O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 25
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 602)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Vlaganje v tujo nepremičnino

mag. Suzana Pisnik, 11.10.2019

Lastnina in druge stvarne pravice, Obligacije

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 38-39/2019Kot zakonec sem vlagal v tujo nepremičnino (nepremičnino v lasti soproginih staršev), iz katere sem se izselil. • Od koga lahko zahtevam vračilo svojega vložka?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Ali je mogoče registrirati kombinacijo barv?

dr. Klemen Pohar, 26.9.2019

Intelektualna lastnina

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 36/2019Po tradicionalni ureditvi se sme kot znamka registrirati znak, ki ga je mogoče grafično prikazati in omogoča razlikovanje blaga ali storitev enega podjetja od blaga ali storitev drugega podjetja. Skladno z navedenim se je opredelitev znaka običajno razlagala tako, da znak pomeni predvsem besede, črke, številke, slike in druge grafične elemente. Vendar pa opredelitev znaka omogoča širšo razlago, skladno s čimer ob vedno novih načinih zagotavljanja prepoznavnosti v današnjem času poznamo tudi netradicionalne znake, kot so barve, zvoki in hologrami. Čeprav gre za novejši razvoj prava industrijske lastnine in številna vprašanja še niso podrobneje raziskana, se v sodni praksi že oblikujejo nekatera splošnejša vodila. To se je izkazalo tudi v predstavljeni zadevi, v kateri je sodišče odločalo o ustreznosti registracije znamke kombinacije sive in modre barve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Vzdrževalna dela v večstanovanjski stavbi

mag. Suzana Pisnik, 29.8.2019

Lastnina in druge stvarne pravice, Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 32/2019S spodnjega dela stanovanjskega balkona odpada omet na teraso spodnjega soseda, ki stanuje v pritličju. * Kaj storiti, ko je treba za izvedbo vzdrževalnih del uporabiti tudi sosednjo nepremičnino?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Vgradnja nadstrešnega okna v večstanovanjski stavbi

mag. Suzana Pisnik, 22.8.2019

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 30-31/2019• Kakšno soglasje etažnih lastnikov potrebuje lastnik mansardnega stanovanja v večstanovanjski stavbi za vgradnjo nadstrešnega okna na strehi, pri čemer se z vgradnjo poseže v konstrukcijo objekta?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Prva leta uporabe Uredbe EU, št. 650/2012

Katja Plauštajner Metelko, 20.6.2019

Dedovanje

Katja Plauštajner-Metelko, Pravna praksa, 24-25/2019V pravnem prostoru Evropske unije, s tem pa tudi v Sloveniji, se od 17. avgusta 2015 naprej uporablja Uredba (EU), št. 650/2012, o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju (v nadaljevanju Uredba 650/2012). Uredba, znana tudi pod imenom Uredba Bruselj IV, je v dedovanje s čezmejnimi elementi vnesla kar nekaj pomembnih sprememb. Te že vplivajo na delo sodišč v državah članicah, prav tako pa se kažejo pozitivni časovni in stroškovni učinki za dediče.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Odziv na članek "Se po novem priznavajo tudi abstraktne škode?"

Tomaž Pavčnik, 20.6.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 24-25/2019V Pravni praksi, št. 23 z dne 13. junija 2019 je bil objavljen prispevek Igorja Vuksanovića z naslovom "Se po novem priznavajo tudi abstraktne škode?" Avtor v njem kritično obravnava Sklep Vrhovnega sodišča II Ips 315/2017 z dne 14. februarja 2019. Članek sem prebral z velikim zanimanjem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

Dokazi, pridobljeni na nedovoljen način, v civilnih postopkih

Aljoša Polajžar, 6.6.2019

Civilni sodni postopki, Kazenski postopek

Aljoša Polajžar, Pravna praksa, 21-22/2019Predstavljajmo si, da imamo opravka z glasnimi sosedi, ki motijo naš dnevni in nočni mir. Lepega dne se odločimo, da bomo vzeli stvari v svoje roke, ter slikovno ali zvočno na skrivaj posnamemo te osebe. Tako na lastno pest pridobimo dokaze, ki bodo kasneje podlaga za naš (odškodninski) zahtevek v pravdnem postopku. Čeprav smo imeli "plemenit" namen, ne moremo mimo dejstva, da smo dokaze pridobili s posegom v pravico do zasebnosti snemane osebe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

GDPR po letu dni: en zakon ali dva

Mojca Prelesnik, 23.5.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Mojca Prelesnik, Pravna praksa, 20/2019Na področju varstva osebnih podatkov se je 25. maja 2018 stresla gora in povsod je bilo mogoče zaslediti kratico GDPR. Leto dni kasneje lahko ugotovimo, da so se za zavezance spremembe zgodile razmeroma gladko in so zahteve Splošne uredbe v resnici manj dramatične, kot se je zdelo na prvi pogled. Na nekaterih področjih, zlasti ko gre za zahtevane spremembe zakonodaje, pa Slovenijo čaka še veliko dela. Predvsem to velja za ureditev glede izrekanja upravnih glob in celovito ureditev izvajanja t. i. Policijske direktive o varstvu osebnih podatkov s strani policije, organov pregona ter izvrševanja kazenskih sankcij. Priprave novega zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) zdaj potekajo že drugič. Sodeč po številnih pripombah na zadnji predlog besedila ZVOP-2, še ni rešitve, na katero bomo lahko vsi skupaj ponosni kljub veliko vloženega truda.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Omejitve sodnikove izbire kazenske sankcije za spolna kazniva dejanja

dr. Boštjan Polegek, 16.5.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Boštjan Polegek, Pravna praksa, 19/2019Sodnikov razlagalni prostor v materialnem kazenskem pravu vključuje izbiro in odmero kazenske sankcije ter odločanje o alternativnih načinih izvršitve kazni, kar v sodobnosti omogoča ustrezno tehtanje med obema vidikoma prevencije kot namenu kaznovanja. Ob precej ohlapnih zakonskih merilih za kazensko sankcioniranje se sodni praksi prepušča veliko možnosti za vsakokratno uravnoteženje garantne in preventivne funkcije kazenskega prava s prizadevanjem za pravično sodbo. To pa ne velja za vsa predpisana kazniva dejanja: pri nekaterih izmed njih je zakonodajalec predvidel restriktivnejšo sodno individualizacijo kazenske sankcije. Take omejitve so v aktualnem kazenskem zakonu izrazite pri kaznivih dejanjih zoper spolno nedotakljivost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Družinskemu zakoniku na pot

dr. Mateja Končina Peternel, 4.4.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja

dr. Mateja Končina-Peternel, Pravna praksa, 14/2019Družinski zakonik je začel veljati 15. aprila 2017, večina določb pa se začne uporabljati 15. aprila 2019. Prinaša kar nekaj novosti, a naj na tem mestu izpostavim le tri.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Obstoj oškodovanca pri kaznivem dejanju ponarejanja listin

Košir Samo, Potisk Janja, 14.3.2019

Kazenski postopek

Samo Košir, Janja Potisk, Pravna praksa, 11/2019Vprašanje definicije oškodovanca postaja za državnotožilsko in sodno prakso vedno bolj pomembno. Razvoj ustavnosodne prakse in prava EU, bo de lege ferenda prej ali slej pripeljal do okrepitve položaja tega procesnega udeleženca v predkazenskem in kazenskem postopku. O problemu obstoja oškodovanca pri kaznivem dejanju ponarejanja listin zaenkrat ne obstaja poenotena sodna praksa, prakse Vrhovnega sodišča RS, ki bi se neposredno ukvarjala s tem vprašanjem, pa sploh ni. Obstoječe rešitve temeljijo na izhodišču, da mora za obstoj oškodovanca obstajati vzročna zveza med kaznivim dejanjem in ogrozitvijo ali kršitvijo osebne ali premoženjske pravice in da mora biti ogrozitev ali kršitev take pravice vsebovana že v opisu kaznivega dejanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Avtomatizirano odločanje in pravni položaj posameznika

mag. Mitja Podpečan, 7.3.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

mag. Mitja Podpečan, Pravna praksa, 9-10/2019Masovni podatki oz. velepodatki (angl. big data) in računalništvo v oblaku - ki omogočata prej nedosegljive zmogljivosti obdelovanja podatkov - sta pospešila razvoj metod umetne inteligence. Čeprav glede na stanje tehnike za zdaj ne moremo govoriti o pravi oz. krepki umetni inteligenci (ang. strong artificial intelligence), pa se v praksi že srečujemo z uporabo strojnega učenja (ang. machine learning). Eden izmed primerov praktične rabe strojnega učenja je nedvomno avtomatizirano odločanje - tudi tako, ki neposredno vpliva na posameznikov pravni položaj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Pravni vidiki kibernetske varnosti (1. del)

Planinšek Jure, Skok Tadej, 14.2.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Intelektualna lastnina

mag. Jure Planinšek, Tadej Skok, Pravna praksa, 7/2019Leta 2018 je internet uporabljalo že skoraj štiri milijarde ljudi. Število uporabnikov in povezanih naprav se izjemno hitro povečuje. Po ocenah strokovnjakov bo leta 2022 na internet povezanih že šest milijard ljudi in več kot 200 milijard pametnih naprav. Ta eksplozija povezljivosti poleg mnogih koristi ponuja tudi neštete priložnosti za kibernetske napade, ki organizacijam povzročajo veliko škodo. Po nekaterih ocenah kibernetski napadi svetovno ekonomijo letno stanejo okoli 600 milijard dolarjev. Poleg poslovne škode imajo kibernetski vdori in varnostni incidenti (vdori) tudi zelo resne pravne posledice: visoke globe, odškodninsko odgovornost ali stečaj. V prvem prispevku predstavljava ključna pravna vprašanja zagotavljanja kibernetske varnosti in podajava pregled ključne zakonodaje s stališča skladnosti poslovanja. V drugem prispevku bova na primeru obravnavala ukrepe za zagotavljanje kibernetske varnosti in s tem povezana pravna vprašanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Pravni učinek privolitve

dr. Klemen Pohar, 10.1.2019

Obligacije

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 1-2/2019Poseg v pravice drugega je načeloma nedopusten, kar izhaja že iz 10. člena Obligacijskega zakonika (OZ), skladno s katerim se je vsak dolžan vzdržati ravnanja, s katerim bi utegnil drugemu povzročiti škodo. V nekaterih okoliščinah pa pravo dovoljuje tudi ravnanje, s katerim se drugemu povzroča škoda, na primer ko gre za silobran ali pa ko oškodovanec privoli v povzročitev škode oziroma v poseg v svoje pravice. Privolitev je izraz načela volenti non fit iniuria, po katerem se tistemu, ki se s posegom oziroma škodljivim ravnanjem strinja, ne godi krivica.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄48

Pritožba proti razveljavitvenemu sklepu (357.a člen ZPP) - prve izkušnje

Tomaž Pavčnik, 13.12.2018

Civilni sodni postopki

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 48/2018Določba 357.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) uvaja novo pravno sredstvo. Gre za pritožbo zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe. Namen tega pravnega sredstva je zagotoviti učinkovito uresničevanje ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (23. člen Ustave). Ovira pri uresničevanju navedene pravice je bila po presoji zakonodajalca ta, da je sodišče druge stopnje odločbe sodišč prve stopnje pretirano razveljavljalo, namesto da bi samo opravilo pritožbeno obravnavo in dokončno odločilo o zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄48

Neznosna lahkost bivanja: upanje v javno upravo s človeškim obrazom

dr. Mirko Pečarič, 13.12.2018

Uprava, Tujci

dr. Mirko Pečarič, Pravna praksa, 48/2018Javne politike se ne da najbolje razumeti z vidika zakonodaje ali najvišjih položajev upravljavcev, pač pa prek nižjih institucij in ljudi, zaposlenih v njih. Odločitve uradnikov, rutine, ki jih vzpostavljajo, in načini, ki jih ustvarjajo za spopadanje z negotovostmi in delovnimi nalogami, se tako ali drugače prelevijo v javne politike, ki jih izvajajo. Njihov način dela, dobro ali slabo izvajanje javnih storitev prispeva k "zdravju ali bolezni" države. Besede, ki jim uslužbenska diskrecija daje konkretnejšo vsebino "v mislih, besedah in dejanjih", lahko prikažemo skozi prizmo posamičnih primerov, tudi tega, ki je predstavljen v nadaljevanju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Zakonski znak preslepitve in kaznivo dejanje goljufije

Klemen Princes, 15.11.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Klemen Princes, Pravna praksa, 44/2018Pred časom je Vrhovno sodišče RS s stališčem, da sta dogovor o poslovnem sodelovanju in obljuba rednega plačila le potrebni, ne pa tudi zadostni pogoj za uresničitev tega zakonskega znaka, naredilo konec širokemu tolmačenju zakonskega znaka preslepitve pri poslovni goljufiji. Odločitev je hitro vplivala na poenotenje sodne prakse o tem vprašanju, kar je bil tudi njen izrecen namen. Le malo pred izdajo te sodbe je na samostojnost posameznih zakonskih znakov goljufije opozorilo tudi Ustavno sodišče RS. Kljub temu da dvomov o nedopustnosti sklepanja o enem zakonskem znaku zaradi obstoja drugega ne bi smelo več biti, ostaja njihova konkretizacija težavna zaradi zahtevne zgradbe kaznivega dejanja, še posebej pa zaradi vzgibov storilca, ki so zunanjemu svetu pač skriti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄39-40

Nikakor ne! Razlog je doktrina chilling effect.

Tomaž Pavčnik, 12.10.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 39-40/2018To je moj odgovor na naslovno vprašanje Igorja Vuksanovića v predprejšnji Pravni praksi, ali je res treba širiti pojem prepovedanega sovražnega govora.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Prekarno delo

mag. Suzana Pisnik, 27.9.2018

Delovna razmerja, Inšpekcije

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 36-37/2018V medijih se pogosto govori o "prekarnem delu" in o prekarcih, vendar tega izraza ni v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄35

Pridobljen razlikovalni učinek znamke oblike čokolade Kit Kat

dr. Klemen Pohar, 20.9.2018

Intelektualna lastnina

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 35/2018Kot znamka se sme registrirati kakršenkoli znak ali kombinacija znakov, ki omogočajo razlikovanje blaga ali storitev enega podjetja od blaga ali storitev drugega podjetja in jih je mogoče grafično prikazati oziroma jih je mogoče prikazati v ustreznem registru.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄34

Vezanost kazenske sankcije na sporazum o priznanju krivde

dr. Boštjan Polegek, 13.9.2018

Kazenski postopek

dr. Boštjan Polegek, Pravna praksa, 34/2018Vprašanje omejenosti sodniškega odločanja glede izbire in odmere kazenske sankcije po sodnem sprejemu sporazuma o priznanju krivde med obdolžencem in državnim tožilcem je zakonodajalec izrecno uredil le glede zgornje meje sankcioniranja - sodišče ne sme izreči strožje sankcije od predlagane (dogovorjene).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Čigav je kip dr. Janeza Drnovška?

Tomaž Pavčnik, 6.9.2018

Sodišča

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 33/2018Pravdo o spomeniku pokojniku, ki je bil predsednik dveh različnih držav, vmes še predsednik vlade druge izmed njiju pa še predsednik gibanja neuvrščenih povrh, torej o nesporni zgodovinski osebnosti, sem spremljal od začetka. Sprva iz medijev, kasneje prek sodb višjega in vrhovnega sodišča. Prvostopenjske sodbe, ki ni javno objavljena, nisem videl nikoli, saj me naključje, vtkano v načelo naravnega sodnika, ni pripustilo zraven ne na drugi ne na tretji stopnji sojenja, da bi o njej lahko presojal. Zdaj ko je še ustavno sodišče zavrnilo ustavno pritožbo (odločba Up-1005/15 z dne 31. maja 2018), se to pravno razmerje ne bo več spremenilo ne glede na morebitno sodbo ESČP.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄23

Lahkotnost uporabe tujega (intelektualnega) dela

Tomaž Pavčnik, 14.6.2018

Intelektualna lastnina

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 23/2018K pisanju tega prispevka me je spodbudil zapis, ki ga je v reviji Odvetnik priobčil Anton Panjan, sicer tudi - kar ni nepomembno - predsednik Višjega sodišča v Ljubljani. Dilem pa, paradoksalno, ne odpira sama vsebina zapisa - kajti avtorskega prispevka k pravu je v njem sorazmerno malo - marveč ravnanje pisca samo po sebi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Nova evropska uredba - 25. maja 2018 ne bo konec sveta

Mojca Prelesnik, 24.5.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Mojca Prelesnik, Pravna praksa, 20-21/2018Splošna uredba o varstvu podatkov je tu in zadnje tedne se zdi, kot da se z njo na novo rojeva varstvo osebnih podatkov, predvsem tudi kot nova tržna niša. Nedvomno gre za prelomnico, vendar ne gre pozabiti, da varstvo osebnih podatkov v Sloveniji poznamo že več kot 25 let. Zato razlogov za paniko ni. Kdor je zadnjih 10 let dosledno izvajal Zakon o varstvu osebnih podatkov, se je tudi novi uredbi v veliki meri že prilagodil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Uporaba podobe znane osebe v videoigri

dr. Klemen Pohar, 17.5.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 19/2018Izdelki, ki jih povezujemo z znanimi osebami, se bolje prodajajo. To je znano že vsaj od 18. stoletja, ko so britanske plemiške dame začele dovoljevati rabo svojega imena za kozmetične izdelke. Do razcveta področja tržnega unovčenja osebnosti pa je prišlo z razvojem množičnih medijev in zabavne industrije. Velik del dohodkov franšize Star Wars na primer izvira prav iz trženja likov iz istoimenskih filmov. Svojo podobo so uspešno unovčili tudi igralci iz številnih drugih filmov (na primer o Jamesu Bondu), v začetku 80. let prejšnjega stoletja pa so tudi glasbene zvezde začele obsežno unovčevati svojo slavo z licenciranjem svojih imen in podob za uporabo na raznih izdelkih. Ker lahko uporaba podob znanih oseb znatno pospeši prodajo izdelka, niso redke tudi nedovoljene uporabe njihovih podob. Da je prišlo do nedovoljene uporabe njene podobe, je bila v predstavljeni zadevi prepričana tudi ameriška igralka in pevka Lindsay Lohan.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 25 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(9) 48(10) 47(6) 46(9)
45(11) 45-46(2) 44(6) 44-45(1)
43(3) 43-44(3) 42(2) 42-43(3)
41(4) 41-42(3) 40(2) 40-41(4)
39(4) 39-40(6) 38(7) 38-39(4)
37(6) 36(8) 36-37(6) 35(7)
34(13) 33(9) 33-34(2) 32(4)
31(5) 31-32(8) 30(1) 30-31(2)
29(2) 29-30(3) 28(7) 28-29(3)
27(5) 26(7) 26-27(1) 25(6)
24(11) 24-25(8) 23(16) 23-24(2)
22(13) 22-23(4) 21(11) 21-22(4)
Več...

Leto objave

2019(14) 2018(17) 2017(18) 2016(23)
2015(23) 2014(28) 2013(25) 2012(16)
2011(22) 2010(16) 2009(13) 2008(26)
2007(16) 2006(28) 2005(26) 2004(33)
2003(34) 2002(25) 2001(16) 2000(14)
1999(11) 1998(21) 1997(31) 1996(16)
1995(18) 1994(11) 1993(26) 1992(16)
1991(19)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOP QRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov