O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 29)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Počitniški zapiski

Marijan Pavčnik, 6.9.2018

Ostalo

Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 33/2018Pred tremi leti sem beležil kratke dnevniške glose. Ne zato, ker bi bil pisec dnevnikov, ampak preprosto zato, ker nisem imel časa za daljša zapisovanja. Sedaj poskušam z zapiski, ki so neke vrste "tviti", čeprav teh niti ne berem niti ne pišem. Razlog je isti: nenehoma mi primanjkuje časa, da bi se posvečal znanosti in strokovnim člankom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Uporabnost izkušnje nasledstva po nekdanji ČSZR za nasledstvo po SFRJ

Grega Pajnkihar, 6.9.2018

Akti o nasledstvu

Grega Pajnkihar, Pravna praksa, 33/2018Naslednje leto obeležujemo 15. obletnico veljavnosti Sporazuma o vprašanjih nasledstva (MSVN), katerega pogodbenice so države naslednice nekdanje skupne države, torej tudi Slovenija, njegov cilj pa je dokončna ureditev nasledstva pravic in obveznosti nekdanje SFRJ. Izvajanje MSVN zaznamujejo pomembni uspehi, kot so delitev zlatih rezerv, jugoslovanskih sredstev v tujih bankah, potekajoč proces delitve in prodaje diplomatskih objektov ter prva restitucija arhivskega gradiva iz nekdanjega jugoslovanskega diplomatskega arhiva. Na nekaterih področjih, kot so vračila kulturne dediščine, arhivov in prenesene devizne vloge, določila sporazuma še niso uresničena.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Čigav je kip dr. Janeza Drnovška?

Tomaž Pavčnik, 6.9.2018

Sodišča

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 33/2018Pravdo o spomeniku pokojniku, ki je bil predsednik dveh različnih držav, vmes še predsednik vlade druge izmed njiju pa še predsednik gibanja neuvrščenih povrh, torej o nesporni zgodovinski osebnosti, sem spremljal od začetka. Sprva iz medijev, kasneje prek sodb višjega in vrhovnega sodišča. Prvostopenjske sodbe, ki ni javno objavljena, nisem videl nikoli, saj me naključje, vtkano v načelo naravnega sodnika, ni pripustilo zraven ne na drugi ne na tretji stopnji sojenja, da bi o njej lahko presojal. Zdaj ko je še ustavno sodišče zavrnilo ustavno pritožbo (odločba Up-1005/15 z dne 31. maja 2018), se to pravno razmerje ne bo več spremenilo ne glede na morebitno sodbo ESČP.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Narava sodelovalne dolžnosti stečajnega dolžnika

Jaka Pengov, 6.9.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Jaka Pengov, Pravna praksa, 33/2018Dogmatska obravnava neke pravne ustanove pogosto prispeva k boljšemu razumevanju pravnih besedil in k spoznanju ter h kritiki pravne prakse, s čimer lahko pripomore, da je praksa prepričljivejša, predvidljivejša in učinkovitejša pri udejanjanju ciljev izbranega področja prava. V članku obravnavam značilnosti pravne ustanove sodelovalne dolžnosti stečajnega dolžnika. Gre za krajšo teoretsko analizo, katere sklepe je mogoče uporabiti pri upravljanju in vodenju stečajnih postopkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Odgovor na komentar sodne odločbe na temo kreditov, nominiranih v švicarskih frankih

Robert Preininger, 7.9.2017

Banke in hranilnice

Robert Preininger, Pravna praksa, 33/2017Višje sodišče v Mariboru s sklepom v zadevi I Ip 289/2017 z dne 14. junija 2016 veljavnosti valutne klavzule ni obravnavalo (niti pretežno, še manj pa izključno) zgolj z vidika poštenosti splošnih pogodbenih pogojev, kot je to zapisano v naslovu omenjenega članka. Zato je razprava o razmejevanju med splošnim pogodbenim pogojem in glavno pogodbeno obveznostjo z vidika vsebine sklepa I Ip 289/2017 brez večjega pomena, nadaljnje izhodišče za kritiko navedene sodne odločbe, ki pretežno izhaja iz napačne domneve, da je sodišče obravnavalo veljavnost valutne klavzule zgolj ali pretežno le z vidika (nepoštenega) splošnega pogodbenega pogoja in 23. člena Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot), pa po mojem mnenju ni ustrezno in ustvarja zmotno predstavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Uveljavljanje popravkov nepovratnih evropskih sredstev v pravdnem in upravnem postopku

Mužina Aleksij, Pohar Klemen, Rejc Žiga, 7.9.2017

Upravni postopek in upravne takse, Civilni sodni postopki

dr. Aleksij Mužina, dr. Klemen Pohar, Žiga Rejc, Pravna praksa, 33/2017Postopkovno gledano so lahko primeri, v katerih Republika Slovenija (RS) prek različnih organov v razmerju do posameznih prejemnikov uveljavlja popravke nepovratnih sredstev, precej različni. Odvisni so tako od pravnih okvirov izvajanja posameznega postopka dodelitve/izplačil sofinancerskih sredstev kot ne nazadnje tudi od časovne točke, v kateri RS ugotovi določene domnevne nepravilnosti, ki po njeni oceni botrujejo uveljavitvi posameznega popravka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄33

Moč in avtoriteta sodnikov morata postati del nacionalne kulture

dr. Mateja Končina Peternel, 27.8.2015

Sodišča

dr. Mateja Končina-Peternel, Pravna praksa, 33/2015V državah, v katerih sta moč in avtoriteta sodnikov del nacionalne kulture in tradicije ter sodniki uživajo izjemen ugled, je veliko zanimanja za sodniška mesta, kakovost izbranih kandidatov pa je zelo visoka. Posledično je nepojmljivo pa tudi nepotrebno, da bi bili sodniki podvrženi kakršnemukoli ocenjevanju. V teh državah praviloma tudi ni sistema napredovanja. Zato meril za ocenjevanje sploh nimajo, imajo pa zahtevna merila za izbiro kandidatov za sodniško funkcijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄33

Samozaposleni kmetje ne morejo ustanoviti sindikata

Ana Pakiž, 27.8.2015

Varstvo človekovih pravic

Ana Pakiž, Pravna praksa, 33/2015Če država združenju kmetov priznava pravice, ki so bistvene za obrambo interesov njihovih članov pred državnimi organi, ni treba, da bi se kmetijska združenja organizirala v obliki sindikata, če slednjega zakon države predvideva samo za zaposlene in za člane zadrug v vseh gospodarskih panogah. Tako je odločilo Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v eni najnovejših zadev proti Romuniji. Slednja tako ni kršila 11. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄33

Sodnik naj bo učitelj!

dr. Marko Pavliha, 28.8.2014

Pravoznanstvo

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 33/2014Ambiciozen sodnik mi je nedavno potožil, da šef ni navdušen nad njegovim pedagoškim udejstvovanjem, celo rdečo luč naj bi mu prižgal, kar je razburkalo moj "pravičniški um" in zasrbeli so me prsti. Na pamet sem izustil hipotezo, da bi sodnikom načeloma moralo biti dovoljeno poučevanje, in še več, motivirati in pohvaliti jih je treba, ob predpostavki, da zaradi tega ne trpi sodniško delo. Potem sem pobrskal po pravnoetičnih pravilih, ki so me potolažila, da je pravo tokrat ravno pravšnje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄33

Evropsko pravo z višin

Suzana Pecin, 28.8.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Suzana Pecin, Pravna praksa, 33/2014V narodnem parku Krkonošský, skoraj tisoč metrov nad morjem, je čudovit, od mestnega vrveža odmaknjen kraj. Nad prelepim manjšim mestom Špindlerův Mlýn se nahaja koča Patejdlova bouda, obdana s hribi in gorami, ki je mladim pravnikom z vseh koncev Evrope dva tedna nudila dom. Tam je organizacijski odbor Common Law Society, inštitucije v okviru ene najstarejših evropskih univerz, Karlove univerze v Pragi, julija organiziral poletno šolo za mlade pravnike z namenom proučevanja evropskega prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄33

Življenjskost prava

Tomaž Pavčnik, 28.8.2014

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 33/2014Ko se je razpravljalo o tem, ali so volitve lahko poleti, je Jurij Toplak izjavil: "Ustava in roki, ki so v ustavi, so nad stvarmi, kot so vreme, poletne počitnice, dopusti." No, vreme mu je na neki način pritrdilo ali pa ga demantiralo, kakor se vzame. Poletja namreč letos kar ni bilo, volitve pa so bile izvedene nekje med pomladjo in jesenjo. Šalo na stran. Ta njegova izjava me je splašila in mi sploh ni bila všeč. Življenje na svetu namreč ni zaradi prava, marveč velja obratno, da je pravo na svetu zaradi življenja. To ne pomeni, da prava, vsakič ko nam tako veleva življenje, preprosto ne upoštevamo. A vselej, ko upoštevamo pravo, mu hkrati šele dajemo vsebino. Ni življenje tisto, ki se rojeva iz prava, marveč je pravo tisto, ki se rojeva iz življenja. Pravo mora biti zato vsebinsko takšno, da življenju dopusti biti nad njim. Življenje in pravo morata sobivati. Temu se z drugo besedo reče svoboda.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄33

Kam je odšlo načelo sorazmernosti?

Nataša Pirc Musar, 29.8.2013

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Nataša Pirc-Pusar, Pravna praksa, 33/2013Ko sem bila imenovana v posebno skupino, ki bo za evropsko komisarko za pravosodje in človekove pravice Viviane Reding pripravila poročilo o vohunjenju za državljani EU, sem pred prvim sestankom julija v Bruslju želela izvedeti, kakšno je stališče naše vlade do afere Snowden in množičnega zbiranja osebnih podatkov o naših komunikacijah prek telefona in interneta s strani ameriške varnostno-obveščevalne agencije (NSA). Sodelavka predsednice vlade je gospe Bratušek prenesla mojo željo, da bi se z njo slišala, a žal do razgovora do danes ni prišlo. Razumem, da je premierka zelo zaposlena, a se bojim, da me na kratek razgovor ni povabila zato, ker Slovenija stališča sploh nima. In to me skrbi, skrbi predvsem zato, ker so velike države tiho, zato ker same množično počno isto, male, kot je naša, pa nimajo poguma, da bi sploh kaj rekle, in si morda želijo početi isto.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄33

Novela ZPVPJN ali kako vsaka nova vlada spremeni takse za vložitev revizijskega zahtevka

mag. Maja Potočnik, 29.8.2013

PRORAČUN

mag. Maja Potočnik, Pravna praksa, 33/2013Ko je med pogovorom s kolegom razprava nanesla na prvo spremembo Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN), ki je bila v Uradnem listu RS objavljena 26. julija 2013, mi je ta mimogrede omenil, da je bila sprememba pričakovana in logična, saj vsaka leva vlada revizijske takse močno poviša, vsaka desna vlada pa jih ponovno zniža. To se v Sloveniji očitno nikomur ne zdi nič neobičajnega, enako, kot ni nič neobičajnega, da je zmožnost pravnega varstva v pravu javnih naročil pogojena s tem, koliko ima posamezni gospodarski subjekt pod palcem. Brez vrednostnih sodb do dela politikov bi rada izrazila željo, da bi moja generacija mladih pravnikov svojo poklicno kariero razvijala v državi, v kateri naše delo ne bi bilo odvisno od hipnih muhastih odločitev vladajoče elite.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Sosporništvo pri vlaganju revizijskih zahtevkov

mag. Maja Potočnik, 30.8.2012

PRORAČUN, Upravni postopek in upravne takse

mag. Maja Potočnik, Pravna praksa, 33/2012V civilnih in gospodarskih pravdah je situacija, ko je hkrati toženih več strank ali ko tožbo vloži več tožečih strank, katerih tožbeni zahtevki se opirajo na bistveno istovrstno dejansko stanje in pravno podlago, razmeroma pogosta. Pogostosti takih zahtevkov botruje predvsem ekonomski interes. Več vloženih tožb pomeni več stroškov s sodnimi taksami, z izvedbo pravdnega postopka in z odvetniškimi storitvami. Glede na dejstvo, da 13. člen Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN) določa smiselno in subsidiarno uporabo pravdnega postopka, tudi pri vlaganju revizijskih zahtevkov v pravu javnih naročil ne bi smelo biti večjih težav s sosporništvom. Pa ni tako, saj ima Državna revizijska komisija na to vprašanje povsem svoj, s pravili pravdnega postopka nepovezan pogled.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Pomanjkljivosti novele ZGD-1G glede prenosa podjetja na podjetnika prevzemnika

Matija Premrl, 30.8.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Matija Premrl, Pravna praksa, 33/2012Državni zbor je 18. julija sprejel novelo Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) z oznako ZGD-1G. Ta med drugim na novo ureja prenos podjetja samostojnega podjetnika na njegove družinske člane. Menim, da je sprejeta novela v tem delu pomanjkljiva in sporna. Poglejmo si pomanjkljivosti novele in morebitne boljše rešitve pri normiranju prenosa podjetja podjetnika na podjetnika prevzemnika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄33

Pristnost

Tomaž Pavčnik, 1.9.2011

Uprava

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 33/2011Lopata bagra zagrabi kot velikanova pest. Pod seboj drobi zidove in tramove, kakor da je vse iz slame in blata, ter tako vse do večera. Naslednji dan znova pokajo stekla in vrata, ključavnice, kljuke, vse se sesuva v kup prahu, črepinj in železja. Delavci škropijo z vodo, da bi se kdo v zgoščinah prahu ne zadušil. Po nekaj dneh, ko ne stojijo več niti škrbine nekdanjih pročelij, pridejo tovornjaki. Ure in dneve odvažajo material nekam stran spred oči. To je pogreb neke stavbe, ki se je čez nekaj let več ne bo nihče spominjal.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄33

Načrt integritete v lokalni samoupravi

Petra Pozderec, 1.9.2011

LOKALNA SAMOUPRAVA

Petra Pozderec, Pravna praksa, 33/2011 Uprave lokalnih samouprav morajo kot eden od zavezancev na podlagi določila 47. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) sprejeti načrt integritete. Komisija za preprečevanje korupcije je v skladu s 50. členom ZIntPK sprejela Smernice za oblikovanje načrtov integritete in pripravila obvezujoč vzorec načrta. Rok za pripravo je bil z novelo ZIntPK podaljšan do 5. junija 2012. Kaj vsebuje načrt integritete in katere so obveznosti zavezanca, navajajo ZIntPK in smernice. Kako praktično pristopiti k izdelavi načrta in kakšni so pripomočki, pa v nadaljevanju prispevka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄33

Samoprijava davkov odvetnikov

Jernej Podlipnik, 1.9.2011

Poravnava davkov in prispevkov

dr. Jernej Podlipnik, Pravna praksa, 33/2011Davčna uprava Republike Slovenije (DURS) je na svojih spletnih straneh 12. julija 2011, torej tik pred začetkom sodnih počitnic, pozvala slovenske odvetnike in odvetniške družbe (v nadaljevanju: odvetniki), da do 1. oktobra 2011 izrabijo možnost, ki jim jo daje Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2), in sami obračunajo davčne obveznosti (davke in prispevke), ki jih iz kakršnegakoli razloga niso obračunali v preteklih davčnih obdobjih. Po preteku obdobja, torej po 1. oktobru 2011, ki naj bi odvetnikom omogočal, da uredijo poslovne knjige in evidence ter vložijo obračun na podlagi samoprijave po 55. členu ZDavP-2, bo DURS pri njih začela množičneje izvajati postopke davčnega inšpekcijskega nadzora.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄33

Po svetovalnem mnenju Meddržavnega sodišča o Kosovu

dr. Ernest Petrič, 26.8.2010

Civilno pravo

dr. Ernest Petrič, Pravna praksa, 33/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄33

Novela ZBPP-B - kaj morajo vedeti odvetniki in prosilci

Nataša Počkaj, 28.8.2008

Sodišča, Odvetništvo in notariat

Nataša Počkaj, Nataša Počkaj, Pravna praksa, 33/2008Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) je Državni zbor sprejel leta 2001.1 Od tedaj je bil dvakrat noveliran - zaradi uskladitve z evropsko zakonodajo leta 20042 in letos.3 Slednjič zaradi zapletenosti in pomanjkljivosti zakona ter zaskrbljujoče rasti števila zadev brezplačne pravne pomoči (BPP). P...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄33

Ne boli, dokler se ne zgodi nam

Nataša Pirc-Musar, 28.8.2008

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Nataša Pirc-Musar, Nataša Pirc-Musar, Pravna praksa, 33/2008Vsega je kriva Nataša Pirc-Musar - tudi za višje cene v trgovinah. Zelo hitro opazimo kršitev, če teče kri, če bi nekomu nohte pulili s prstov, da bi izsilili priznanje, če bi začeli ljudi zapirati kar vse vprek (za vsak slučaj), če bi policija premikastila kar vse udeležence nekega shoda ... Manj ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄33

Glasovanja na nadzornem svetu

mag. Peter Podgorelec, 28.8.2008

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Peter Podgorelec, mag. Peter Podgorelec, Pravna praksa, 33/2008Nadzorni svet ima tri člane, v statutu družbe pa je določba, da ima predsednik nadzornega sveta preferenčni glas pri glasovanju ob enakem številu glasov za sprejem oziroma proti sprejemu nekega sklepa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄33

Razmejitev pristojnosti za odločanje o prekrških v hitrem oz. rednem sodnem postopku

Maja Pruša, 28.8.2008

Prekrški

Maja Pruša, Maja Pruša, Pravna praksa, 33/2008Na zadnjih tretjih dnevih prekrškovnega prava, ki so bili 15. in 16. maja v Portorožu, je bilo v razpravi med drugim izpostavljeno tudi vprašanje, kako obravnavati obdolžilne predloge s področja varnosti cestnega prometa, v katerih pristojni predlagatelj po določbi četrtega odstavka 105. člena ZP-1 ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄33

Odprava računskih napak v ponudbenih dokumentacijah

Maja Potočnik, 30.8.2007

Proračun

, Pravna praksa, 33/2007univ. dipl. pravnica, odvetniška pripravnica, Odvetniška pisarna Avbreht, Zajc & partnerji Državna revizijska komisija je izdala sklep, ki se nanaša na možnost odprave računskih napak v ponudbeni dokumentaciji v skladu z novo zakonodajo s področja javnega naročanja.[O]1 V njem je zavzela stal...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄33

Jubilejna nagrada

mag. Boštjan Petauer, 31.8.2006

Davki občanov in dohodnina, Kolektivne pogodbe

mag. Boštjan Petauer, Pravna praksa, 33/2006V podjetniški kolektivni pogodbi (KP) je glede jubilejne nagrade določeno, da: * pripadajo delavcem nagrade ob delovnih jubilejih, ko dosežejo 10, 20 in 30 let skupne delovne dobe (nato sledijo opredelitve višin jubilejnih nagrad); * da pripada zaposlenim v podjetju jubilejna nagrada ob delovnem j...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 33

Leto objave

2018(4) 2017(2) 2015(2) 2014(3)
2013(2) 2012(2) 2011(3) 2010(1)
2008(4) 2007(1) 2006(2) 2005(1)
2003(1) 2000(1)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOP QRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov