O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 47)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Omejitve sodnikove izbire kazenske sankcije za spolna kazniva dejanja

dr. Boštjan Polegek, 16.5.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Boštjan Polegek, Pravna praksa, 19/2019Sodnikov razlagalni prostor v materialnem kazenskem pravu vključuje izbiro in odmero kazenske sankcije ter odločanje o alternativnih načinih izvršitve kazni, kar v sodobnosti omogoča ustrezno tehtanje med obema vidikoma prevencije kot namenu kaznovanja. Ob precej ohlapnih zakonskih merilih za kazensko sankcioniranje se sodni praksi prepušča veliko možnosti za vsakokratno uravnoteženje garantne in preventivne funkcije kazenskega prava s prizadevanjem za pravično sodbo. To pa ne velja za vsa predpisana kazniva dejanja: pri nekaterih izmed njih je zakonodajalec predvidel restriktivnejšo sodno individualizacijo kazenske sankcije. Take omejitve so v aktualnem kazenskem zakonu izrazite pri kaznivih dejanjih zoper spolno nedotakljivost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Nasilneži, ignoranti in drugi robateži

Tomaž Pavčnik, 17.5.2018

Ostalo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 19/2018Z ženo se nenadoma znajdeva v zagati. Z otroki hodimo po muzeju srednjeveških mučilnih naprav. Kaj in koliko razodeti komu od treh sinov, ki so različnih starosti? Kako jih obvarovati pred strahom, ki bi se lahko presnovil v dnevne ali nočne more? K
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Obravnava in sprejetje splošnih internih aktov delodajalca

mag. Suzana Pisnik, 17.5.2018

Delovna razmerja

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 19/2018Na splošno lahko interne akte razdelimo v tri kategorije. V prvo sodijo akti, ki jih delodajalec mora imeti, ker njihov sprejem predpisuje zakonodaja, v drugo sodijo akti, ki so obvezni samo za nekatere delodajalce, in v tretjo sodijo neobvezni akti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Uporaba podobe znane osebe v videoigri

dr. Klemen Pohar, 17.5.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 19/2018Izdelki, ki jih povezujemo z znanimi osebami, se bolje prodajajo. To je znano že vsaj od 18. stoletja, ko so britanske plemiške dame začele dovoljevati rabo svojega imena za kozmetične izdelke. Do razcveta področja tržnega unovčenja osebnosti pa je prišlo z razvojem množičnih medijev in zabavne industrije. Velik del dohodkov franšize Star Wars na primer izvira prav iz trženja likov iz istoimenskih filmov. Svojo podobo so uspešno unovčili tudi igralci iz številnih drugih filmov (na primer o Jamesu Bondu), v začetku 80. let prejšnjega stoletja pa so tudi glasbene zvezde začele obsežno unovčevati svojo slavo z licenciranjem svojih imen in podob za uporabo na raznih izdelkih. Ker lahko uporaba podob znanih oseb znatno pospeši prodajo izdelka, niso redke tudi nedovoljene uporabe njihovih podob. Da je prišlo do nedovoljene uporabe njene podobe, je bila v predstavljeni zadevi prepričana tudi ameriška igralka in pevka Lindsay Lohan.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄19

Ženitna pogodba - novost v slovenski družinski zakonodaji

Denis Potočnik, 18.5.2017

Zakonska zveza in družinska razmerja

Denis Potočnik, Pravna praksa, 19/2017Slovenija spada med države, ki že od nekdaj dajejo velik pomen tradicionalnemu pojmovanju družine in zakonske zveze. Iz tega izhodišča izhaja tudi Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki se uporablja še do 15. aprila 2019. Ta opredeljuje zakonsko zvezo kot z zakonom urejeno življenjsko skupnost moškega in ženske. Določbe zakona, ki urejajo zakonsko zvezo, so kogentne narave in z izjemo posameznih določb glede preživljanja zakonca in upravljanja s skupnim premoženjem ne omogočajo svobodnega urejanja medsebojnih premoženjskih razmerij med zakoncema.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄19

Položaj ekonomsko odvisnih oseb

mag. Tanja Pustovrh Pirnat, 16.5.2013

Delovna razmerja

mag. Tanja Pustovrh-Pirnat, Pravna praksa, 19/2013Državni zbor je 5. marca 2013 sprejel novi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), za katerega menim, da ne prinaša bistvenih konceptualnih novosti v primerjavi z uveljavljeno ureditvijo delovnega prava, ki temelji na Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR), veljavnem do 11. aprila 2013. Ena bistvenih novosti ZDR-1 je ureditev položaja ekonomsko odvisne osebe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄19

Samopostrežba prava

Tomaž Pavčnik, 17.5.2012

Ostalo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 19/2012Ko sem ravno študiral za izpit iz civilnopravnega trojčka v tretjem letniku faksa, si je moja tedanja in hkrati zdajšnja partnerka kupila neke čevlje. Še istega maja so ji bolj ali manj razpadli. Takoj sem začutil priložnost, da tudi v praksi unovčim pravkar zoreno znanje iz jamčevanja za stvarne napake. Tako sva pristopila k prodajnemu pultu, izročila račun in očitno neuporabno obutev ter kajpak pričakovala razmeroma hitro vračilo denarja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄19

Družinska pokojnina in otroška olajšava

Jernej Podlipnik, 19.5.2011

Davki občanov in dohodnina

mag. Jernej Podlipnik, Pravna praksa, 19/2011Imam dva otroka, ki sta stara 13 in 19 let, pri čemer se starejši redno šola. Po možu, ki mi je umrl letos, otroka prejemata družinsko pokojnino v skupni višini 500 evrov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄19

Sodelujem z ljudmi v odvetniški pisarni, ne z odvetniško pisarno

Košenina Uroš, Peterlin Judita, 19.5.2011

Odvetništvo in notariat

Uroš Košenina, mag. Judita Peterlin, Pravna praksa, 19/2011Čustvena inteligenca je poleg splošne inteligence (IQ) odločilna za odvetnikov karierni uspeh. Pravna praksa kaže, da je odvetniško delovno okolje zaradi potrebe po analitičnih sposobnostih precej nagnjeno k zanemarjanju čustev. V dinamičnem pravnem poklicu se pogosto spregleda pomen kompetenc čustvene inteligence, zato je spodbudno spoznanje raziskovalcev, da se čustvene inteligence lahko naučimo, jo razvijamo in nadgrajujemo. V prispevku opredeljujeva pojem čustvene inteligence in ga povezujeva s storilnostjo in splošno dobrobitjo odvetniške pisarne in njenih deležnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄19

Navodila za uporabo

Tomaž Pavčnik, 13.5.2010

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 19/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄19

Določnost obveznosti v splošnih pogojih poslovanja

Mitja Podpečan, 14.5.2009

Banke in hranilnice

Mitja Podpečan, Mitja Podpečan, Pravna praksa, 19/2009Nemško zvezno vrhovno sodišče (Bundesgerichtshof) je v sodbi z dne 21. aprila 2009 o tožbi združenja za zaščito bančnih komitentov razsodilo, da so splošni pogoji dveh bank glede obveznosti kreditojemalcev premalo določni, da bi lahko ustrezali zahtevam pravnega reda po določnosti oz. določljivosti ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄19

Kazenske takse pri revizijskih zahtevkih bi bilo treba odpraviti

Maja Potočnik, 14.5.2009

PRORAČUN

Maja Potočnik, Maja Potočnik, Pravna praksa, 19/2009Ustavno sodišče je 2. aprila sprejelo odločbo številka U-I-238/07-52, v kateri je odločilo, da je določba o zaračunavanju dodatnih (kazenskih) taks v primeru zavrnitve revizijskega zahtevka pred Državno revizijsko komisijo v nasprotju z Ustavo. Tako je korigiralo največjo spremembo zadnje novele Zak...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄19

Zakon o prekrških (ZP-1) s komentarjem

Maja Pruša, 14.5.2009

Prekrški

Maja Pruša, Maja Pruša, Pravna praksa, 19/2009Pri GV Založbi je letos izšel Zakon o prekrških (ZP-1) s komentarjem (969 strani). Gre za že tretjo izdajo publikacije v tej založbi s področja prekrškovnega prava od uveljavitve ZP-1.1 Izdaja novega komentarja je glede na vse dosedanje številne spremembe in dopolnitve ZP-1, ki so bistveno posegle v...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄19

O mejah svobode umetniškega ustvarjanja

Tomaž Pavčnik, 17.5.2007

Splošni državni akti simboli in prazniki

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 19/2007Tomaž Pavčnik, univ. dipl. pravnik, okrajni sodnik, dodeljen na vrhovno sodišče RS na rob: To besedilo je namenoma zasnovano kot esej in ne kot strokovni članek. Razloga sta dva. Prvi je ta, da besedilo gradi na eseju, ki je bil naslovljen predvsem na umetniško javnost. Gre za besedilo: Pavč...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄19

Veliki brat je v vaši pisarni (2)

Mitja Podpečan, 17.5.2007

Odnosi med delodajalci in delojemalci

Mitja Podpečan, Pravna praksa, 19/2007univ. dipl. pravnik, sodniški pripravnik pri Višjem sodišču v Celju Copland proti Združenemu kraljestvu, št. 62617/00, 3. aprila 2007 Ko se je v praksi razprava o pravici delodajalca do nadzora uporabe delovnih sredstev na delovnem mestu dodobra razplamtela, je Evropsko sodišče za človekove...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄19

K tezam novega izvršilnega postopka

Barbara Perne, 17.5.2007

sodni postopek

Barbara Perne, Pravna praksa, 19/2007univ. dipl. pravnica, direktorica pravne službe Debitel telekomunikacije d.d. Splošno o poteku izvršilnega postopka Na spletni strani Ministrstva za pravosodje RSŠO]1 so objavljene teze novega izvršilnega postopka in konec aprila organiziran posvet v sodni stavbi v Ljubljani.
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄19

S Tujih Knjižnih Polic

Sara Pernuš, 17.5.2007

KULTURA IN UMETNOST

Sara Pernuš, Pravna praksa, 19/2007Constitutionalising Europe. Processes and Practices (Ashgate, 2006, 250 strani)
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄19

Delovna razmerja: Izračun letnega dopusta

Taja Plešnik, 29.5.2003

Delovna razmerja, Kolektivne pogodbe

Taja Plešnik, Pravna praksa, 19/2003Podjetje, katerega poleg zakona zavezujeta kolektivna pogodba za gospodarske javne službe na področju komunalnih dejavnosti in vodnega gospodarstva ter podjetniška kolektivna pogodba, postavlja naslednja vprašanja glede letnega dopusta: * Koliko dni je izhodišče za izračun letnega dopusta, kje je t...
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄19

Varstvo pravic: "Sodniški virus" in dvom o nepristranosti sodnikov

mag. Peter Prodanovič, 29.5.2003

Sodišča

mag. Peter Prodanovič, Pravna praksa, 19/2003Javnost kar pretresajo novice, da je v tej in oni kazenski zadevi, ki smo jo pred tem poznali kot veliko afero, drugostopno sodišče ugodilo pritožbi obdolženca ali njegovega zagovornika ter zadevo vrnilo prvemu sodišču v ponovno odločanje. Zaradi tega je čutiti vse več dvomov o učinkovitosti izvršev...
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄19

Razmisliti tudi že o konceptu upravnega postopka

dr. Rajko Pirnat, 29.5.2003

Upravni postopek in upravne takse

dr. Rajko Pirnat, Pravna praksa, 19/2003Ministrstvo za notranje zadeve je pripravilo delovno besedilo dokaj obsežnih sprememb zakona o splošnem upravnem postopku, saj je spremenjena skoraj polovica členov. Naj takoj povem, da se z veliko večino predlaganim sprememb povsem strinjam.
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄19

Od prošnje do dodelitve brezplačne pravne pomoči

Marija Pokorn-Grašič, 23.5.2002

Sodišča

Marija Pokorn-Grašič, Pravna praksa, 19/2002Dobrih osem mesecev po uveljavitvi Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP,Ur. l. RS, št. 48/01) je že mogoče ugotoviti, da se je brezplačna pravna pomoč med ljudmi dobro "prijela" ter na kratko prikazati postopek odločanja o dodelitvah tovrstne pomoči. V nadaljevanju bom prakso brezp...
Naslovnica
Pravna praksa, 2001⁄19

K "Opravičilo" pp, št.18/2001

Marko Pavliha, 14.6.2001

Ostalo

Marko Pavliha, Pravna praksa, 19/2001Kakšna floskula, tista samohvala delovnopravnega inštituta, ampak zgodovina se zares ponavlja! Davnega aprila leta 1989 so mi naročili, naj napišem poročilo o predavanju akademika in zasluženega profesorja dr. Rudija Kyovskega o prenovi delovnega prava na območju Evropske gospodarske skupnosti ter o...
Naslovnica
Pravna praksa, 2001⁄19

Posebne oblike omejevanja svobode tiska in EKČP

mag. Urška Prepeluh, 14.6.2001

Človekove pravice, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

mag. Urška Prepeluh, Pravna praksa, 19/2001Zaradi posebno privilegiranega položaja, ki ga svoboda tiska uživa v okviru 10. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), izvaja Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) na tem področju zelo natančno kontrolo in temu ustrezno prepušča državam podpisnicam samo ozko polje proste p...
Naslovnica
Pravna praksa, 1998⁄19

Pravni okvir alternativnega zdravljenja Ius semper loquitur

mag. Viktor Planinšec, 1.10.1998

Zdravstvena in lekarniška dejavnost

mag. Viktor Planinšec, Pravna praksa, 19/1998Ob zastavljenem vprašanju pravne dopustnosti alternativnega zdravljenja bi se v tujini ne znašli pred tako "ledino", ker bi podlago za razlago našli v medicinskem pravu (Arztrecht, Medical Law, Droit medical), ki se poučuje kot obvezen ali izbirni predmet in ki celovito zajema medicinsko dejavnost (...
Naslovnica
Pravna praksa, 1998⁄19

Stvarni vložki v družbo-pooblaščenko

mag. Saša Prelič, 1.10.1998

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Saša Prelič, Pravna praksa, 19/1998Ustanovitelji neke družbe pooblaščenke so ob njeni ustanovitvi vanjo kot stvarni vložek vnesli delnice matične družbe, ki so jih pridobili v interni razdelitvi ter notranjem odkupu. Poleg teh delnic pa so kot vložek izročili tudi delnice, ki so jih odkupovali na tkim. internem trgu, npr. od tistih, ...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 19

Leto objave

2019(1) 2018(3) 2017(1) 2013(1)
2012(1) 2011(2) 2010(1) 2009(3)
2007(4) 2003(3) 2002(1) 2001(2)
1998(3) 1997(8) 1996(4) 1994(2)
1993(1) 1992(3) 1991(3)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOP QRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov