O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 22 (od skupaj 22)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄38

Sodoben zakon za uresničevanje pomembne pravice

Mojca Prelesnik, 4.10.2018

JAVNO OBVEŠČANJE

Mojca Prelesnik, Pravna praksa, 38/2018Letos mineva petnajsto leto od uveljavitve Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ). Od njegovega sprejema leta 2003 je bil deležen več sprememb in zanimivo se je ozreti nazaj, se postaviti v okoliščine tistega časa in se vprašati: Je zakon v praksi dosegel svoj namen? Je naša družba transparentnejša? Ali lahko posamezniki enostavneje dostopajo do informacij, s katerimi razpolagajo organi javnega sektorja?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄38

Sklicevanje na znamko, vir ali izdelavo v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila

dr. Klemen Pohar, 4.10.2018

PRORAČUN

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 38/2018Skladno s temeljnimi načeli javnega naročanja, predvsem z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki, načelom enakopravne obravnave ponudnikov in načelom sorazmernosti, naročnik v postopku javnega naročanja ne sme določiti naročila blaga točno določenega gospodarskega subjekta ali znamke. V tehničnih specifikacijah tako tudi ne smejo biti navedeni določena izdelava, izvor ali postopek, značilen za proizvode ali storitve določenega gospodarskega subjekta, ali blagovne znamke, patenti, tipi in podobno, kar predstavlja prednost oziroma omejitev za določena podjetja, razen kadar to upravičuje predmet javnega naročila. Take navedbe so dovoljene le izjemoma, če drugače ni mogoče dovolj natančno in razumljivo opisati predmeta naročila. Te navedbe morajo vedno vsebovati tudi besedi "ali enakovredni", predpisi pa ne določajo, kdaj mora ponudnik izkazati, da so ponujeni proizvodi enakovredni proizvodom, ki so opredeljeni v tehničnih specifikacijah. S tem vprašanjem se je ukvarjalo Sodišče EU v predstavljeni zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄38

Poravnava o pogodbi glede izvedbe javnega naročila med njeno veljavnostjo

dr. Klemen Pohar, 6.10.2016

PRORAČUN, Obligacije

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 38/2016Vprašanje dopustnosti sprememb pogodbe o izvedbi javnega naročila (oziroma koncesijske pogodbe) med njeno veljavnostjo je v sodni praksi Sodišča EU med bolj razdelanimi. Ta praksa je bila tudi kodificirana z novimi direktivami o javnih naročilih in z direktivo o koncesijah, ki so bile med drugim sprejete zato, ker je bilo treba pojasniti osnovne pojme in koncepte, da se zagotovi večja pravna varnost in upoštevajo nekateri vidiki ustaljene sodne prakse Sodišča EU. Dosedanja praksa Sodišča EU in direktive o javnem naročanju oziroma o koncesijah pa ne morejo nuditi odgovorov na vse vidike vprašanja dopustnosti sprememb pogodb o izvedbi javnih naročil oziroma koncesijskih pogodb med njihovo veljavnostjo. Predstavljena sodba obravnava dva nova vidika tega vprašanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄38

Marljiveži

Tomaž Pavčnik, 6.10.2016

Ostalo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 38/2016V šoli niso bili redki postavljači, ki so se pred vsakim testom ustili, kako malo so se učili. To so storili z zaigranim jadikovanjem, češ, koliko časa jim je vzelo učenje - a ključen je bil številčni podatek, ki so ga pridali. Oh, ta pregledna matematika, celih dvajset minut sem se jo moral guliti! To neiskreno držo so skozi leta in stopnje izobraževanja le še mojstrili - a še vedno so bili prozorni. Čeprav se takšna hvala pri študioznem pristopu res že precej pod mizo val'a, se delež postavljačev niti na fakulteti ni bistveno zmanjšal. Zahtevni izpiti so jim vzeli že po cel dan, trojčki in peterčki morda cel vikend ali teden. Nekateri so jim prikimavali, drugi so molčali, skoraj nihče pa se ni postavil s tem, da je trdo in poglobljeno delal.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄38

Ustreznost splošne dohodninske olajšave

dr. Jernej Podlipnik, 6.10.2016

Davki občanov in dohodnina

dr. Jernej Podlipnik, Pravna praksa, 38/2016Zakon o dohodnini (ZDoh-2) v 111. členu ureja splošno dohodninsko (davčno) olajšavo, vendar na precej neobičajen način, in sicer tako, da poleg "redne" splošne olajšave predpisuje še dve dodatni splošni davčni olajšavi, ki sta odvisni od višine nekaterih dohodkov, obdavčenih z dohodnino. V tem prispevku je na kratko predstavljen institut splošne dohodninske olajšave, veljavna ureditev, nazadnje pa s pomočjo treh primerov analizirana njena ustreznost z vidika enakosti pred zakonom. Velja omeniti, da ne gre za poglobljeno predstavitev in analizo, ki bi terjala precej prostora in časa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄38

Septembrski listi iz občasnega dnevnika

dr. Marijan Pavčnik, 30.9.2015

Ostalo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 38/2015Za neki prispevek - vraževernost mi ne dovoljuje, da bi ga razkril - iščem eno od sklepnih misli. Zapisujem si možno izpeljavo: "Rešitev je preprosta: argumentirati je treba odprto, slediti že sprejetim odločitvam in od njih odstopati, če imamo za to nove, boljše argumente. Ti morajo iskati sozvoč
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄38

Vrednotenje koncesij in javnih spodbud v javno-zasebnem partnerstvu

mag. Dejan Podhraški, 30.9.2015

PRORAČUN

mag. Dejan Podhraški, Pravna praksa, 38/2015Realna opcija pomeni v pravnem jeziku pravico, ne pa obveznost, izvesti posamezen ukrep v zvezi z realnim premoženjem. Z vidika ekonomije pa ima realna opcija predvsem finančno vrednost, ki jo lahko izrazimo v denarju in je v tem oziru za njenega imetnika zelo dragocena. Spodbude, ki jih javni partner podeli zasebnemu partnerju, s čimer želi narediti infrastrukturni projekt privlačnejši, kot so na primer garancija minimalnih prihodkov, opcija odkupa koncesije, opcija preložitve, opcija opustitve, tečajna opcija in druge spodbude, so v svojem bistvu realne opcije. Ekonomska znanost je na področju vrednotenja realnih opcij v zadnjih 20 letih naredila velik napredek. Danes je možno realne opcije zelo natančno izračunati, s čimer se javnim partnerjem na področju infrastrukturnih projektov odpirajo številne možnosti, kako narediti projekt finančno privlačnejši za zasebni sektor in ga na koncu tudi oddati v koncesijo na javnem razpisu. V svetu je opazen porast uporabe inovativnih ukrepov za spodbuditev infrastrukturnih projektov, kar kaže, da se javni partnerji čedalje bolj zavedajo njihovih prednosti in priložnosti, ki jih omogočajo. Poglejmo si v nadaljevanju javne spodbude, njihove temeljne lastnosti in način njihove uporabe v infrastrukturnih projektih javno-zasebnega partnerstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Izobraževalne institucije dela "skenirajo", njihovi uporabniki jih nato tiskajo in shranjujejo na prenosni disk ... Kje so meje (modernega) avtorskega prava?

dr. Neža Pogorelčnik, 2.10.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Intelektualna lastnina

dr. Neža Pogorelčnik, Pravna praksa, 38/2014Tehnična univerza v Darmstadtu je sama skenirala nekatera dela iz svoje zbirke, dostop do teh izvodov pa omogoča na bralnih terminalih v prostorih knjižnice. Naenkrat ponuja v branje le toliko digitalnih izvodov posameznega dela, kot jih ima v zbirki fizičnih, uporabniki pa lahko pri tem del ali celotno delo natisnejo ali prenesejo na USB-ključ oziroma drug prenosni disk.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Kratek prispevek k razumevanju nasprotja interesov

dr. Rajko Pirnat, 2.10.2014

Uprava

dr. Rajko Pirnat, Pravna praksa, 38/2014V javnosti se je pojavila razlaga, po kateri predsednica vlade ne krši Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), če se ne izloči iz postopka določanja kandidatov za evropskega komisarja in potrjevanja sestave komisije, v kateri je sama kandidatka za evropsko komisarko. Ta trditev je utemeljena s tem, da naj bi pri tem šlo za politično odločanje, torej za odločanje o imenovanju političnega funkcionarja. Kot podoben primer se navaja, da nasprotja interesov tudi ne predstavlja glasovanje poslanca, ki je kandidat za predsednika vlade, za lastno izvolitev v Državnem zboru, pa tudi nekateri drugi primeri - ali seje Državnega zbora ne bi smel voditi predsednik, ki je iz iste stranke kot kandidat za predsednika vlade, ali bi se morali izločiti poslanci, ki so iz iste stranke kot kandidat za predsednika vlade, in ali bi se morali izločiti iz odločanja o imenovanju članov vlade tisti poslanci, ki so kandidati za ministre. V javnosti je bilo slišati tudi argumentacijo, da se predsednici vlade ni treba izločiti, ker Zakon o vladi (ZVRS) ne ureja izločitve predsednice vlade iz odločanja. Ta primerjava je po mojem mnenju nesprejemljiva iz razlogov, ki jih navajam v nadaljevanju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Problem skrajne lege

Tomaž Pavčnik, 2.10.2014

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 38/2014Od sebe si bom sposodil naslednji stavek: Pridevnik je kot planetov naravni satelit, ki vpliva le na njegovo plimovanje, gorovij pa ne premika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄38

Ali potrebujemo novelo Zakona o javnem naročanju?

mag. Maja Potočnik, 4.10.2012

PRORAČUN

mag. Maja Potočnik, Pravna praksa, 38/2012Slovenci smo rekorderji iz spreminjanja zakonodaje s področja javnega naročanja. V vladnem postopku je še ena novela Zakona o javnem naročanju (ZJN-2D). Vsebuje ne samo redakcijske popravke, temveč tudi nekaj novih rešitev in ureditev, ki bodo vnovič sprožile celoten postopek navajanja na spremembo zakonodaje s področja javnih naročil: nova izobraževanja s področja javnega naročanja, nove napake naročnikov v razpisnih dokumentacijah, nove poskuse uspešnih revizijskih zahtevkov ponudnikov in celo nove prekrške za kršitev določb zakonodaje s tega področja. Včasih se ne moremo izogniti občutku, da se javnonaročniška zakonodaja spremeni vsakič, ko ima nekdo pet minut časa, da posluša o težavah, ki nastanejo pri izvajanju javnih naročil. Žal pa spremembe zakonodaje teh težav ne odpravljajo, temveč jih samo še poglabljajo, saj naročniki in ponudniki vseh sprememb ne dohajajo, še manj pa jih sprejemajo in ponotranjijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄38

Upravo-procesne dileme o rabi ZUP, 2. del

dr. Rajko Pirnat, 4.10.2012

Kultura in umetnost

dr. Rajko Pirnat, Pravna praksa, 38/2012Knjiga Upravno-procesne dileme o rabi ZUP - "120 vprašanj iz prakse z odgovori in sodno prakso ter uvodno študijo" (Založba Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2012, 424 strani) avtorjev dr. Polonce Kovač, dr. Iztoka Rakarja in mag. Matjaža Remica je samostojna monografija, čeprav j
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄38

Perspektiva arbitražnega reševanja sporov

Andreja Primec, 30.9.2010

Civilni sodni postopki

dr. Andreja Primec, Pravna praksa, 38/2010Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄38

Intelektualna poštenost

dr. Marijan Pavčnik, 1.10.2009

Ostalo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 38/2009V novem študijskem letu 2009/2010 na Univerzi v Ljubljani že velja Etični kodeks, ki je bil sprejet 26. maja 2009. Kodeks opredeljuje "minimalne etične standarde študentov, učiteljev in ostalih zaposlenih na Univerzi v Ljubljani". Eno od pravil se izrecno nanaša tudi na intelektualno poštenost: "Zn...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄38

Strokovnjak ali nastopač?

dr. Marko Pavliha, 1.10.2009

Ostalo

Bogdana Herman, dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 38/2009Govorec (tudi pisec) ima na voljo različna orodja, s katerimi lahko prepriča udeležence v nekem postopku, da sta "res" in "prav" na njegovi strani. Kar zadeva pravne posle, merimo "prav" in "narobe" zlasti z normativnimi vatli, "res" in "ni res" pa z dokazi. Ne bova se spuščala v problematiko razlag...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄38

Sudija, lopove!

Tomaž Pavčnik, 4.10.2007

Sodišča

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 38/2007 Tega pri nas sicer ni več. Da bi moral poklekniti ter položili glavo na giljotino ... ter nato čakati, čakati, kdaj bo padlo rezilo in ti odsekalo svet spred oči. Ali tega, da bi odšteval korake po hodniku, kjer tesnobna svetloba z bledo olivno barvo liže ploskve na poti do vešal.
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄38

Kdo se boji črnega moža?

Tomaž Pavčnik, 5.10.2006

Kultura in umetnost, Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 38/2006Pravna država ima svojo formalno in svojo vsebinsko plat. Prva je v tem, da država in njeni organi delujejo znotraj celovite normativne strukture. Vsebinski del pa se nanaša na spoštovanje načel, ki so se uveljavila v okviru pojma pravne države. Sem sodi tudi izhodišče, da je pravo sistem, ki naj za...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄38

Internet ogroža osebne podatke (2)

Mitja Podpečan, 6.10.2005

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Poštni promet in telekomunikacije

Mitja Podpečan, Pravna praksa, 38/2005Z razvojem informacijske družbe nastajajo vedno novejše oblike ogrožanja osebnih podatkov, kar zahteva izdelavo učinkovitih pristopov za zagotovitev varstva. Za posameznika je način zagotovitve sicer nepomemben v primerjavi s pomembnostjo učinka, pač pa so različni pristopi zanimivi z vidika pravne ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄38

Evropska participativna demokracija – le za lobiste?

mag. Polona Pičman-Štefančič, 6.10.2005

Splošni državni akti, simboli in prazniki

mag. Polona Pičman-Štefančič, Pravna praksa, 38/2005Nedavni zapleti in »katastrofična odmevnost« zdrsa evropske ustavnosti so ponovno izpostavili nekatera vsebinska vprašanja sodobne evropske organizacije. Med stalnimi področji, ki spremljajo razvoj modernih družbenih ureditev, je zagotovo tudi demokracija: njena institucionalizacija, delovanje in za...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄38

Izgon grafologije iz sodne prakse

Borut Pogačnik, 6.10.2005

Civilni sodni postopki, Kazenski postopek

Borut Pogačnik, Pravna praksa, 38/2005Slovenija je ena redkih držav, kjer se še vedno napačno uporablja ime grafologija za forenzično preiskovanje pisav. Nihče danes ne ve več točno, kdaj in kako se je v naše izvedenstvo pripeljal izraz grafologija za forenzično preiskovanje pisav. Ime grafologija ima svojo genezo in tudi svoje mesto me...
Naslovnica
Pravna praksa, 2001⁄38

Alternativno reševanje sporov

Evelin Pristavec, 13.12.2001

Civilni sodni postopki

Evelin Pristavec, Pravna praksa, 38/2001Kot članica 7. sekcije (Alternativno reševanje sporov) pod vodstvom gospoda Aleša Zalarja sem sodelovala na dnevih slovenskih pravnikov 2001 skupaj z mag. Boštjanom Tratarjem s prispevkom "Alternativne oblike reševanja sporov v luči razbremenjevanja sodstva(*1)". S tem člankom želim dopolniti pre...
Naslovnica
Pravna praksa, 2001⁄38

Iz torkle: Dragi moji lordi, motite se!

dr. Marko Pavliha, 13.12.2001

Kultura in umetnost

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 38/2001Članek iz revije Pravna praksa.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 38

Leto objave

2018(2) 2016(3) 2015(2) 2014(3)
2012(2) 2010(1) 2009(2) 2007(1)
2006(1) 2005(3) 2001(2)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOP QRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov