O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 4
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 98)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Doktrina drittwirkung v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah

Suzana Pecin, 9.5.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Človekove pravice

Suzana Pecin, Pravna praksa, 17-18/2019Listina EU o temeljnih pravicah je s sprejemom Lizbonske pogodbe postala del zavezujočega primarnega prava. Načeloma velja, da je mogoče pravicam, ki izhajajo iz primarnega prava EU, pripisati naravo neposrednega učinka, vendar je bilo vprašljivo, ali je mogoče enako ugotoviti o naravi človekovih pravic, kot izhajajo iz Listine EU o temeljnih pravicah. Prvi odstavek 51. člena Listine namreč predvideva, da se ta uporablja zgolj za institucije, organe, urade in agencije EU ob spoštovanju načela subsidiarnosti in za države članice, ko te izvajajo pravo EU. Subjektov zasebnega prava Listina EU o temeljnih pravicah ne omenja expressis verbis, kar praviloma pomeni, da ni jasno, ali je mogoče njene določbe uporabiti tudi v zasebnopravnih razmerjih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄45-46

Odplačnost pogodbe kot opredelilni element javnega naročila

dr. Klemen Pohar, 22.11.2018

PRORAČUN, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 45-46/2018Pravo javnega naročanja obsežno ureja ravnanje naročnikov, ki naročajo blago, storitve ali gradnje, ter gospodarskih subjektov, ki odgovarjajo na njihovo povpraševanje. Pri tem se srečujemo s številnimi zahtevnimi vprašanji, glede katerih v praksi nastanejo spori predvsem z vidika zakonitosti razpisnih določil in dopustnosti ponudb. Vendar pa so na področju javnega naročanja verjetno najtežja vprašanja tista, ki se nanašajo na temeljne koncepte, kot sta na primer, kdo je javni naročnik in kaj je javno naročilo. Z enim od vidikov tega vprašanja, to je z vidikom odplačnosti pogodbe o izpolnitvi javnega naročila, se je ukvarjalo Sodišče EU v predstavljeni zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄34

WTO, trgovinski spori in ameriški napad na delovanje mednarodnega trgovinskega sodišča

dr. Irena Peterlin, 13.9.2018

Trgovina in carine

dr. Irena Peterlin, Pravna praksa, 34/2018Začetek leta 2018 je zaznamoval naraščajoči ameriški gospodarski protekcionizem, ki je zanetil številne trgovinske spore med Združenimi državami Amerike (ZDA) in njenimi trgovinskimi partnericami. Trgovinski spor med Kitajsko in ZDA se je dodatno zaostril z odločitvijo ameriškega predsednika o uvedbi višjih carin na izdelke iz jekla in aluminija marca 2018. Ameriški izravnalni ukrep ni le poslabšal odnosov med dvema pomembnima članicama Svetovne trgovinske organizacije (v nadaljevanju WTO), temveč je zanetil tudi pravo trgovinsko vojno med ZDA in številnimi drugimi članicami WTO, ki so se na ameriški enostranski ukrep odzvale z grožnjami in protiukrepi, na nacionalni ravni pa tudi s tožbami v okviru WTO.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Uporabnost izkušnje nasledstva po nekdanji ČSZR za nasledstvo po SFRJ

Grega Pajnkihar, 6.9.2018

Akti o nasledstvu

Grega Pajnkihar, Pravna praksa, 33/2018Naslednje leto obeležujemo 15. obletnico veljavnosti Sporazuma o vprašanjih nasledstva (MSVN), katerega pogodbenice so države naslednice nekdanje skupne države, torej tudi Slovenija, njegov cilj pa je dokončna ureditev nasledstva pravic in obveznosti nekdanje SFRJ. Izvajanje MSVN zaznamujejo pomembni uspehi, kot so delitev zlatih rezerv, jugoslovanskih sredstev v tujih bankah, potekajoč proces delitve in prodaje diplomatskih objektov ter prva restitucija arhivskega gradiva iz nekdanjega jugoslovanskega diplomatskega arhiva. Na nekaterih področjih, kot so vračila kulturne dediščine, arhivov in prenesene devizne vloge, določila sporazuma še niso uresničena.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄32

Povezave med ponudniki v postopku javnega naročanja in tveganje nesamostojnosti ponudb

dr. Klemen Pohar, 30.8.2018

PRORAČUN, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 32/2018V postopku javnega naročanja lahko naročnik izbere le ponudbo, ki izpolnjuje zakonske in razpisne pogoje, med drugimi tudi pogoj, da gospodarskemu subjektu v povezavi z njo ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija. Naročnik torej nedvomno ne sme sprejeti ponudbe, pri kateri je dokazano nedovoljeno dogovarjanje, vendar pa predpisi pri tem ne določajo, kako aktivno, če sploh, mora naročnik raziskovati obstoj takega dogovarjanja. Prav tako tudi evropske direktive izrecno ne urejajo morebitne dolžnosti ponudnikov, da bi ti naročniku razkrili medsebojne povezave, na podlagi katerih bi lahko naročnik presodil, ali je potrebno nadaljnje ukrepanje. Vprašanje, ali te obveznosti vendarle izhajajo iz razlage prava Evropske unije (EU), se je postavilo v predstavljeni zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄30-31

Med pravnomočnostjo in poštenostjo

Mihael Pojbič, 23.8.2018

Varstvo človekovih pravic

Mihael Pojbič, Pravna praksa, 30-31/2018Ideja o vključitvi kršitve Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (v nadaljevanju Konvencija), ki je ugotovljena s sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP ali Sodišče), v nabor razlogov za obnovitev postopka v okviru slovenskega pravdnega postopka je v teoriji prisotna že od uveljavitve Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Mnenja o smiselnosti vključitve kršitve Konvencije pa so zaradi različnih in utemeljenih pomislekov deljena. Nenazadnje je bil obnovitveni razlog predlagan tudi v okviru zadnje novele ZPP, vendar ni bil sprejet. Prav deljena stališča in neuspeh dosedanje vključitve kršitve Konvencije kot razloga za obnovo postopka kažejo na potrebo po objektivni analizi obeh gledišč tako z vidika teorije kot domače in tuje prakse.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄30-31

Dekolonizacija - stvar preteklosti? (2. del)

Aleksandra Kos Ula, Mediževec Anže, Novak Pia, Plahutnik Miha, Šerbec Hana, 23.8.2018

ZUNANJE ZADEVE IN DIPLOMACIJA

Ula Aleksandra Kos, Anže Mediževec, Pia Novak, Miha Plahutnik, Hana Šerbec, Pravna praksa, 30-31/2018Po predstavitvi dejanskega stanja in ozadja primera Chagos, majhnega otočja v Indijskem oceanu, glede katerega bo Meddržavno sodišče v Haagu (v nadaljevanju: Sodišče ali MDS) na prošnjo Generalne skupščine OZN letos izdalo svetovalno mnenje, študenti Pravne fakultete v Ljubljani v nadaljevanju prehajamo z vprašanja (a) na vprašanje (b).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄24-25

Mednarodna trgovina in investicije na razpotju

dr. Irena Peterlin, 21.6.2018

Trgovina in carine

dr. Irena Peterlin, Pravna praksa, 24-25/2018Evropska komisija je v drugi polovici aprila uradno naznanila zaključek dvostranskih pogajanj z dvema zunanjetrgovinskima partnericama, in sicer s Singapurjem in Japonsko, ter predlagala, da se sporazuma predložita v proceduralne postopke, ki so potrebni za njuno veljavnost. Rezultata pogajanj sta namreč trgovinski sporazum ali sporazum o gospodarskem partnerstvu (Economic Partnership Agreement, EPA) EU z Japonsko (EU-Japan Economic Partnership Agreement, JEFTA) in sporazum o prosti trgovini in zaščiti investicij med EU in Singapurjem (EU-Singapore Free Trade Agreement and an Investment Protection Agreement, EU-Singapur FTIA). JEFTA je doslej največji dvostranski trgovinski sporazum, ki ga je sklenila EU, vendar ne vsebuje določb o investicijah, o katerih se pogajanja med EU in Japonsko nadaljujejo in še niso zaključena. Dvostranski sporazum EU s Singapurjem, ki ga dejansko sestavljata dve pogodbi, ki ločujeta trgovino in investicije, pa ureja področje investicij in uvaja sodoben model reševanja investicijskih sporov z možnostjo pritožbe po vzoru sistema reševanja trgovinskih sporov na ravni držav v okviru Svetovne trgovinske organizacije (World Trade Organization, WTO). Gre za sporazum "nove generacije", ki ne ureja le tradicionalnih trgovinskih področij zniževanja carin in zmanjševanja necarinskih ovir v trgovini blaga in storitev, temveč posega tudi na druga precej občutljiva gospodarska področja, ki so povezana s trgovino, tj. v varstvo intelektualne lastnine, javna naročila, konkurenco, trajnostni razvoj in tudi mednarodne investicije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Nova evropska uredba - 25. maja 2018 ne bo konec sveta

Mojca Prelesnik, 24.5.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Mojca Prelesnik, Pravna praksa, 20-21/2018Splošna uredba o varstvu podatkov je tu in zadnje tedne se zdi, kot da se z njo na novo rojeva varstvo osebnih podatkov, predvsem tudi kot nova tržna niša. Nedvomno gre za prelomnico, vendar ne gre pozabiti, da varstvo osebnih podatkov v Sloveniji poznamo že več kot 25 let. Zato razlogov za paniko ni. Kdor je zadnjih 10 let dosledno izvajal Zakon o varstvu osebnih podatkov, se je tudi novi uredbi v veliki meri že prilagodil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄16-17

Razmerje med kaznivimi dejanji in prekrški v zvezi s kršitvijo načela ne bis in idem

Potisk Janja, Razpet Alenka, 26.4.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Janja Potisk, Alenka Razpet, Pravna praksa, 16-17/2018Določeno ravnanje lahko izpolnjuje tako zakonske znake prekrška kot tudi zakonske znake kaznivega dejanja. Predpisi Republike Slovenije in zavezujoči mednarodni akti prepovedujejo ponovno sojenje o isti stvari (ne bis in idem). Stališče Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zvezi s tem vprašanjem je zelo strogo, zato se v sodbah ESČP pogosto ugotovi kršitev tega načela, tej praksi pa sledi tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije (Vrhovno sodišče).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄2

Odškodninska odgovornost organov Slovenije za kršitve prava EU

Suzana Pecin, 18.1.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Suzana Pecin, Pravna praksa, 2/2018Propad ameriške banke Lehman Brothers je vodil v globalno finančno krizo, ki je vplivala tudi na reševanje bank v Sloveniji. Za zagotavljanje stabilnosti notranjega trga so bili pomembni tako ukrepi, sprejeti na ravni EU, kot tudi ukrepi, sprejeti na nacionalni ravni. Na ravni EU je bil sprejet ukrep za reševanje bank bail-in s Sporočilom Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v okviru finančne krize od 1. avgusta 2013 (v nadaljevanju: Sporočilo o bančništvu), ki ga je zakonodajalec na predlog Vlade Slovenije prenesel v nacionalno pravo s sprejemom sprememb in dopolnitev Zakona o bančništvu (ZBan-1).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Nove pogodbe FIDIC 2017

mag. Maja Koršič Potočnik, 21.12.2017

mag. Maja Koršič-Potočnik, Pravna praksa, 49-50/2017FIDIC, mednarodno združenje svetovalnih inženirjev, letos praznuje 30. obletnico. Še bolj zavidljiva pa je 60. obletnica FIDIC-ove rdeče knjige, ki ima za sabo dolgotrajno zgodovino poskusov poenotenja gradbene pogodbe v svetu na način, da bi bila ta uravnotežena za vse vpletene strani in da bi med pogodbene stranke pravično porazdelila tveganja gradnje. Ob praznovanju teh dveh obletnic je mednarodno združenje FIDIC poskrbelo za novo (drugo) izdajo rdeče, rumene in srebrne knjige, ki so bile uporabnikom prvič predstavljene na mednarodni konferenci FIDIC v Londonu, ki je potekala na začetku decembra 2017.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄41-42

Sodišče EU dokončno na široko odprlo vrata ničnosti potrošnikih kreditnih pogodb

Rober Preininger, 26.10.2017

TRGOVINA, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Rober Preininger, Pravna praksa, 41-42/2017V sodbi Sodišča EU z dne 20. septembra 2017 v zadevi Andriciuc in drugi, C-186/16, je ponovno zavzeto vsebinsko podobno in tudi dodatno razširjeno stališče glede uporabe člena 4(2) Direktive 93/13 ter zahteve po jasnosti in razumljivosti (transparentnosti) pogodbenega pogoja kot v drugih zadevah, ki so bile do sedaj že obravnavane pred Sodiščem EU. Vendar tokrat glede pogoja iz postopka o glavni stvari, ki je bil določen v kreditni pogodbi, sklenjeni med prodajalcem ali ponudnikom in potrošnikom v tuji valuti, ki ni bil posamično dogovorjen in na podlagi katerega je treba kredit vrniti v isti tuji valuti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Ali bo Sodišče EU prenehalo slediti sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice?

Suzana Pecin, 13.10.2017

Človekove pravice, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Suzana Pecin, Pravna praksa, 39-40/2017Sodišče Evropske unije pri odločanju že od svojega začetka uporablja določbe Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) in se sklicuje na sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), vendar EKČP nikoli ni bila formalni del prava EU. Ker se zdi, da je Sodišče EU pri uporabi EKČP in sodne prakse ESČP popolnoma svobodno, saj se na ta pravna vira sklicuje občasno, vendar ne dosledno, je smiselno, da v aktualni zadevi Menci, ki obravnava načelo ne bis in idem, uzakonjeno v 50. členu Listine EU o temeljnih pravicah (v nadaljevanju Listina) in 4. členu Protokola št. 7 k EKČP, opredeli, kakšno je pravzaprav to razmerje. Najprej bomo pogledali zadevi Åkerberg Fransson in Bonda, ki ponazarjata dosedanjo sodno prakso Sodišča EU o načelu ne bis in idem, nato pa sledi obravnava mnenj o pristopu EU k EKČP in sklepnih predlogov generalnega pravobranilca Manuela Camposa Sáncheza-Bordona v zadevi Menci. Prispevek bom sklenila s predlogom, kako naj v tej zadevi odloči Sodišče EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄24-25

Svobodna trgovina, izjeme v interesu nacionalne varnosti in klavzule samopresoje - spolzek teren svetovnega trgovinskega režima

dr. Irena Peterlin, 22.6.2017

Trgovina in carine

dr. Irena Peterlin, Pravna praksa, 24-25/2017Pravni režim Svetovne trgovinske organizacije (v nadaljevanju: WTO), ki ureja trgovino blaga, storitev in trgovinske vidike intelektualne lastnine, je precej omejevalen. Od držav članic namreč izrecno zahteva, da sprejmejo v enotnem paketu brez pridržkov vse multilateralne sporazume WTO, vsebovane v aneksih, in vse obveznosti, ki iz njih izhajajo, kar načeloma izključuje možnost sklicevanja na zadržke. Temeljno pravno podlago, ki definira način enkratnega ali enotnega prevzema obveznosti (ang. single undertaking), najdemo v četrtem in petem odstavku XVI. Marakeškega sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (v nadaljevanju: Sporazum WTO). Vendar v določenih okoliščinah in pod določenimi pogoji tolerira enostranska ravnanja članic in odstopanja od dogovorjenih pravil WTO.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄20-21

Omejitev možnosti sodelovanja med gospodarskimi subjekti v postopku javnega naročanja

dr. Klemen Pohar, 25.5.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 20-21/2017Pravo javnega naročanja dopušča različne načine sodelovanja med gospodarskimi subjekti pri oddaji ponudbe, in sicer tako, da sodelujejo kot partnerji pri oddaji skupne ponudbe, kot podizvajalci ali pa z omogočanjem uporabe kapacitet enega gospodarskega subjekta drugemu subjektu. Pri naročnikih se v postopkih javnega naročanja, še posebej v primerih, ko je izpolnitev naročila zahtevna, lahko pojavi bojazen, da bo zahtevane sposobnosti izkazal en gospodarski subjekt, naročilo oziroma njegov zahtevni del pa bo izpolnil drug - manj izkušen ali celo neizkušen - subjekt. Naročniki zato včasih omejijo dopustnost sodelovanja med gospodarskimi subjekti, kar lahko pomembno omeji možnosti gospodarskih subjektov za oddajo ponudbe. V predstavljeni zadevi je Sodišče EU presojalo dopustnost take omejitve, ki pa je ni določil le naročnik, temveč celo nacionalna zakonodaja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Evropsko sodišče za človekove pravice vis-a-vis Sodišču Evropske unije - tehtanje med svobodo izražanja in avtorsko pravico v spletnem okolju

Suzana Pecin, 21.4.2017

Varstvo človekovih pravic

Suzana Pecin, Pravna praksa, 16-17/2017Ravnotežje med svobodo izražanja in avtorsko pravico lahko vzpostavljamo s pomočjo pravne ureditve na mednarodni, regionalni in nacionalni ravni. Svoboda izražanja je tako varovana z 19. členom Univerzalne deklaracije človekovih pravic, 10. členom Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP), 11. členom Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (Listina) in z nacionalnimi ustavami. Avtorska pravica je varovana s 1. členom 1. dodatnega protokola k EKČP, drugim odstavkom 17. člena Listine, sekundarnim pravom Evropske unije (EU) in z nacionalno zakonodajo. Ker so omenjene pravne podlage splošne narave, je treba za vzpostavitev natančne meje med svobodo izražanja in avtorsko pravico oceniti tudi sodno prakso, v kateri je bodisi Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) bodisi Sodišče EU že tehtalo omenjeni pravici.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄14

Pogoj gospodarske odvisnosti pri in-house oddaji javnih naročil

dr. Klemen Pohar, 6.4.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 14/2017Pravo EU ne omejuje svobode naročnika pri opravljanju nalog z uporabo lastnih upravnih, tehničnih in drugih sredstev, tako da se mu ni treba pri tem opreti na zunanje subjekte, ki niso del njegove strukture. Če naročnik opravlja nalogo z uporabo lastnih virov brez sklenitve odplačne pogodbe, se pri tem pravo EU o oddaji javnih naročil ne uporablja, saj gre za notranjo zadevo ene in iste pravne osebe, kar pomeni, da so vsi potrebni viri naročniku na razpolago znotraj njegove lastne organizacije. Če lahko naročnik opravi določeno nalogo z lastnimi sredstvi, ne da bi se pri tem uporabilo pravo EU o javnem naročanju, pa iz tega izhaja tudi, da se ta pravila ne uporabijo, če naročnik sklene odplačno pogodbo s tretjo osebo, ki je le formalno, ne pa tudi dejansko neodvisna od njega.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄12-13

Pravni interes za uveljavljanje pravnega varstva v postopkih javnega naročanja

dr. Klemen Pohar, 30.3.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 12-13/2017V praksi javnega naročanja je včasih intuitivni odziv ponudnikov, katerih ponudba je bila izločena iz postopka, ugotoviti, ali izbrana ponudba izpolnjuje vse zahtevane pogoje, in v primeru njihovega neizpolnjevanja to uveljavljati v postopku pravnega varstva. Vendar pa je pravno varstvo v postopkih javnega naročanja s tega vidika razmeroma omejeno, zato v večini primerov takšen pristop ne more biti uspešen. Običajno namreč ponudnik, čigar ponudba ne ustreza zakonodajnim in razpisnim zahtevam, niti teoretično več ne more pridobiti javnega naročila, zato mu pravo ne daje možnosti izpodbijanja naročnikove odločitve. Kljub temu v praksi včasih prihaja do tovrstnega uveljavljanja pravnega varstva, o enem od takih primerov pa je nedavno odločalo tudi Sodišče EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄9

Evolucija Sodišča Evropske unije: quo vadis?

Pavliha Marko, Prek Miro, Ilešič Marko, 9.3.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Marko Pavliha, Miro Prek in dr. Marko Ilešič, Pravna praksa, 9/2017Pred dobrimi tridesetimi leti je profesor dr. Mirko Ilešič z mariborske pravne fakultete v svoji in slovenski pionirski monografiji o evropskem pravu vizionarsko zapisal, da pri obravnavanju te problematike ni mogoče ločiti pravnih elementov od ekonomskih, enotni trg pa je treba vseskozi graditi, "in sicer tako s sistematičnim zakonskim urejanjem, ki mora temeljiti na nespornih ekonomsko-političnih ciljih, kakor tudi z doslednim preganjanjem vsega, kar je z delovanjem enotnega trga nezdružljivo".
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄6

Vezanost javnega naročnika na določila lastne razpisne dokumentacije

dr. Klemen Pohar, 16.2.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 6/2017V postopkih javnega naročanja so razpisne dokumentacije običajno obsežne, njihovih določil pa ni mogoče premisliti v luči vseh mogočih bodočih situacij. Nemalokrat se tako zgodi, da naročnik v razpisno dokumentacijo vključi določilo, čeprav se vseh implikacij ob njegovem zapisu niti ne zaveda, vendar pa tudi tako določilo ne glede na naročnikovo voljo (oziroma njeno odsotnost) velja, ponudniki pa vanj zaupajo. Prav zaradi tega naročniki po poteku roka za oddajo ponudb ne smejo več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije, vendar pa se v mnoštvu raznolikih življenjskih primerov včasih postavi vprašanje, ali morda tehtanje med nasprotujočimi si načeli javnega naročanja ne narekuje česa drugega. V predstavljeni zadevi je Sodišče EU presojalo vezanost naročnika na določila razpisne dokumentacije, in sicer s tehtanjem med načeli transparentnosti in enakopravne obravnave ponudnikov ter načelom sorazmernosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄5

Trenutek izkazovanja osnovne sposobnosti gospodarskega subjekta v postopku javnega naročanja

Klemen Pohar, 10.2.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Klemen Pohar, Pravna praksa, 5/2017V vsakem postopku javnega naročanja morajo ponudniki izpolnjevati pogoje za priznanje sposobnosti oziroma ne smejo obstajati razlogi za njihovo izključitev, pri čemer se običajno presoja izpolnjevanje pogojev v trenutku oddaje ponudbe. Postopki javnega naročanja so lahko dolgotrajni in izpolnjevanje oziroma neizpolnjevanje pogojev za priznanje sposobnosti se lahko po oddaji ponudbe spremeni. Včasih se zato zastavi vprašanje, ali ne bi bilo primerno takega spremenjenega stanja upoštevati pri presojanju popolnosti oziroma dopustnosti oddane ponudbe. S tem vprašanjem se je ukvarjalo Sodišče EU v predstavljeni zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄3-4

Država bo po novem lahko bolje ščitila svoje interese pred mednarodnimi sodišči in arbitražami

dr. Ana Polak Petrič, 26.1.2017

Civilno pravo

dr. Ana Polak-Petrič, Pravna praksa, 3-4/2017Dne 16. januarja 2017 je Vlada RS sprejela že pred časom napovedani predlog novega Zakona o državnem odvetništvu (ZDOdv), s katerim "se ustvarja pravna podlaga za bolj učinkovito, fleksibilno in transparentno opravljanje temeljnih pristojnosti državnega odvetništva". Gre za pomemben akt z daljnosežnimi posledicami in celovito ureditvijo položaja, pravic in dolžnosti državnega odvetništva, ki bo, če bo zakon sprejet tudi v Državnem zboru, nasledilo zdajšnje državno pravobranilstvo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄34

Brexit in opcije za nadaljnjo liberalizacijo trgovine

dr. Irena Peterlin, 1.9.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Irena Peterlin, Pravna praksa, 34/2016Konec junija so se Britanci na referendumu odločili za izstop iz Evropske unije (EU). Proces izstopa ali odcepitve države članice iz EU do danes v okviru EU še ni bil preizkušen, zato je negotov tako za EU kot za Veliko Britanijo (VB). S pravnega vidika je prenehanje veljavnosti mednarodne pogodbe, njeno odpoved ali odstop ene od pogodbenic mogoče presojati na podlagi relevantnih določb mednarodnega prava, zlasti mednarodnega pogodbenega prava. Najpomembnejšo kodifikacijo s tega področja predstavlja Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb (DKPMP 1969), pri čemer je treba konkretne obveznosti države članice EU razlagati v kontekstu prava EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Neučinkovita zaščita pred nasilnim zakoncem

Ana Pakiž, 21.7.2016

Varstvo človekovih pravic

Ana Pakiž, Pravna praksa, 29-30/2016Halime Kili?, mati pokojne Fatme Babatli, ki jo je po dolgotrajnem nasilju in grožnjah s smrtjo ubil zakonec, je pred ESČP uveljavljala diskriminatorno kršitev pravice do življenja svoje hčere (2. in 14. člen EKČP), kršitev prepovedi mučenja (3. člen EKČP), kršitev pravice do poštenega sojenja (6. člen EKČP) in do učinkovitega pravnega sredstva (13. člen EKČP). Sodišče je v zadevi presojalo, ali so pristojni organi zagotovili spoštovanje prepovedi, ki jih je državno sodišče naložilo nasilnemu zakoncu, ali je imela Fatma na voljo učinkovito zaščito in ali so državni organi ravnali diskriminatorno.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(2) 48(4) 47(1) 46(1)
45(3) 45-46(2) 44(1) 42(1)
41-42(1) 40-41(2) 39(2) 39-40(2)
38(1) 38-39(1) 37(1) 36(1)
36-37(1) 35(1) 34(2) 33(4)
32(1) 31-32(1) 30-31(2) 29-30(1)
28(5) 27(4) 26(3) 24-25(3)
22(1) 21(1) 20(1) 20-21(2)
19(2) 18(1) 17-18(1) 16-17(3)
15(2) 14(2) 12(4) 12-13(1)
11(7) 9(3) 7(1) 6(1)
5(3) 3-4(2) 2(4) 1(2)

Leto objave

2019(1) 2018(10) 2017(12) 2016(10)
2015(10) 2014(15) 2012(5) 2011(1)
2010(8) 2009(9) 2008(8) 2007(3)
2006(1) 1997(2) 1996(1) 1994(2)

Področja

< Vsi 10. MEDNARODNO PRAVO 10.1. ZUNANJE ZADEVE IN DIPLOMACIJA 10.2. MEDNARODNI VEČSTRANSKI AKTI

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOP QRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov