O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 46)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Družinskemu zakoniku na pot

dr. Mateja Končina Peternel, 4.4.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja

dr. Mateja Končina-Peternel, Pravna praksa, 14/2019Družinski zakonik je začel veljati 15. aprila 2017, večina določb pa se začne uporabljati 15. aprila 2019. Prinaša kar nekaj novosti, a naj na tem mestu izpostavim le tri.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄14

Civilno medicinsko pravo

Nina Cek Perhavec, 12.4.2018

Kultura in umetnost

Nina Cek-Perhavec, Pravna praksa, 14/2018Z monografijo Civilno medicinsko pravo avtorice profesorice dr. Viktorije Žnidaršič Skubic, izdane pri založbi Uradni list Republike Slovenije na začetku leta 2018, je slovenska strokovna pravna literatura pridobila težko pričakovano delo na področju civilnega medicinskega prava. Gre za celovit prikaz temeljnih znanj s tega pravnega področja, s posebnimi poudarki na etično-moralnih izhodiščih, ki tvorijo njegovo podstat in obenem pogojujejo njegov razvoj. Avtorica v sedmih poglavjih splošnega dela in v ločenem sklopu posebnega dela na izviren in zanimiv, predvsem pa bralcu jasen način predstavi zgodovinske mejnike civilnega medicinskega prava, obravnava njegove posamezne institute in veljavno zakonodajo, v kontekst tega prikaza pa vnaša tudi aktualne dileme in predstavi argumente, ki omogočajo poglobljen razmislek in razpravo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄14

Možnosti sklenitve ene pogodbe o zaposlitvi za določen čas na podlagi več razlogov

mag. Suzana Pisnik, 6.4.2017

Delovna razmerja

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 14/2017V praksi se postavljajo vprašanja glede možnosti sklenitve ene pogodbe o zaposlitvi za določen čas na podlagi več razlogov, ki utemeljujejo sklenitev pogodbe za določen čas, predvsem glede ureditve razlogov predaje dela in nadomeščanja začasno odsotnega delavca v eni pogodbi o zaposlitvi. Delovnopravna ureditev nikjer ne omejuje oziroma ne preprečuje ureditve več razlogov za določen čas v eni pogodbi o zaposlitvi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄14

Pogoj gospodarske odvisnosti pri in-house oddaji javnih naročil

dr. Klemen Pohar, 6.4.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 14/2017Pravo EU ne omejuje svobode naročnika pri opravljanju nalog z uporabo lastnih upravnih, tehničnih in drugih sredstev, tako da se mu ni treba pri tem opreti na zunanje subjekte, ki niso del njegove strukture. Če naročnik opravlja nalogo z uporabo lastnih virov brez sklenitve odplačne pogodbe, se pri tem pravo EU o oddaji javnih naročil ne uporablja, saj gre za notranjo zadevo ene in iste pravne osebe, kar pomeni, da so vsi potrebni viri naročniku na razpolago znotraj njegove lastne organizacije. Če lahko naročnik opravi določeno nalogo z lastnimi sredstvi, ne da bi se pri tem uporabilo pravo EU o javnem naročanju, pa iz tega izhaja tudi, da se ta pravila ne uporabijo, če naročnik sklene odplačno pogodbo s tretjo osebo, ki je le formalno, ne pa tudi dejansko neodvisna od njega.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄14

Nadomestitev koncesije za rabo vode z vodnim dovoljenjem

Mužina Aleksij, Pohar Klemen, 7.4.2016

PRORAČUN

dr. Aleksij Mužina, dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 14/2016Do sprejema novele ZV-1B je Zakon o vodah (ZV-1) določal, da je treba za rabo vode za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni, za pristanišče in sidrišče ter za gojenje morskih organizmov in gojenje sladkovodnih organizmov v stoječih vodah s površino vode, večjo od 0,5 kvadratnega kilometra, pridobiti koncesijo. Težava te ureditve je bila, da je morala (oziroma naj bi morala) oseba, ki je želela na lastnem zemljišču na primer proizvajati električno energijo v mali hidroelektrarni, konkurirati z drugimi zainteresiranimi subjekti v negotovem postopku javnega razpisa, nazadnje pa so lahko pridobili koncesijo prav ti drugi subjekti. Zakonodajalec je z novelo ZV-1B to anomalijo odpravil, vendar pa je to storil na način, ki verjetno povzroča več težav, kot jih odpravlja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄14

Sposobnost gospodarskih subjektov za sodelovanje v postopkih javnega naročanja po novi zakonodaji

dr. Andreja Primec, 7.4.2016

PRORAČUN

dr. Andreja Primec, Pravna praksa, 14/2016Predvsem zaradi uskladitve z novo zakonodajo EU o javnem naročanju je bil lani sprejet Zakon o javnem naročanju (ZJN-3), ki je združil do zdaj ločeni področji javnega naročanja, tako imenovano splošno in infrastrukturno področje, ki sta bili do zdaj obravnavani v dveh zakonih. Pravila novega zakona se tako uporabljajo za javno naročanje na obeh področjih, razen če posamezna določba ZJN-3 zahteva posebno ureditev na splošnem oziroma infrastrukturnem področju. Prej veljavna zakona ZJN-2 in ZJNVETPS sta bila z uveljavitvijo ZJN-3 1. aprila 2016 razveljavljena.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄14

Upravljanje javnih podjetij lokalnih skupnosti

Mužina Aleksij, Pohar Klemen, 9.4.2015

LOKALNA SAMOUPRAVA

dr. Aleksij Mužina, dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 14/2015Že odkar je Zakon o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije (ZUKN) v prehodnih določbah razveljavil tretjo alinejo 26. člena in 27. člen Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS), ki sta urejala sprejemanje poslovnega poročila in imenovanje direktorja javnega podjetja, se postavlja vprašanje, kdo in kako je pristojen za upravljanje javnega podjetja, katerega ustanoviteljica je lokalna skupnost. Nejasno je namreč, ali je ZUKN posegel v ZGJS le glede javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Republika Slovenija, ali tudi glede javnih podjetij lokalnih skupnosti. Po nekaj letih negotovosti se zdi, da se je nedavno, šele leto in pol po prenehanju veljavnosti ZUKN, tehtnica dokončno prevesila v prid ene od možnih razlag obsega razveljavitve ZGJS.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄14

Afera honorarji in kavza

Tomaž Pavčnik, 9.4.2015

Uprava, PRORAČUN

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 14/2015Zgodba je razvpita in razgreta. Osrednje netivo ji dajejo tri dejanske okoliščine. Prva plaši z višino zneska. Za honorarje po avtorskih in podjemnih pogodbah naj bi bilo v zadnjih 11 letih plačano več kot milijardo evrov. Tudi druga okoliščina razburja predvsem z višino zneska: ministrica, ki je odšla, naj bi sama prejela več kot pol milijona evrov. Tretja okoliščina pa je način, na katerega nam je sel prinesel vse te informacije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄14

Usodni let Germanwings 4U 9525 - odškodnina po evropskem in mednarodnem pravu

dr. Marko Pavliha, 9.4.2015

Zračni promet

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 14/2015"Upajmo ... Bomo videli ... Zdaj lahko greste," so bilezadnje besede duševno razbrazdanega kopilota Andreasa Lubitza tistega srhljivega dopoldneva 24. marca 2015, preden je storil najhujše, kar človek sploh lahko naredi sebi in soljudem. Spet je odpovedal človeški faktor, s katerim se ne more kosati niti najboljši računalnik.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄14

FIDIC v. ZJN-2

mag. Maja Potočnik, 9.4.2015

PRORAČUN

mag. Maja Potočnik, Pravna praksa, 14/2015V slovenskem pravu javnih naročil velja pravilo, da dodatnih gradbenih del in dodatnih storitev, ki so zaradi nepredvidenih okoliščin postale potrebne za izvedbo naročila gradenj ali storitev ter ki niso bile vključene v prvotno javno naročilo, ni mogoče oddati brez izvedbe postopka javnega naročanja. Če bi bile dodatne gradnje ali dodatne storitve naročene brez izvedbe novega postopka javnega naročanja, bi šlo za nedovoljeno spremembo predmeta javnega naročila, ki je sankcionirana kot prekršek, ter posledično ničnost tako sklenjene pogodbe ali aneksa k pogodbi. Nadalje je splošno sprejeto tudi stališče, da je dodatne gradnje in dodatne storitve po postopku s pogajanji brez predhodne objave mogoče oddati zgolj izjemoma. Naročniki so se (že skoraj) sprijaznili s stališčem, da aneksov pri javnih naročilih, pri katerih je cena dogovorjena kot ključ na roke, ni dovoljeno sklepati. Ko pa je med naročnikom in izvajalcem sklenjena ena od pogodb FIDIC, vse to kar naenkrat ne drži več. Ali med pogodbami FIDIC in splošnimi pravili javnega naročanja obstaja kolizija?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄14

O srednjeveških zidovih in posvetovalnih zapisnikih

Tomaž Pavčnik, 10.4.2014

Sodišča

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 14/2014V zadevi Grims proti Mladini glasovanje senata ni bilo soglasno. Da se ne bo kdo zbal: o vsebini zadeve tu ne bom prav nič razpravljal. To bi bilo v resnici neprimerno in glede na delno naravo odločitve tudi nezakonito (drugi odstavek 38. člena Zakona o sodniški službi). Tisto, kar me tu zanima, je spodbujeno z nekaterimi javnimi in kuloarskimi odzivi na samo dejstvo, da je bil izid glasovanja v odločbi obelodanjen. In še naprej: seveda ne bom razpravljal o konkretnem glasovanju, marveč o problemu javnega glasovanja na splošno. Podton odzivov je mogoče strniti v splošno vprašanje: kaj se vendar grejo? Odgovor na splošno vprašanje, kaj se gre senat, ki razkrije izid glasovanja, je po mojem prepričanju izrazito praven. Gre se tisto, za kar je bil izvoljen in k čemur je vsak njegov član ob izvolitvi v sodniško službo prisegel: sodi po ustavi, zakonu in po svoji vesti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄14

Je referendum sploh še dopustno razpisati hkrati z volitvami?

dr. Janez Pogorelec, 10.4.2014

Pravoznanstvo

dr. Janez Pogorelec, Pravna praksa, 14/2014Stališča v tem prispevku niso nujno tudi stališča ustanove, v kateri je avtor zaposlen. V zadnjih dneh se je med političnimi strankami razvnela huda polemika o tem, ali naj bo zakonodajni referendum o noveli Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih1
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄14

Očiščenje in pomlajenje

dr. Marko Pavliha, 11.4.2013

Pravoznanstvo

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 14/2013"Svetlejši iz noči zasije dan/življenje mlado vre iz starih ran/in iz trohnobe se rodi vstajenje!" je recitiral Ivan Cankar davnega aprila 1918 v tržaškem "Ljudskem odru" na svojem sedmem in poslednjem predavanju o očiščenju in pomlajenju. "Vsak zase - izvzamem le iste, ki nimajo ne srca, ne duše, temveč le usta in denarnico - vsak zase se je pričel zavedati zmot in zablod preteklosti, se je s skrbjo in strahom, toda hkrati z vero in upanjem zagledal v prihodnost, začel si meriti novo pot - sebi, otrokom in vnukom. To je očiščenje in pomlajenje."
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄14

Drugo državno tekmovanje Prav(n)a rešitev

Žiga Perović, 11.4.2013

Pravoznanstvo

Žiga Perović, Pravna praksa, 14/2013V petek in soboto, 5. in 6. aprila 2013, se je na PF Univerze v Ljubljani tudi letos odvilo tekmovanje Prav(n)a rešitev, v katerem so se med seboj pomerile ekipe dodiplomskih študentov prava. Vsaka izmed njih je morala pripraviti mnenje in najprimernejšo rešitev primera, ki sta ga posredovali sodelujoči odvetniški pisarni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄14

Kako ozdraviti družbeno (j)etiko?

dr. Marko Pavliha, 12.4.2012

Pravoznanstvo

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 14/2012Če ne slišimo presunljivega kašljanja matere Družbe, ki ga tudi vrli golniški zdravniki ne zmorejo pomiriti, smo čustveno gluhi in otopeli. Njena pljuča, možgane in srce razjedajo nalezljivi (j)etični bacili, kar nas v bridko pogubo sili. Znotraj parlamenta plešejo mrtvaško četvorko lingvist, germanist, ponarejevalec in izkoriščevalec, zunaj pa naj bi se čislalo le tisto postavo, ki je pogodu dolžnikom in sličnim nepridipravom. Pravosodje ostaja kot dežurni krivec priklenjeno na pranger, medtem ko se nad preprečevanjem korupcije radostijo v medijih namesto na policiji. O predsedniški kandidaturi tuhta celo odstavljeni premier, peščica nekdanjih politikov pa kljub možni zaposlitvi po preizkušeni metodi golta nadomestni davkoplačevalski denar. Vrhunska ustavnopravna strokovnjaka sta spoštovanja vredna le v beneških krogih, tajkuni izžemajo podjetja na rovaš delavcev, črvičijo nas ksenofobija in družinska homofobija, svetovni splet se maliči v anonimno žalečo perverzijo, nekomu gresta na živce šport in kultura, vse bolj se pogrezamo v brezdušnost ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄14

Zakon o sodnih taksah, Zakon o odvetniški tarifi in Notarska tarifa z uvodnimi pojasnili

Jernej Podlipnik, 14.4.2011

Kultura in umetnost

dr. Jernej Podlipnik, Pravna praksa, 14/2011Knjiga, ki je izšla pri GV Založbi (2011, 264 strani), vsebuje besedila treh "tarifnih" predpisov s področja pravosodja, in sicer Zakona o sodnih taksah (ZST-1), Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT) in Notarsko tarifo ter uvodna pojasnila k njim. Uvodna pojasnila so plod pisanja dveh sodnic, notarke in odvetnika. Njihov poklic se odraža v slogu pisanja in pogledu na to, kaj naj bi uvodna pojasnila vsebovala.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄14

Plača na podlagi delovne uspešnosti

mag. Slavi Pirš, 8.4.2010

Delovna razmerja

mag. Slavi Pirš, Pravna praksa, 14/2010Smo proizvodno podjetje, za katero se uporablja Kolektivna pogodba za dejavnost elektroindustrije Slovenije, ki v 45. členu določa plačo na podlagi delovne uspešnosti. Imamo postavljena merila za nagrajevanje delavcev, ki so bila vnaprej znana, in pri tem ni težav.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄14

Imate (dober) slog?

Pavliha Marko, Herman Bogdana, 8.4.2010

Ostalo

dr. Marko Pavliha, Bogdana Herman, Pravna praksa, 14/2010V naslednjih vrsticah si bova prizadevala odgovoriti na vprašanje, v čem se kaže dober slog pri opravljanju pravniškega poklica, torej katere so obvezne in zaželene slogovne posebnosti v oblikovanju in izražanju misli, bodisi v pisnih izdelkih ali pri govoru.
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄14

Molk organa mora škodovati organu in ne stranki

dr. Rajko Pirnat, 9.4.2009

Upravni postopek in upravne takse

dr. Rajko Pirnat, dr. Rajko Pirnat, Pravna praksa, 14/2009dr. pravnih znanosti, profesor in dekan na PF Univerze v Ljubljani
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄14

Nedokončana zgodba o hrambi podatkov

Mitja Podpečan, 10.4.2008

Človekove pravice

Mitja Podpečan, Pravna praksa, 14/2008univ. dipl. pravnik, strokovni sodelavec na Višjem sodišču v Celju Odločba za izdajo začasne odredbe, opr. št. BvR 256/08, 11. marec 2008 Morebiti se je zdelo, da se je prah okoli Direktive 2006/24/ES1 že polegel in da so razprave o njeni ogrožajoči naravi v razmerju do človekovih pravic, zlast...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄14

Pacientove pravice – objektivna neodvisnost pritožbenih organov

mag. Viktor Planinšec, 13.4.2006

Zdravstvena in lekarniška dejavnost, Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje

mag. Viktor Planinšec, Pravna praksa, 14/2006V svetu so pred nekaj let začeli reformo zdravstvenega varstva, ki je usmerjena v varstvo pacienta in njegovega občutljivega odnosa do zdravnika oziroma do zdravstvenega osebja. V preteklosti so bile sprejete številne mednarodne konvencije in deklaracije (v okviru OZN, Svetovne zdravstvene organizac...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄14

Povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe – neusklajenost določb ZGD in SRS

Irena Polak-Remškar, 13.4.2006

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Računovodstvo

Irena Polak-Remškar, Pravna praksa, 14/2006V praksi sem se že večkrat srečala s problemi, ki so posledica neusklajenosti določb zakona o gospodarskih družbah (ZGD) in slovenskih računovodskih standardov (SRS). Nedavno se je v neki zadevi postavilo vprašanje, ali je dopustno povečanje osnovnega kapitala iz revalorizacijskega popravka osnovneg...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄14

Stabiliziranje sistema?

Sara Pernuš, 13.4.2006

Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje

Sara Pernuš, Pravna praksa, 14/2006Novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-H) je začela veljati 1. septembra 20005, v Poročevalcu DZ, št. 72006 in 28/2006 (dopolnjen predlog) je objavljen predlog novele ZZVZZ-J, pred vrati pa so že nove, velike spremembe zakona. 1 Dorjan Marušič je povedal, da je ci...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄14

Ministra in sekretar v zavetju žanra

Tomaž Pavčnik, 13.4.2006

Vlada, Sodišča

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 14/2006Skušam se postaviti v vlogo neodvisnega opazovalca, opazovalca porodnišnice, v kateri ležim zadnji dan novembra nekega zame neskončno daljnega leta. Trudim se biti neodvisno, hladno oko, ki nevidno lebdi nad stajicami s tisti dan rojenimi štručkami iz mesa in krvi. Zamišljam si, da to vsevedno, lede...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄14

Verjetnosti dodeljevanja procesnih aktov

dr. Mihael Perman, 22.4.2004

Sodišča

dr. Mihael Perman, Pravna praksa, 14/2004Pri dodeljevanju sodnih aktov se je treba izogniti vsakemu možnemu izvoru pristranskosti. Akte je treba dodeljevati povsem naključno, tako da ni mogoče vnaprej napovedati, pri katerem sodniku ali senatu bodo pristali. Ob tem se pojavi vrsta vprašanj o verjetnosti posameznih dogodkov. Kakšna je namre...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 14

Leto objave

2019(1) 2018(1) 2017(2) 2016(2)
2015(4) 2014(2) 2013(2) 2012(1)
2011(1) 2010(2) 2009(1) 2008(1)
2006(4) 2004(5) 2003(1) 1999(5)
1996(2) 1995(4) 1994(2) 1992(1)
1991(2)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOP QRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov