela iz 17. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS), posredno pa manjka predhodni dogovor o programu dela in ciljih v povezavi s tem, kaj se pričakuje od posameznika. Naloge javnega uslužbenca morajo biti jasno določene in spremljane v obliki načrta dela s kriteriji osebnih dosežkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Kaj z volilnimi okraji ter kako urediti volilne enote in preferenčni glas?

dr. Janez Pogorelec, 9.5.2019

Državni zbor in državni svet

dr. Janez Pogorelec, Pravna praksa, 17-18/2019Ustavno sodišče (US) je v odločbi U-I-32/15 ugotovilo, da je 4. člen Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor (ZDVEDZ) v neskladju z Ustavo, in državnemu zboru naložilo, da mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti v roku dveh let po objavi odločbe. S tem je vlado in državni zbor (DZ) postavilo pred politično izjemno težavno nalogo zagotoviti potrebno podporo bodisi za izredno zahtevno spremembo meja volilnih okrajev bodisi za ukinitev volilnih okrajev (in razmislek o številu volilnih enot) in hkratno uvedbo preferenčnega glasu. Zato ni čudno, da se je v reševanje situacije in iskanje ustreznega političnega konsenza za spremembe volilne zakonodaje intenzivno vključil tudi predsednik republike in tako zagotovil hiter odziv stroke, ki je že pripravila zelo kvalitetna strokovna izhodišča za uresničitev odločbe US, pripravljata pa se že tudi delovni osnutek novele Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ), ki bi predvidela ukinitev volilnih okrajev in uvedbo preferenčnega glasu, ter delovni osnutek novele ZDVEDZ, ki bi kar najbolj izenačila število volivcev v posameznih volilnih okrajih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Doktrina drittwirkung v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah

Suzana Pecin, 9.5.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Človekove pravice

Suzana Pecin, Pravna praksa, 17-18/2019Listina EU o temeljnih pravicah je s sprejemom Lizbonske pogodbe postala del zavezujočega primarnega prava. Načeloma velja, da je mogoče pravicam, ki izhajajo iz primarnega prava EU, pripisati naravo neposrednega učinka, vendar je bilo vprašljivo, ali je mogoče enako ugotoviti o naravi človekovih pravic, kot izhajajo iz Listine EU o temeljnih pravicah. Prvi odstavek 51. člena Listine namreč predvideva, da se ta uporablja zgolj za institucije, organe, urade in agencije EU ob spoštovanju načela subsidiarnosti in za države članice, ko te izvajajo pravo EU. Subjektov zasebnega prava Listina EU o temeljnih pravicah ne omenja expressis verbis, kar praviloma pomeni, da ni jasno, ali je mogoče njene določbe uporabiti tudi v zasebnopravnih razmerjih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄48

Neznosna lahkost bivanja: upanje v javno upravo s človeškim obrazom

dr. Mirko Pečarič, 13.12.2018

Uprava, Tujci

dr. Mirko Pečarič, Pravna praksa, 48/2018Javne politike se ne da najbolje razumeti z vidika zakonodaje ali najvišjih položajev upravljavcev, pač pa prek nižjih institucij in ljudi, zaposlenih v njih. Odločitve uradnikov, rutine, ki jih vzpostavljajo, in načini, ki jih ustvarjajo za spopadanje z negotovostmi in delovnimi nalogami, se tako ali drugače prelevijo v javne politike, ki jih izvajajo. Njihov način dela, dobro ali slabo izvajanje javnih storitev prispeva k "zdravju ali bolezni" države. Besede, ki jim uslužbenska diskrecija daje konkretnejšo vsebino "v mislih, besedah in dejanjih", lahko prikažemo skozi prizmo posamičnih primerov, tudi tega, ki je predstavljen v nadaljevanju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Napredovanje javnega uslužbenca

mag. Suzana Pisnik, 6.12.2018

Uprava, Plače v negospodarstvu

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 47/2018Javni uslužbenec je napredoval v višji naziv na delovnem mestu. • Ali se zaradi tega prekine napredovalno obdobje za napredovanje v višji plačni razred?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄16-17

Kriminalističnoobveščevalno dejavnost kot nov pristop v boju zoper kriminal

dr. Damjan Potparič, 26.4.2018

Uprava

dr. Damjan Potparič, Pravna praksa, 16-17/2018Med zaslišanjem pred preiskovalno komisijo o ugotavljanju pranja denarja v bančnem sistemu dne 9. marca 2018 je beseda tekla tudi o ukrepih, ki bi jih bilo treba sprejeti, da bi se, kot se je izrazil eden od članov preiskovalne komisije, odpravila senca, ki omogoča, da se tako velika zadeva izmuzne pristojnim organom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

Svoboda laganja

dr. Nataša Pirc Musar, 25.1.2018

Človekove pravice

dr. Nataša Pirc-Musar, Pravna praksa, 3-4/2018"Le svoboden in neomejevan tisk lahko učinkovito razkriva prevare v vladi." (Hugo Black, vrhovni sodnik ZDA, 1971) Ravno v času intenzivnih razprav o svobodi govora, posegih v zasebnost, sovražnem govoru in "fake news" (lažnih novicah) je v kinodvorane prišel novi Spielbergo
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Ali bo Sodišče EU prenehalo slediti sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice?

Suzana Pecin, 13.10.2017

Človekove pravice, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Suzana Pecin, Pravna praksa, 39-40/2017Sodišče Evropske unije pri odločanju že od svojega začetka uporablja določbe Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) in se sklicuje na sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), vendar EKČP nikoli ni bila formalni del prava EU. Ker se zdi, da je Sodišče EU pri uporabi EKČP in sodne prakse ESČP popolnoma svobodno, saj se na ta pravna vira sklicuje občasno, vendar ne dosledno, je smiselno, da v aktualni zadevi Menci, ki obravnava načelo ne bis in idem, uzakonjeno v 50. členu Listine EU o temeljnih pravicah (v nadaljevanju Listina) in 4. členu Protokola št. 7 k EKČP, opredeli, kakšno je pravzaprav to razmerje. Najprej bomo pogledali zadevi Åkerberg Fransson in Bonda, ki ponazarjata dosedanjo sodno prakso Sodišča EU o načelu ne bis in idem, nato pa sledi obravnava mnenj o pristopu EU k EKČP in sklepnih predlogov generalnega pravobranilca Manuela Camposa Sáncheza-Bordona v zadevi Menci. Prispevek bom sklenila s predlogom, kako naj v tej zadevi odloči Sodišče EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄32

Rahljanje ustave

Marijan Pavčnik, 31.8.2017

Splošni državni akti, simboli in prazniki

Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 32/2017Na eno od pravnih rahljanj me je pred meseci opozoril kolega Matevž Krivic. Intelektualna poštenost zahteva, da to odkrito povem, človeška obzirnost pa mi prepoveduje, da bi primer rahljanja, o katerem sva se s kolegom elektronsko pogovarjala, izdal. Jedro problema se nanaša na strokovno korektno razlago, ki ne sme razvodeniti relativno določnih pojmov, na drugi strani pa ne sme absolutizirati tega, kar je relativno nedoločno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄30-31

Mir na svetu je mnogo več od floskul misic in politikov

dr. Marko Pavliha, 24.8.2017

Človekove pravice

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 30-31/2017Le kdo se ne spomni premierske potegavščine peace-ljubav-bok in naučenih izjav brhkih kandidatk za mis sveta, okrašenih s solzami in zobnimi nasmeški? Ampak mir je preresna vrednota, da bi se z njim kdorkoli "zafrkaval", še najmanj ameriški, severnokorejski, kitajski, indijski, ruski in turški predsedniki, morilski fanatiki, neonacisti in ostala sociopatska zalega.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄22

Varovanje osebnih podatkov in transparentnosti pred pomembnimi izzivi

Mojca Prelesnik, 8.6.2017

Človekove pravice

Mojca Prelesnik, Pravna praksa, 22/2017Manj kot leto dni nas loči od začetka uporabe lani sprejete evropske Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR). Sodeč po odzivih podjetij iz različnih sektorjev se gospodarstvo zaveda izzivov. Konkreten, sicer zelo pozen in težko pričakovan odziv države pa naj bi po zagotovilu Ministrstva za pravosodje dobili septembra letos v obliki predloga novega Zakona o varstvu osebnih podatkov. Lahko rečem, da je bilo leto 2016 prelomno za obe pravni področji, za kateri skrbi Informacijski pooblaščenec (IP). Poleg omenjene reforme varstva osebnih podatkov na ravni EU sta tudi področje dostopa do informacij javnega značaja lani zaznamovala novela Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-E) in pa seveda rastoč obseg aktivnosti ter primerov, ki jih je IP obravnaval na obeh področjih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Dopolnilno usposabljanje nepremičninskih posrednikov

mag. Suzana Pisnik, 21.4.2017

Uprava

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 16-17/2017V skladu z 2. točko 2. člena Zakona o nepremičninskem posredovanju (ZNPosr) je nepremičninski posrednik oziroma nepremičninska posrednica (v nadaljnjem besedilu: nepremičninski posrednik) opredeljena kot fizična oseba, ki za nepremičninsko družbo opravlja posle posredovanja na podlagi pogodbe o zaposlitvi oziroma na drugi pravni podlagi, ima licenco pristojnega ministrstva za opravljanje poslov posredovanja in je vpisana v imenik nepremičninskih posrednikov pri pristojnem ministrstvu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄12-13

Mednarodni protipravni odvzem otroka - učinkovitost delovanja centralnega izvršilnega organa

mag. Maša Peteržinek, 30.3.2017

Človekove pravice

mag. Maša Peteržinek, Pravna praksa, 12-13/2017Z razvojem sodobne družbe, ki omogoča hitra potovanja od točke a do točke b, je prebivalstvo na celotni zemeljski obli postalo bolj mobilno, pa naj gre za preživljanje prostega časa ali za izvajanje delovnih obveznosti. Prav tako je eden izmed razlogov preseljevanja iskanje ekonomskega preživetja, kar je posledica gospodarskih razmer. Ljudje zapuščajo svoje domove in se selijo v kraje, kjer so prisotne potrebe po delovni sili. Razlog preseljevanja narodov so tudi izredna vojna stanja v določenih državah. Skladno s tem so začele naraščati zakonske in zunajzakonske zveze različnih nacionalnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄7-8

Verifikacija starih deviznih vlog - sodba v zadevi Ališić

Novinc Tadeja, Lovšin Praček Tanja, 23.2.2017

Človekove pravice

Tadeja Novinc, Tanja Lovšin-Praček, Pravna praksa, 7-8/2017Po dolgih letih zamrznitve vprašanja starih deviznih vlog varčevalcev Ljubljanske banke, katerih obravnava je bila zamrznjena tudi na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu (prve pritožbe so namreč prispele že v letih 1998 in 1999), je bila leta 2014 sprejeta sodba v zadevi Ališić in drugi proti Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Srbiji, Sloveniji in Makedoniji. Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju Sodišče) je dne 16. julija 2014 razsodil o pritožbi treh varčevalcev in odločil, da sta Slovenija in Srbija kršili pravico do varstva premoženja po 1. členu Protokola št. 1 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in svoboščin ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva (13. člen EKČP) in sta odgovorni za poplačilo deviznih vlog, ki sta jih pritožnikom dolgovali Ljubljanska banka, podružnica Sarajevo, in podružnica Investbanke v Tuzli. Sodišče je ugotovilo, da predstavlja nevključitev pritožnikov in vseh drugih v enakem položaju v shemo za poplačilo starih deviznih vlog sistemski problem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Med zakonsko ureditvijo in prakso upravljanja varnosti v lokalni skupnosti

Petra Posega, 19.8.2016

LOKALNA SAMOUPRAVA

Petra Posega, Pravna praksa, 31-32/2016Varnost je med najvišjimi vrednotami družbe, kar je v našem varnostnem izročilu že dolgo znano. Ob tem pa je presenetljivo, kar smo ugotovili tudi z raziskavo, na katero se v prispevku sklicujem, da v času perečih varnostnih izzivov ni zanimanja za sodelovanje in uresničevanje zakonskih obveznosti o zagotavljanju varnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄16-17

Novela ZNPPol - boj med sledenjem tehniki in varovanjem pravic posameznikov

dr. Mirko Pečarič, 21.4.2016

Uprava

dr. Mirko Pečarič, Pravna praksa, 16-17/2016Predlagane spremembe in dopolnitve Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) naj bi "dopolnjevale in natančneje urejale določbe, ki so se med izvajanjem zakona pokazale kot pomanjkljive ali premalo natančno urejene tako, da bo zagotovljena še višja pravna in osebna varnost ljudi in njihovega premoženja in usklajenost z drugimi sistemskimi zakoni". Kljub tej všečni iztočnici v nekaterih delih predlog ne daje tega, kar obljublja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄11

Predlog novega Zakona o javnih uslužbencih - kje manjkajo luknje?

dr. Mirko Pečarič, 17.3.2016

Uprava, Delovna razmerja

dr. Mirko Pečarič, Pravna praksa, 11/2016Če se večinoma strinjamo, da je oblikovanje problema pomembnejše od njegove rešitve, pa zapisana ocena stanja in razlogi za sprejem v predlogu novega Zakona o javnih uslužbencih temu odkrito nasprotujejo. Ker problemi niso jasno izpostavljeni, ne moremo vedeti, ali zakon predvideva prave rešitve. Lewis Carroll je v Alici v čudežni deželi zapisal, da "če ne veš, kam si namenjen, potem te do tja vodi vsaka pot"; mogoče to velja za pohode v naravi, nikakor pa ne za normativne sprehode po zakonodaji, ki spregledajo očitno, da bi reševali obrobno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄45-46

Za pomoč in strpnost

dr. Nataša Pirc Musar, 19.11.2015

Človekove pravice

dr. Nataša Pirc-Musar, Pravna praksa, 45-46/2015V teh tednih, pravzaprav že mesecih, veliko razmišljam o tem, kar se dogaja na stari celini, kar se dogaja celotni civilizaciji in človeštvu. Uvodnik, ki ga berete, ne bo pravniški, tudi zato ne, ker pravo razmer, ki smo jim priča, očitno ne zna rešiti ali pa rešitve še išče in jih kot vedno v uporabo družbi ne da pravočasno. A tako pač je in temu ne nasprotujem, saj lahko hitre pravne rešitve naredijo tudi škodo, če niso premišljene (mislim predvsem na tiste, ki naj bi povečale našo varnost).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄45-46

Predlog novega zakona o javnih uslužbencih - velike govorice, male resnice

dr. Mirko Pečarič, 19.11.2015

Uprava

dr. Mirko Pečarič, Pravna praksa, 45-46/2015Ministrstvo za javno upravo je pripravilo predlog zakona o javnih uslužbencih (ZJU-1) in (nekaj podobnega) noveli Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS), s katerima naj bi ustvarili "okolje za razvoj profesionalnih potencialov javnih uslužbencev in kakovostnih javnih storitev" (Koalicijska pogodba, 2014). Vedno je pohvalno, če kdo spomni, da je v javni upravi največji potencial prav v javnih uslužbencih, a tudi ti - ki so pisali predloga zakonov in Strategijo razvoja javne uprave 2015-2020 (strategija) - bi morali spoštovati tisto temeljno načelo, ki se je pojavilo že ob začetkih pravnih držav in omejevanja državne oblasti, tj. patere legem quam ipse fecisti (trpi, spoštuj pravo, ki si ga sam sprejel). Za izboljšanje zakonodajnega okolja je namreč v strategiji kot ciljno stanje navedeno, da je treba "za izboljšanje postopka sprejemanja predpisov, olajšanje presoje in hkrati njeno približanje tako pripravljavcem predpisov kakor tudi zainteresirani javnosti v celoti uvesti presojo učinkov pri pripravi predpisov na vsa področja (okolje, sociala, finance, informacijske rešitve državne uprave in celotnega javnega sektorja) [...] Hkrati je treba večjo pozornost nameniti prenormiranju oziroma povečevanju standardov EU (gold-plating) in (ne)uporabi izjem oziroma manjši obremenitvi določenega dela prebivalstva - uvedba pristopa 'uvedi oziroma razloži'. Tako je treba v postopku priprave presoje posledic učinkov na predpise obvezno uvesti primerjavo med evropskimi in med že obstoječimi oziroma pripravljenimi zahtevami na državni ravni". Obvezno naj bi se uporabljala test MSP in (že passé) test RIA.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄14

Upravljanje javnih podjetij lokalnih skupnosti

Mužina Aleksij, Pohar Klemen, 9.4.2015

LOKALNA SAMOUPRAVA

dr. Aleksij Mužina, dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 14/2015Že odkar je Zakon o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije (ZUKN) v prehodnih določbah razveljavil tretjo alinejo 26. člena in 27. člen Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS), ki sta urejala sprejemanje poslovnega poročila in imenovanje direktorja javnega podjetja, se postavlja vprašanje, kdo in kako je pristojen za upravljanje javnega podjetja, katerega ustanoviteljica je lokalna skupnost. Nejasno je namreč, ali je ZUKN posegel v ZGJS le glede javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Republika Slovenija, ali tudi glede javnih podjetij lokalnih skupnosti. Po nekaj letih negotovosti se zdi, da se je nedavno, šele leto in pol po prenehanju veljavnosti ZUKN, tehtnica dokončno prevesila v prid ene od možnih razlag obsega razveljavitve ZGJS.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄14

Afera honorarji in kavza

Tomaž Pavčnik, 9.4.2015

Uprava, PRORAČUN

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 14/2015Zgodba je razvpita in razgreta. Osrednje netivo ji dajejo tri dejanske okoliščine. Prva plaši z višino zneska. Za honorarje po avtorskih in podjemnih pogodbah naj bi bilo v zadnjih 11 letih plačano več kot milijardo evrov. Tudi druga okoliščina razburja predvsem z višino zneska: ministrica, ki je odšla, naj bi sama prejela več kot pol milijona evrov. Tretja okoliščina pa je način, na katerega nam je sel prinesel vse te informacije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄11-12

Strategija razvoja javne uprave brez strategije

dr. Mirko Pečarič, 19.3.2015

Uprava

dr. Mirko Pečarič, Pravna praksa, 11-12/2015Za vse, ki se ukvarjamo z javno upravo, se spodobi, da si preberemo najpomembnejše dokumente države s tega področja; to velja tudi za Strategijo razvoja javne uprave 2015?2020, ki jo je pripravilo Ministrstvo za javno upravo. Bila naj bi "enovit krovni strateški dokument, ki pomeni tudi podporo in zavezo za uresničevanje strategije razvoja celotne države". Ko sem strategijo prebral, so moji občutki prehajali iz razočaranja v zaskrbljenost. Ne vem, kaj bi rekel ob predpostavki, da naj bi jo napisal "cvet" strokovnjakov s tega področja (če je ni, je že to zaskrbljivo). Vsekakor nekaj v smislu "bo treba še enkrat pogledati" ali "vašega predloga ne sprejemam". Nenehna mantra o uspešni, učinkoviti in racionalni organizaciji javne uprave, ki se v strategiji uporablja celo na napačne načine, in vrsta tavtologij, ko se deli ministrovega predgovora ponavljajo v vsebini strategije, že na začetku zbudi dvom o njeni uspešnosti in potrebo po tem, da o njej spregovorim.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Kratek prispevek k razumevanju nasprotja interesov

dr. Rajko Pirnat, 2.10.2014

Uprava

dr. Rajko Pirnat, Pravna praksa, 38/2014V javnosti se je pojavila razlaga, po kateri predsednica vlade ne krši Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), če se ne izloči iz postopka določanja kandidatov za evropskega komisarja in potrjevanja sestave komisije, v kateri je sama kandidatka za evropsko komisarko. Ta trditev je utemeljena s tem, da naj bi pri tem šlo za politično odločanje, torej za odločanje o imenovanju političnega funkcionarja. Kot podoben primer se navaja, da nasprotja interesov tudi ne predstavlja glasovanje poslanca, ki je kandidat za predsednika vlade, za lastno izvolitev v Državnem zboru, pa tudi nekateri drugi primeri - ali seje Državnega zbora ne bi smel voditi predsednik, ki je iz iste stranke kot kandidat za predsednika vlade, ali bi se morali izločiti poslanci, ki so iz iste stranke kot kandidat za predsednika vlade, in ali bi se morali izločiti iz odločanja o imenovanju članov vlade tisti poslanci, ki so kandidati za ministre. V javnosti je bilo slišati tudi argumentacijo, da se predsednici vlade ni treba izločiti, ker Zakon o vladi (ZVRS) ne ureja izločitve predsednice vlade iz odločanja. Ta primerjava je po mojem mnenju nesprejemljiva iz razlogov, ki jih navajam v nadaljevanju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄34

Novi izzivi informacijskega pooblaščenca

Mojca Prelesnik, 4.9.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Uprava

Mojca Prelesnik, Pravna praksa, 34/2014Informacijski pooblaščenec je varuh zasebnosti in hkrati zagovornik javnosti. V prejšnjih letih so se njegove pristojnosti širile, v prihodnosti pa so pred njim novi izzivi na obeh pravnih področjih, vsi večinoma povezani s sodobnimi tehnologijami.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄23

Zakon o izbrisanih in uporaba določil obligacijskega prava

Uroš Pavlina, 12.6.2014

Človekove pravice

Uroš Pavlina, Pravna praksa, 23/2014Na straneh Pravne prakse je bilo v preteklih mesecih veliko napisanega o neustreznosti Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (ZPŠOIRSP), predvsem v delu, ki se nanaša na zgornjo mejo odškodnine, ki jo lahko prejmejo upravičenci po zakonu. Zato namen tega prispevka ni polemizirati, ali je normativno omejevanje višine denarne odškodnine v sodnih postopkih v skladu z Ustavo RS, niti kaj z vidika golega občutka za pravo in pravičnost pomeni, da odgovorna oseba kot povzročitelj škode sama določi najvišjo odškodnino, ki jo je dolžna izplačati oškodovancu. ZPŠOIRSP poleg te določbe namreč vsebuje tudi na videz neproblematično določbo, ki pa bi lahko odškodninske spore v primeru izbrisanih še dodatno zapletla. Ker se ZPŠOIRSP začne uporabljati 18. junija 2014, menim, da si je to določbo treba podrobneje ogledati.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 10 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(1) 48(4) 47(3) 45(4)
45-46(2) 44(2) 43(1) 41(1)
41-42(1) 39-40(3) 38(2) 38-39(1)
37(3) 36-37(3) 35(7) 34(5)
33(3) 32(1) 31(1) 31-32(1)
30-31(1) 29-30(3) 28(2) 28-29(1)
27(4) 27-28(1) 26(3) 25(7)
25-26(1) 24(6) 24-25(4) 23(2)
23-24(3) 22(5) 22-23(2) 21(3)
21-22(3) 20(3) 19(4) 18(6)
17(3) 17-18(2) 16-17(4) 15(3)
15-16(2) 14(6) 14-15(5) 13(6)
Več...

Leto objave

2019(3) 2018(4) 2017(7) 2016(3)
2015(5) 2014(5) 2013(5) 2012(7)
2011(7) 2010(12) 2009(5) 2008(10)
2007(11) 2006(15) 2005(15) 2004(9)
2003(15) 2002(9) 2001(13) 2000(10)
1999(6) 1998(15) 1997(11) 1996(2)
1995(5) 1994(4) 1993(8) 1992(7)
1991(5)

Področja

< Vsi 1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 1.1. USTAVNA UREDITEV 1.2. ORGANI REPUBLIKE SLOVENIJE 1.3. OBRAMBA IN ZAŠČITA 1.4. LOKALNA SAMOUPRAVA 1.5. DENACIONALIZACIJA IN LASTNINJENJE

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOP QRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov