O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 10
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 234)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄3

Zbornik Jesenski Veliki kongres javnega naročanja 2019

dr. Klemen Pohar, 23.1.2020

Kultura in umetnost, PRORAČUN

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 3/2020Pravo javnega naročanja je zagotovo eno izmed pravnih področij, ki se najhitreje razvijajo. Četudi to morda ni očitno ob pogledu na frekvenco sprememb veljavnih predpisov, pa se ta razvoj zagotovo pokaže ob pogledu na obsežno prakso Državne revizijske komisije (DKom) in prakso Sodišča Evropske unije, v skladu s katerima je pogosto treba prilagoditi prakso oddaje javnih naročil. Zaradi tega je pomembno širjenje znanja in novih dognanj na kongresih, kot je Jesenski Veliki kongres javnega naročanja, ter še toliko bolj zapis in publikacija prispevkov s kongresa v zborniku, saj so s tem tudi širši zainteresirani javnosti dostopna dognanja, ki obravnavajo novejši razvoj prava javnega naročanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

Zanos: psihologija optimalnega izkustva

dr. Marko Pavliha, 16.1.2020

Kultura in umetnost

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 1-2/2020Dr. Mihaly Csikszentmihalyi ni zgolj pronicljiv madžarsko-ameriški profesor, nekdanji predstojnik oddelka za psihologijo na Univerzi v Chicagu in svetovno priznan utemeljitelj fenomena "zanosa" (flow), psihologije optimalnega izkustva, marveč je tudi potencialna nočna mora nekdanjega 44. ameriškega podpredsednika Dana Quayla, če bi ta moral še kdaj nastopiti na televiziji na osnovnošolskem tekmovanju v črkovanju. Nesrečni politik se je globalno osmešil že s preprosto besedico "potato", torej si lahko dokaj nazorno predstavljamo njegov vnovični fiasko ob črkovanju kompliciranega imena in priimka uglednega znanstvenika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Pretres: prelomne točke držav v krizi

dr. Marko Pavliha, 14.11.2019

Kultura in umetnost

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 44/2019Slavni profesor Jared Diamond dokazuje, da je formalna izobrazba pomembna, vendar pogosto prednjačijo bogate izkušnje in dodatno znanje. Med študijem se je usposobil za strokovnjaka laboratorijske fiziologije ter se posvetil zlasti ekologiji in evoluciji novogvinejskih ptic. Ko sta se mu rodila sinova dvojčka, ga je prešinilo, da njuna prihodnost ne bo odvisna od preučevanj žolčnika ali ornitologije, marveč od stanja sveta, zato je začel pisati knjige o zgodovini in geografiji, ki jo pri 81 letih še vedno poučuje na ugledni kalifornijski univerzi UCLA.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Koraki do profesionalizma

Aljoša Polajžar, 5.9.2019

Kultura in umetnost

Aljoša Polajžar, Pravna praksa, 33/2019Je dovolj samo brezhibno strokovno (akademsko) znanje ali potrebujemo tudi paleto drugih odlik? Gre za dokaj globoka in kompleksna vprašanja, ki se dotikajo jedra naše eksistence. Zastavimo pa si jih lahko tako študentje prava kot tudi uveljavljeni pravniki, ki že opravljajo svoj poklic.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄23

Sodni dnevi

Vida Petrovčič, 13.6.2019

Kultura in umetnost

Vida Petrovčič, Pravna praksa, 23/2019Pri Cankarjevi založbi je izšla knjiga Vasje Jagra in Petra Čeferina z apokaliptičnim naslovom: Sodni dnevi. Soavtorja pravita, da ne gre za svetopisemske dneve poslednje sodbe, pač pa za dneve, ki se odvijajo na sodniji. Res pa je, da po prebrani kriminalki bralec ostane z občutkom, da je slovensko pravosodje pravzaprav Armagedon, bojišče, na katerem zmagujejo tisti, ki imajo prave povezave, denar, moč in vpliv, čemur podleže tudi pravica, zato kazen plačujejo tudi nedolžni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Pravo in nadzor v dobi velikega podatkovja

Mojca Prelesnik, 21.2.2019

Kultura in umetnost

Mojca Prelesnik, Pravna praksa, 8/2019Znanstvena monografija Pravo in nadzor v dobi velikega podatkovja, ki sta jo uredila Aleš Završnik in Liljana Selinšek - ambiciozen projekt Inštituta za kriminologijo pri PF Univerze v Ljubljani - je resnično prišla v pravem trenutku. Odpira aktualna vprašanja varstva zasebnosti in uporabe množične obdelave osebnih podatkov, ki se dotikajo zelo različnih vidikov prava in družbe, pri čemer posebej izpostavlja štiri velike teme: uporabo algoritmičnega nadzora v družbi z vidika posameznika, uporabo velikega podatkovja v kazenskem pravu, uporabo velikega podatkovja v boju zoper korupcijo ter vprašanja varstva osebnih podatkov in zasebnosti pod pritiski velikega podatkovja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Kako prenoviti Evropo

dr. Marko Pavliha, 10.1.2019

Kultura in umetnost

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 1-2/2019Laična in prepogosto celo strokovna javnost živi v relativno neznatni zmoti, da dvanajst zlatih zvezdic na modri barvi zastave Evropske unije pomeni število ustanovnih članic; dejansko se jih je zbralo pol manj, kasnejše širitve pa niti pri podvojitvi članstva niso bile prelomne ali usodne. V resnici je število 12 prispodoba za popolnost, denimo dvanajst koledarskih mesecev, prav toliko dnevnih in nočnih ur, apostolov in Heraklejevih podvigov, program anonimnih alkoholikov z dvanajstimi koraki ali neka moja knjiga, ki je odbila dvanajst pred dvanajsto, pa najbrž ne spadata v ta kontekst perfektnosti. Za posladek se zlasti moška milenijska generacija Y skoraj fanatično navdušuje nad mednarodno uspešnico nekoliko precenjenega kanadskega psihologa, profesorja in "klasičnega liberalca" Jordana B. Petersona s kultno znamko 12 pravil za življenje: protistrup za kaos, v kateri nam duhovito in poučno pripoveduje o notoričnih modrostih, človeški psihi, o pomembnosti discipline in hierarhije, o svobodi, pustolovski žilici in odgovornosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄38

Sodoben zakon za uresničevanje pomembne pravice

Mojca Prelesnik, 4.10.2018

JAVNO OBVEŠČANJE

Mojca Prelesnik, Pravna praksa, 38/2018Letos mineva petnajsto leto od uveljavitve Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ). Od njegovega sprejema leta 2003 je bil deležen več sprememb in zanimivo se je ozreti nazaj, se postaviti v okoliščine tistega časa in se vprašati: Je zakon v praksi dosegel svoj namen? Je naša družba transparentnejša? Ali lahko posamezniki enostavneje dostopajo do informacij, s katerimi razpolagajo organi javnega sektorja?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Posamezniki v postopku ničnostne tožbe pred Sodiščem Evropske unije

Suzana Pecin, 27.9.2018

Kultura in umetnost

Suzana Pecin, Pravna praksa, 36-37/2018Dr. Ines Grah si je v delu Posamezniki v postopku ničnostne tožbe pred Sodiščem Evropske unije (EU), ki temelji na njeni doktorski disertaciji, zadala zahtevno in obsežno nalogo oceniti vlogo ničnostne tožbe v pravnem sistemu EU. Najprej je analizirala, kateri pogoji morajo biti izpolnjeni v postopku ničnostne tožbe pred Sodiščem EU za presojo zakonitosti aktov, ki jih sprejmejo institucije, organi in agencije EU. Ker je bila učinkovitost ureditve ničnostne tožbe, ki je veljala pred uveljavitvijo Lizbonske pogodbe, vprašljiva, se je opredelila tudi do sprememb po njeni uveljavitvi, obenem pa je ocenila možnost neposrednega dostopa posameznikov do Splošnega sodišča EU v postopku ničnostne tožbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄30-31

Prvi vtisi enega od uporabnikov ob prebiranju Pravnega terminološkega slovarja

dr. Marko Pavliha, 23.8.2018

Kultura in umetnost

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 30-31/2018Kot je bilo že večkrat omenjeno na straneh Pravne prakse, je letošnjega marca izšel težko pričakovani Pravni terminološki slovar, ki prinaša dobrodošlo osvežitev slovenske pravne terminologije in (obče) slovenske pravne doktrine.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄27

Pravice v zaporu

Mojca M. Plesničar, 12.7.2018

Kultura in umetnost

dr. Mojca M.Plesničar, Pravna praksa, 27/2018Celovita obravnava področja pravic oseb, ki jim je odvzeta prostost, ter njihovih dovoljenih in nedovoljenih omejitev je velik zalogaj, ki sta se ga lotila Lana Cvikl in Matjaž Ambrož v knjigi Pravice v zaporu, ki sta jo lani izdala PF Univerze v Ljubljani in Inštitut za kriminologijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄18

Jezik prava

dr. Marijan Pavčnik, 10.5.2018

Kultura in umetnost

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 18/2018Pravo je jezikovni pojav. V ožjem pomenu je pravni jezik "skupna oznaka za jezik, ki ga uporabljajo postavodajalci (na primer zakonski jezik), pravni strokovnjaki, ki zakone in druge formalne pravne vire razlagajo in uporabljajo, in pravna znanost". V širšem pomenu so nosilci pravnega jezika "vsi tisti, ki opravljajo jezikovna dejanja, s tem da ponavljajo načine izražanja normodajalcev in pravnikov". V širšem pomenu zajema jezik prava tudi vsakodnevno pravno izkušnjo, ki je izrazno raznolika in vsebinsko najbolj pestra.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄14

Civilno medicinsko pravo

Nina Cek Perhavec, 12.4.2018

Kultura in umetnost

Nina Cek-Perhavec, Pravna praksa, 14/2018Z monografijo Civilno medicinsko pravo avtorice profesorice dr. Viktorije Žnidaršič Skubic, izdane pri založbi Uradni list Republike Slovenije na začetku leta 2018, je slovenska strokovna pravna literatura pridobila težko pričakovano delo na področju civilnega medicinskega prava. Gre za celovit prikaz temeljnih znanj s tega pravnega področja, s posebnimi poudarki na etično-moralnih izhodiščih, ki tvorijo njegovo podstat in obenem pogojujejo njegov razvoj. Avtorica v sedmih poglavjih splošnega dela in v ločenem sklopu posebnega dela na izviren in zanimiv, predvsem pa bralcu jasen način predstavi zgodovinske mejnike civilnega medicinskega prava, obravnava njegove posamezne institute in veljavno zakonodajo, v kontekst tega prikaza pa vnaša tudi aktualne dileme in predstavi argumente, ki omogočajo poglobljen razmislek in razpravo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄10

Kako se spopasti z lažnimi novicami?

mag. Mark Pohar, 15.3.2018

JAVNO OBVEŠČANJE

mag. Mark Pohar, Pravna praksa, 10/2018Ob zadnjih predsedniških volitvah v Združenih državah Amerike smo bili - bolj kot kdaj koli prej - priča inovativnim pristopom pridobivanja volilnih glasov. Če je zmagovalni kandidat jedro svoje predvolilne kampanje zasnoval na neposrednem nagovarjanju volivcev prek socialnih medijev, pa sedaj prihajajo na dan tudi nekatere temnejše plati te kampanje. V mislih imam predvsem vpliv na oblikovanje demokratične volje s pomočjo načrtne manipulacije javnega mnenja, da pa je zadrega še večja, naj bi pri tem izdatno sodeloval tudi profesionalno izurjen aparat tuje države. Opisano početje avtorji čez lužo označujejo kot fake news, kar pri nas običajno prevajamo z izrazom lažne novice. Tako poimenovanje morda ni najbolj posrečeno, saj daje vtis, da se nanaša zgolj na medijsko poročanje, pri čemer pa gre v resnici za širši in bistveno bolj kompleksen družbeni pojav "informacijskega nereda". Zaradi obsežnosti tematike bom v tem prispevku zato skušal zgolj na kratko povzeti temeljne značilnosti lažnih novic in predstaviti nekaj predlogov, kako se spopasti s tem neželenim pojavom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄10

Odgovornost direktorja javnega zavoda

mag. Suzana Pisnik, 15.3.2018

ZAVODI, Delovna razmerja

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 10/2018Sprašujem se, kakšna je odgovornost direktorja javnega zavoda, če zaradi nezakonitega poslovanja javnemu zavodu povzroči škodo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Koncesije za raziskave in razvoj ter socialne storitve niso klasične koncesije storitev

dr. Mirko Pečarič, 1.2.2018

ZNANOST IN RAZISKOVALNA DEJAVNOST, SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

dr. Mirko Pečarič, Pravna praksa, 5/2018Vlada je v Državni zbor poslala predloga Zakona o postopkih za podeljevanje koncesij (ZPPK) in Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (ZJZP-1). Prvi bo urejal koncesijska razmerja, drugi pa javno-zasebna partnerstva na področju infrastrukture. Kljub temu da prvi načeloma ne regulira koncesij na področju negospodarskih javnih služb, ima kar nekaj določb, ki neposredno vplivajo nanje. Še posebej na področju raziskovalnih in razvojnih storitev pušča odprtih kar nekaj vprašanj, ki bi jih lahko rešili (vsaj) v novem predlogu Zakona o raziskovalni dejavnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄35

Poljub, drugič

Tomaž Pavčnik, 21.9.2017

Kultura in umetnost

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 35/2017O poljubu sem nekoč že pisal na tem mestu. Od tedaj je minilo štirinajst let. Časi se spreminjajo. Z njim pa tudi naša pojmovanja poljubljanja. Enkrat je to ustavna svoboščina, drugič poseg v zasebnost, tretjič morda kršitev javnega reda in miru terčetrtič tabu. Ali po štirinajstih letih še smem pisati o poljubu? O vsakem? V pravniški reviji? Kot sodnik?Naša pojmovanja se predrugačijo hitreje, kot bi si to hoteli priznati. Morda kar sredi besedila. Spreminjajo pa se tudi sami poljubi. Tedaj sta se dva v počasnem posnetku posvečala drug drugemu na košarkarski tekmi med Olimpijo in Asvelom, tokrat se bom zaustavil ob toplini, ki se je bila porodila na katalonskem vlaku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄12-13

Presoja protipravnosti pri nogometnih prekrških

Jure Praprotnik, 30.3.2017

Šport in organizacije

Jure Praprotnik, Pravna praksa, 12-13/2017Nogomet ima veliko pozitivnih vidikov, vendar po drugi strani prinaša tudi določene nevarnosti, med katere moramo uvrstiti vse številnejše resne poškodbe igralcev. Praviloma so sicer lažje narave, redkejše imajo za posledico tudi okvaro zdravja in zmanjšano življenjsko aktivnost športnika. Pravni strokovnjaki doma in v tujini temu področju namenjajo manj pozornosti, kar me čudi glede na popularnost, ki ga kolektivni športi oziroma konkretno nogomet v svetu in ne nazadnje tudi v Sloveniji uživa. V slovenski literaturi je o športu napisanih sorazmerno malo strokovnih del. Prvi resnejši korak v tej smeri je bilo leta 2008 objavljeno delo skupine avtorjev z naslovom Šport in pravo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄47

Osnove delovnega in socialnega prava

dr. Darja Senčur Peček, 1.12.2016

Kultura in umetnost

dr. Darja Senčur-Peček, Pravna praksa, 47/2016Pred kratkim je izšla knjiga Osnove delovnega in socialnega prava (The Bases of Labour and Social Law) avtorjev prof. dr. Zvoneta Vodovnika in doc. dr. Luke Tičarja (IUS SOFTWARE, GV Založba, Ljubljana 2016, 570 strani). Gre za drugo, spremenjeno in dopolnjeno, izdajo e-knjige dr. Vodovnika iz leta 2015, tokrat v soavtorstvu z dr. Tičarjem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄25-26

Odprta vprašanja zakonodajne dejavnosti

dr. Marko Pavliha, 23.6.2016

Kultura in umetnost

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 25-26/2016So knjige, katerih špehati stas je obratno sorazmeren z avtorjevo izvirnostjo in koristnostjo. Študenti prava jih po navadi merijo s svojevrstnimi vatli in radi nazorno pokažejo, kako zajeten je bil kup gradiva, ki so ga morali preštudirata za neki izpit, preden so ga prodali, podarili ali odvrgli na podstrešno smetišče pozabe. Na srečo so tudi knjižice, ki so sramežljivo vitke, toda v njih žuborijo in donijo prefinjene resnice, ki dokazujejo, da je manj pogosto mnogo več, pa še dlje seže. Take so tudi dissertationes Odprta vprašanja zakonodajne dejavnosti, ki so nedavno izšle pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti pod okriljem Razreda za zgodovinske in družbene vede.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄42-43

Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) z novelo ZGD-1I ter uvodnimi pojasnili

dr. Peter Podgorelec, 5.11.2015

Kultura in umetnost

dr. Peter Podgorelec, Pravna praksa, 42-43/2015Dne 13. julija je bila na predlog Vlade sprejeta nova novela Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1I, že deveta po vrsti, odkar je bil v letu 2006 sprejet prenovljeni ZGD-1. V bilančno-pravnem delu bo novela začela veljati 1. januarja 2016, v preostalem delu pa je večinoma začela veljati že petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS, to je 8. avgusta 2015. Razlog za pogoste spremembe in dopolnitve so predvsem usklajevanja z evropskim pravom družb in evropskim bilančnim pravom, ki se prav tako nenehno spreminja in dopolnjuje. V nekoliko manjšem obsegu so se z dosedanjimi novelami dograjevali obstoječi instituti, odpravljale nekatere pomanjkljivosti ali pa uvajala nova pravila, neodvisno od razvoja na evropski ravni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄28

Pravni vidiki Kohezijskega sklada EU

Maja Prebil, 16.7.2015

Kultura in umetnost

Maja Prebil, Pravna praksa, 28/2015Knjiga Pravni vidiki Kohezijskega sklada EU - Poti in stranpoti črpanja sredstev Kohezijskega sklada EU za področje okolja (Založba Uradni list RS, Ljubljana 2015, 168 strani) avtorja mag. Matjaža Kluna je pozitivna pridobitev na področju črpanja kohezijskih sredstev. Avtor sistematično in pregledno ter hkrati izčrpno obravnava področje koriščenja sredstev Kohezijskega sklada EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄18

Kako zavarovati industrijsko lastnino

dr. Klemen Pohar, 7.5.2015

Kultura in umetnost

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 18/2015Nematerialne dobrine se bistveno razlikujejo od materialnih. Dobrine, kot so kemijska formula zdravila, logotip podjetja ali pa posebna oblika pohištva, je mogoče uporabljati, ne da bi se porabile, jih skoraj neomejeno razmnoževati, jih vnesti v določen materialni predmet in podobno. Posledično se tudi pravice industrijske lastnine, ki varujejo (nekatere) nematerialne dobrine, bistveno razlikujejo od stvarnih pravic, njihovo varstvo in uveljavljanje pa sta povezana z nekaterimi posebnostmi. Oseba, ki želi uspešno ukrepati proti kršitvi svoje pravice industrijske lastnine, bo ravnala drugače kot oseba, ki želi uveljavljati stvarno pravico. Posebnosti in druge značilnosti uveljavljanja pravic industrijske lastnine je obsežno, poglobljeno in kakovostno raziskala dr. Tanja Vuga v knjigi Kako zavarovati industrijsko lastnino (IUS SOFTWARE, GV Založba, Ljubljana 2015, 220 strani).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄6

Vprašanje pravice dostopa javnosti do dobesednih zapisov sej vlade

Neža Pirnat, 12.2.2015

JAVNO OBVEŠČANJE

Neža Pirnat, Pravna praksa, 6/2015Informacijski pooblaščenec je 21. oktobra 2014 izdal odločbo št. 090-231/2014, s katero je odločil, da se dobesedni zapis 69. redne seje Vlade Republike Slovenije z dne 31. julija 2014, na kateri so člani vlade obravnavali predlog za imenovanje kandidatov za člana Evropske komisije, razkrije javnosti, saj ne gre za izjemo v zvezi z notranjim delovanja iz 11. točke prvega odstavka 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), ki preprečuje dostop do informacije javnega značaja, (1) kadar gre za podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in (2) bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄2

Pogodba o javno-zasebnem partnerstvu

mag. Maja Potočnik, 15.1.2015

Kultura in umetnost

mag. Maja Potočnik, Pravna praksa, 2/2015Javno-zasebno partnerstvo je v naši državi še vedno zapostavljeno in slabo razumljeno pravno področje, in to kljub temu, da Zakon o javno-zasebnem partnerstvu (ZJZP) velja že vse od leta 2006. Razlogov za to ni mogoče iskati v pomanjkanju interesa zasebnih vlagateljev za vlaganje v projekte, ki so v javnem interesu, temveč predvsem v pomanjkanju dobrih primerov iz prakse ter nezadostnem razumevanju strokovne javnosti, kaj pravzaprav pomeni javno-zasebno partnerstvo.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 10 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(4) 48(5) 47(5) 46(3)
45(6) 44(2) 44-45(1) 43(4)
42-43(1) 41(2) 41-42(1) 40(1)
40-41(2) 39(2) 39-40(5) 38(4)
37(4) 36(4) 36-37(2) 35(4)
34(4) 33(3) 33-34(1) 32(3)
31(2) 31-32(3) 30(1) 30-31(1)
29(1) 29-30(3) 28(4) 28-29(1)
27(4) 26(4) 26-27(1) 25(2)
25-26(2) 24(1) 24-25(4) 23(5)
22(7) 21(6) 21-22(1) 20(3)
19(1) 18(5) 18-19(1) 17(1)
Več...

Leto objave

2020(2) 2019(5) 2018(9) 2017(2)
2016(2) 2015(5) 2014(4) 2013(7)
2012(8) 2011(6) 2010(6) 2009(6)
2008(13) 2007(34) 2006(19) 2005(19)
2004(18) 2003(13) 2002(15) 2001(14)
2000(14) 1999(1) 1998(1) 1997(4)
1996(1) 1995(3) 1994(1) 1992(1)
1991(1)

Področja

< Vsi 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7.1. ZAVODI 7.2. VZGOJA, IZOBRAŽEVANJE IN ŠPORT 7.3. ZNANOST IN RAZISKOVALNA DEJAVNOST 7.4. KULTURA IN UMETNOST 7.5. JAVNO OBVEŠČANJE

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOP QRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov