O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 3
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 65)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄2

K predlogu zakona o strokovnih pomočnikih sodstva

mag. Evelin Pristavec Tratar, 18.1.2018

Sodišča

mag. Evelin Pristavec-Tratar, Pravna praksa, 2/2018Vlada Republike Slovenije je na seji dne 11. januarja 2017 potrdila besedilo predloga novega Zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (ZSICT). Predlog ZSICT med cilji zasleduje sistemsko ureditev statusnih in organizacijskih vsebin s tega področja v enovitem predpisu, zagotavlja visoko raven kakovosti izvedenskih mnenj, cenitev in tolmačenj, s sorazmernimi ukrepi krepi odgovornost strokovnih pomočnikov sodstva, stroki omogoča večjo in določnejšo vlogo pri obravnavi strokovnih vprašanj ter skuša na nezapleten in učinkovit način omogočiti izvajanje predvidenih procesov tako, da bo hkrati zagotovljena tudi pravna varnost licenciranih strokovnjakov. Vsi navedeni cilji vsekakor niso brez širšega ozadja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄2

Odškodninska odgovornost organov Slovenije za kršitve prava EU

Suzana Pecin, 18.1.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Suzana Pecin, Pravna praksa, 2/2018Propad ameriške banke Lehman Brothers je vodil v globalno finančno krizo, ki je vplivala tudi na reševanje bank v Sloveniji. Za zagotavljanje stabilnosti notranjega trga so bili pomembni tako ukrepi, sprejeti na ravni EU, kot tudi ukrepi, sprejeti na nacionalni ravni. Na ravni EU je bil sprejet ukrep za reševanje bank bail-in s Sporočilom Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v okviru finančne krize od 1. avgusta 2013 (v nadaljevanju: Sporočilo o bančništvu), ki ga je zakonodajalec na predlog Vlade Slovenije prenesel v nacionalno pravo s sprejemom sprememb in dopolnitev Zakona o bančništvu (ZBan-1).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄2

Rok za pritožbo zoper sodbo po ZPP-E: petnajst ali trideset dni?

dr. Ivanka Demšar Potočnik, 18.1.2018

Civilni sodni postopki

dr. Ivanka Demšar-Potočnik, Pravna praksa, 2/2018Le nekaj mesecev po pričetku uporabe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E) so v praksi nastopile prve težave. Pojavilo se je namreč vprašanje, kako razlagati določbo tretjega odstavka 125. člena ZPP-E v povezavi z določitvijo pritožbenega roka in roka za odgovor na pritožbo (slednji je odvisen od prvega). Praksa prvostopenjskih sodišč je različna. Nekatera določajo petnajstdnevni, druga pa tridesetdnevni rok za pritožbo. Ker tako ravnanje ne škoduje le pravdnim strankam (posega v njihovo ustavno pravico do enakega varstva pravic in pravico do pravnega sredstva), temveč ogroža temelje ustavne ureditve (posega v načelo pravne varnosti in zaupanja državljanov v sodstvo), bi bilo na tem področju treba čim prej zagotoviti enotno sodno prakso oziroma doseči ustavnoskladno razlago omenjene določbe. V prispevku bom predstavila pogled na razloge, ki vodijo v različno tolmačenja zakonske norme, in razmišljala o tem, kako čim prej doseči enotno sodno prakso.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄2

Izobraževanje delavcev na delovnem mestu

mag. Suzana Pisnik, 18.1.2018

Delovna razmerja

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 2/2018Izobrazba je v sodobni družbi vrednota, ki je zelo pomembna tako za uspešno opravljanje dela v nekem delovnem razmerju kot tudi za druga področja, s katerimi je delavec posredno ali neposredno povezan. Vendar lahko iz lastnih izkušenj povem, da v današnjem času izobrazba izgublja pomen in da je lahko previsoka izobrazba prej problem pri kandidiranju za delovna mesta kot pa pozitivno dejstvo, in to posebej takrat, ko se delavec izobražuje iz lastnega interesa in izobraževanje ni povezano z njegovim trenutnim delovnim mestom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄2

Sončne elektrarne - zanimivejša pravna vprašanja

Planinšek Nina, Planinšek Jure, 19.1.2017

Industrija in energetika

Nina Planinšek, mag. Jure Planinšek, Pravna praksa, 2/2017Sončne elektrarne postajajo zrela, mainstreamovska tehnologija. Samo v letu 2015 je investicijska vrednost novih sončnih elektrarn presegala 150 milijard USD, postavljenih je bilo več kot 50 GW novih sončnih (fotovoltaičnih) elektrarn. Predvsem zaradi tehnološkega razvoja in ekonomije obsega cene še naprej padajo, zato se bo po ocenah strokovnjakov trend izkoriščanja sončne energije nadaljeval in bo do leta 2050 največ električne energije pridobljene iz sončne energije. Sončna energija ima zelo velik energetski potencial, ki bistveno presega potrebe človeštva in državam omogoča tudi stroškovno čedalje bolj učinkovit način doseganja okoljskih zavez. V prispevku predstavljava v praksi najbolj zanimiva pravna vprašanja, povezana s sončnimi elektrarnami, in sicer: postavitev, financiranje, odgovornost za napake in garancije, neprave stvarne služnosti, prisilne prodaje sončnih elektrarn ali nepremičnin, na katerih so postavljene, podpore in poslovni modeli.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄2

Odmerjanje finančnih popravkov evropskih sredstev

Mužina Aleksij, Pohar Klemen, Rejc Žiga, 19.1.2017

PRORAČUN

dr. Aleksij Mužina, dr. Klemen Pohar, Žiga Rejc, Pravna praksa, 2/2017Evropska unija si prizadeva zmanjšati neskladje med stopnjami razvitosti različnih regij in zaostalost regij z najbolj omejenimi možnostmi, pri čemer posebno pozornost namenja tudi podeželju, na kar se v tem prispevku posebej osredotočamo. Uredba (EU) št. 1305/2013 določa splošna pravila, ki urejajo podporo EU za razvoj podeželja, financirano iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), Uredba (EU) št. 1303/2013 pa med drugim ureja finančne popravke, ki predstavljajo temeljno pravno podlago za sankcioniranje prejemnikov sredstev oziroma držav članic v primeru ugotovljenih nepravilnosti. Na nacionalni ravni je sankcioniranje nepravilnosti pri izvedbi projektov, sofinanciranih iz EKSRP, primarno urejeno v Zakonu o kmetijstvu (ZKme-1), ki v četrtem odstavku 56. člena določa, da organ z odločbo zavrne zahtevek stranke za izplačilo sredstev, ki je v nasprotju z zahtevami iz predpisov, javnega razpisa ali odločbe o pravici do sredstev. V praksi se je za sporno izkazala predvsem nacionalna ureditev, da so upravičeni stroški naložbe, ki se financirajo iz EKSRP, samo stroški, nastali po datumu izdaje odločbe o pravici do sredstev. Na podlagi takšne ureditve je lahko organ ob upoštevanju četrtega odstavka 56. člena ZKme-1 upravičencu zavrnil celoten zahtevek za izplačilo sredstev, četudi je pred izdajo odločbe o pravici do sredstev nastal zgolj majhen del stroškov. V luči novejše prakse Sodišča EU je postalo očitno, da je razlaga nacionalne ureditve, ki se je v dosedanji praksi oblikovala tako, da se zahtevku v celoti ugodi ali pa se ga v celoti zavrne, neskladna z načelom sorazmernosti. Temu razmisleku je namenjen ta prispevek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄2

Referendumi, zapolnjevanje protiustavnih praznin in sistematizacija prava

Tomaž Pavčnik, 19.1.2017

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 2/2017Pero profesorja in bivšega ustavnega sodnika Cirila Ribičiča se je v Dnevnikovem Objektivu (z dne 7. januarja 2017) pomudilo ob odločbi Ustavnega sodišča s konca minulega leta (U-I-249/14). Gre za odločbo, s katero je Ustavno sodišče zavrglo zahtevo enainšestdesetih poslancev, ki so želeli presojo ustavnosti zakonske ureditve glede biomedicinske pomoči, zamejene na heteroseksualne pare v pravno priznani skupnosti. Ob odločbi, ki jo je komentator označil kot duhovito (temu je mogoče le z veseljem pritrditi), pa je komentatorjevo pero s svojim bistvom seglo še dlje. Na podlagi ločenih mnenj (odklonilnega sodnice Jadek Pensa in pritrdilnega sodnice Sovdat, ki se mu je pridružila sodnica Mežnar) je razprl možno prognozo nadaljnje ustavnosodne prakse glede dopustnosti referendumov, ki odpravljajo protiustavno stanje. Zgodba je znana: izvira iz odločitve, spet s področja družinskega prava, s katero je Ustavno sodišče razveljavilo sklep Državnega zbora o zavrnitvi razpisa referenduma o spremembah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (zadeva U-II-1/15).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄2

Ureditev ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo: aktualne spremembe in predlogi za izboljšave

Srovin Coralli Ana, Marčič Maruško Jan, Petek Aljoša, Sancin Vasilka, 14.1.2016

Varstvo okolja

Ana Srovin-Coralli, Jan Marčič-Maruško, Aljoša Petek, dr. Vasilka Sancin, Pravna praksa, 2/2016Državni zbor je 23. julija 2015 sprejel Uredbo o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO), ki ureja pravila ravnanja z OEEO v skladu z zakonodajo Evropske unije (EU). Republika Slovenija je zakonodajo EU implementirala z zamudo in si tako skoraj prislužila kazen, saj je imela daljše obdobje pomanjkljivo urejene predpise, ki pomembno vplivajo na varstvo okolja in varovanje človekovega zdravja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄2

Nova evropska pravila o odprtosti interneta

Mark Pohar, 14.1.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Mark Pohar, Pravna praksa, 2/2016Ob sprejemanju novega Zakona o elektronskih komunikacijah sem v PP avgusta 2012 objavil prispevek o omrežni nevtralnosti. Zgodba je konec oktobra lani dobila epilog tudi na ravni Evropske unije s sprejetjem Uredbe (EU) 2015/2120 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015. Naj spomnimo: gre za ambiciozen projekt nekdanje podpredsednice Evropske komisije Neelie Kroes, s katerim je želela preseči mozaik nacionalnih ureditev in vzpostaviti enoten evropski telekomunikacijski trg. Po dolgotrajnem in napornem zakonodajnem procesu je bila sprejeta sicer zelo okrnjena različica, ki pa prinaša dve pomembni novosti: ukinitev mednarodnega gostovanja in pravila o nevtralnosti interneta. Prav za slednje pa nekateri trdijo, da gre za trojanskega konja, ki lahko resno ogrozi internet.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄2

Vdovska pokojnina

Sandra Pjanić, 14.1.2016

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

Sandra Pjanić, Pravna praksa, 2/2016• Kateri zakonski predpis ureja pravico do vdovske pokojnine, če sta bila s partnerjem oba slovenska državljana s stalnim prebivališčem v Sloveniji, pokojni partner pa je prejemal nemško pokojnino?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄2

Pregled bančnih računov odvetnika kot poseg v pravico do zasebnosti

Ana Pakiž, 14.1.2016

Varstvo človekovih pravic

Ana Pakiž, Pravna praksa, 2/2016Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je Portugalsko obsodilo zaradi kršitve 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravic (EKČP), saj so pristojni organi s pregledom odvetničinih bančnih izpiskov nesorazmerno posegli v njeno pravico do varovanja poklicne tajnosti kot obliko izvrševanja pravice do zasebnosti. Odvetnici ni bilo omogočeno podajanje pripomb, za podajo mnenja pa prav tako ni bila pozvana odvetniška zbornica. Zato ni bilo zagotovljeno pravično ravnotežje med zahtevami javnega interesa in pravico odvetnice do uživanja pravice do zasebnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄2

"Nekrivdna" odpoved koncesijske pogodbe

dr. Klemen Pohar, 14.1.2016

Obligacije

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 2/2016Dolžniško razmerje, katerega trajanje ni določeno, lahko vsaka stranka prekine z odpovedjo. Smisel tega pravila je v dejstvu, da obligacijsko razmerje po svoji naravi ni neskončno, temveč je usmerjeno v prenehanje z izpolnitvijo, to prenehanje pa je dispozicija pogodbenih strank. Koncesijske pogodbe so kot upravne pogodbe (pogodbe javnopravne narave) urejene v specialni zakonodaji, zato se pravila OZ o odpovedi zanje neposredno ne uporabljajo. Zaradi tega in ob odsotnosti jasne specialne ureditve je bilo glede koncesij na področju lekarniške dejavnosti do nedavnega nejasno, ali je dopustna njihova odpoved s strani koncedenta, ne da bi za to obstajali (krivdni) razlogi v sferi koncesionarja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄2

Omejevanje družinskih prejemkov po prostem preudarku?

dr. Neža Pogorelčnik, 15.1.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Neža Pogorelčnik, Pravna praksa, 2/2015Ali se lahko pristojni organ države članice, v kateri je upravičenec do družinskih prejemkov zaposlen, po prostem preudarku odloči za njihovo omejitev do višine prejemkov, do katere je upravičen v državi članici bivanja, četudi v tej zahtevka sploh ni vložil?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄2

Pogodba o javno-zasebnem partnerstvu

mag. Maja Potočnik, 15.1.2015

Kultura in umetnost

mag. Maja Potočnik, Pravna praksa, 2/2015Javno-zasebno partnerstvo je v naši državi še vedno zapostavljeno in slabo razumljeno pravno področje, in to kljub temu, da Zakon o javno-zasebnem partnerstvu (ZJZP) velja že vse od leta 2006. Razlogov za to ni mogoče iskati v pomanjkanju interesa zasebnih vlagateljev za vlaganje v projekte, ki so v javnem interesu, temveč predvsem v pomanjkanju dobrih primerov iz prakse ter nezadostnem razumevanju strokovne javnosti, kaj pravzaprav pomeni javno-zasebno partnerstvo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄2

Delitev premoženja nekdanjih zunajzakonskih partnerjev

Sandra Pjanić, 16.1.2014

Zakonska zveza in družinska razmerja

Sandra Pjanić, Pravna praksa, 2/2014Kako poteka delitev premoženja po razvezi zunajzakonske skupnosti, ki traja že 22 let in v kateri sta se partnerjema rodila dva otroka? Živijo v hiši njenih staršev, ki sta jo s partnerjem skupaj urejala, ona pa je hišo pred kratkim podedovala. Partner je bil nekaj časa prijavljen na tem naslovu (pet let), potem se je z njega odjavil, zdaj pa je spet prijavljen na skupnem naslovu (leto in pol). Ali je res, da partnerju pripada polovica premoženja?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄2

Bolonjska reforma ni prinesla nobene koristi

dr. Ada Polajnar Pavčnik, 16.1.2014

Višje in visoko šolstvo

dr. Ada Polajnar-Pavčnik, Pravna praksa, 2/2014Naša alma mater labacensis, največja in najstarejša slovenska univerza, je na svetovnih lestvicah (Šanghajski, Timesovi in Webometrics) uvrščena med 500 najboljših univerz. Njena prizadevanja gredo v smeri rasti in v svoji Strategiji 2012-2020 je v skladu s Strategijo Evropa 2020 (Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast) poudarila odličnost in ustvarjalnost ter kot vizijo zapisala, da bo prepoznavna, mednarodno odprta in odlična raziskovalna univerza, ki ustvarjalno prispeva h kakovosti življenja. Za dosego tega cilja morajo biti izpolnjeni določeni pogoji. Potreben je ustrezen zakonski okvir za delovanje univerze kot avtonomne institucije, potrebna je ustrezna ureditev financiranja in potreben je ustrezen personalni substrat.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄2

Novosti ureditve stečajnega postopka v noveli ZFPPIPP-F

dr. Nina Plavšak, 16.1.2014

Civilni sodni postopki

dr. Nina Plavšak, Pravna praksa, 2/2014Z zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-F),1 ki je začel veljati 7. decembra 2013, je bila ureditev stečajnega postopka v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)2 dopolnjena z nekaterimi novimi instituti. Dopolnitve so usmerjene k zagotovitvi učinkovitejših pogojev za vodenje tega postopka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄2

Obračun in plačilo prispevkov za obvezno zavarovanje

mag. Tanja Pustovrh Pirnat, 17.1.2013

SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

mag. Tanja Pustovrh-Pirnat, Pravna praksa, 2/2013V Sloveniji je uveljavljen sistem bruto plače, kar pomeni, da ima upravičenec (delavec) pravico do plače pred plačilom akontacije dohodnine in prispevkov za socialna zavarovanja, ki se odtegnejo in plačajo v obliki davčnega odtegljaja. Izplačevalec plače, to je delodajalec, ima pooblastilo, da plače, ki pripada delavcu, ne izplača v polnem (bruto) znesku, temveč pripadajoči znesek zmanjša za z zakonom določeno akontacijo davka in predpisane prispevke. Delavcu neposredno izplača neto plačo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄2

Bog

Tomaž Pavčnik, 19.1.2012

Ostalo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 2/2012Nisem pripadnik nobene verske skupnosti, a ko ponoči ležim v temi in zaslišim, kako gre skozi noč sirena neznanega vlaka, tedaj se znova zavem, da sem religiozen. Danes priznati svojo religioznost je pogumno, a osvobajajoče hkrati. Ne pred drža
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄2

Je cinizem humor?

Pavliha Marko, Herman Bogdana, 20.1.2011

Ostalo

dr. Marko Pavliha, Bogdana Herman, Pravna praksa, 2/2011Kadar nekoga okrcamo kot cinika, običajno nimamo v mislih privrženca filozofske šole, ki jo je v 4. stoletju pr. n. š. ustanovil Sokratov učenec Antisten z namenom, da izraža prezir do gmotnega bogastva, kulturnih in nravnih vrednot ter oznanja preprosto življenje in povratek k naravi. Danes si pod tem izrazom predstavljamo nesramnost in neotesano odkritost, kar nam jedrnato pojasni tudi Verbinc v svojem znamenitem slovarju tujk.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄2

Nemo propheta in patria?

dr. Marko Pavliha, 21.1.2010

Uprava

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 2/2010V PP, št. 1/2010, sem na strani 35 prebral razveseljivo in hkrati skorajda absurdno novico, da je Vlada Republike Slovenije "na seji dala pozitivno mnenje k podelitvi odlikovanja vitez legije časti varuhinji človekovih pravic dr. Zdenki Čebašek - Travnik".
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄2

Dvojna večina pri odločanju v delniški družbi

dr. Saša Prelič, 21.1.2010

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Saša Prelič, Pravna praksa, 2/2010Nedavno mi je bralka Pravne prakse postavila vprašanje, kako je treba razumeti zakonske določbe, ki se nanašajo na večino "pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala", oziroma kako se pri taki večini obravnavajo delničarji, ki so se vzdržali glasovanja. Predpostavka za pravilno razumevanje izposta...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄2

O poklicanosti časa

dr. Marijan Pavčnik, 17.1.2008

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 2/20082kol dr. pravnih znanosti, profesor na PF Univerze v Ljubljani Naslov ni izviren. Gre za tri besede iz naslova knjige Friedricha Carla von Savignyja: O poklicanosti našega časa za zakonodajo in pravno znanost (1814; 2. izdaja: 1828). Zdaj je že jasno, kam merim in o čem bi lahko bila beseda.
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄2

MBO - koga je treba varovati pri kreditiranih odkupih (LBO) in kako

dr. Saša Prelič, 17.1.2008

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

dr. Saša Prelič, Pravna praksa, 2/2008dr. pravnih znanosti, docent na PF Univerze v Mariboru V zadnjih tednih se v javnosti veliko pozornosti namenja razpravam o t. i. menedžerskih odkupih. V glavnem se jim - pogosto neupravičeno - pripisujejo zgolj negativne posledice. Zaradi zajezitve takih odkupov je na predlog Vlade RS Državni z...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄2

Javnost ponudbe

Aleksander Petrovčič, 17.1.2008

PRORAČUN

Aleksander Petrovčič, Pravna praksa, 2/2008univ. dipl. ekonomist, višji svetovalec Državne revizijske komisije Zadeva št. 018-274/2007, 27. november 2007 V postopkih oddaje javnih naročil se je že večkrat postavilo vprašanje javnosti in zaupnosti nekaterih podatkov, vsebovanih v ponudbah ponudnikov, ki sodelujejo v postopkih oddaje javn...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 2

Leto objave

2018(4) 2017(3) 2016(5) 2015(2)
2014(3) 2013(1) 2012(1) 2011(1)
2010(2) 2008(4) 2007(3) 2006(2)
2005(1) 2004(3) 2003(2) 2001(6)
1999(1) 1998(7) 1997(5) 1996(2)
1995(2) 1994(2) 1993(2) 1992(1)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOP QRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov