O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 24 (od skupaj 24)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄28

Zakaj ni nadomestila ob odhodu delavca v drugo družbo, kot je to ob prestopu športnika?

mag. Suzana Pisnik, 14.7.2016

Delovna razmerja

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 28/2016Položaj športnikov v športnih društvih in organizacijah je različen od položaja delavcev v gospodarskih družbah, saj Zakon o športu (ZSpo) omogoča športnim društvom svobodno oblikovanje v različne statusne oblike, čeprav je večina športnih društev in športnih organizacij v Sloveniji oblikovana kot društva po Zakonu o društvih (ZDru-1). Na drugi strani pa imamo delavce, ki se zaposlujejo v gospodarskih družbah, ustanovljenih po določbah Zakona o gospodarskih družbah(ZGD-1). Zakaj se torej športna društva ne preoblikujejo v gospodarske družbe? Odgovor se skriva v pridobivanju dobička, pri čemer glavna naloga društva po (ZDru-1) ni pridobivanje dobička, ampak uresničevanje njihovega namena. Pri gospodarskih družbah pa je pridobivanje dobička poglavitna dejavnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄28

Sprememba v sestavi skupine ponudnikov v postopku oddaje javnega naročila

dr. Klemen Pohar, 14.7.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 28/2016V postopkih javnega naročanja lahko odda ponudbo tako samostojni ponudnik kot tudi skupina gospodarskih subjektov. Izkušnje so pokazale, da lahko pride po oddaji ponudbe do okoliščin, zaradi katerih gospodarski subjekt več ne želi ali ne more sodelovati v postopku oddaje javnega naročila. Na primer če je nad njim uveden postopek zaradi insolventnosti, če si premisli glede nudenja predmeta javnega naročila ali če pride v skupini ponudnikov do nesporazumov, zaradi katerih gospodarski subjekt izstopi iz skupine. V primerih, ko odda ponudbo en gospodarski subjekt, bo naročnik takega ponudnika zaradi začetega postopka zaradi insolventnosti izločil iz postopka oddaje javnega naročila, če je to predvidel v razpisni dokumentaciji, oziroma bo ponudnik, ki morebiti ne želi več sodelovati v postopku, umaknil svojo ponudbo. Manj jasne pa so posledice, ko pride do katere izmed navedenih situacij le pri enem oziroma nekaterih izmed partnerjev, ki so oddali skupno ponudbo. Z vprašanjem dopustnega ravnanja naročnika v takem primeru se je ukvarjalo Sodišče EU v predstavljeni zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄28

Odgovornost države za homofobne napade

Ana Pakiž, 16.7.2015

Varstvo človekovih pravic

Ana Pakiž, Pravna praksa, 28/2015Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je Gruzijo obsodilo za kršitev 3. in 11. člena v zvezi s 14. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), saj oblasti demonstrantov, ki so praznovali mednarodni dan boja proti homofobiji, niso zaščitile pred psihičnim in fizičnim nasiljem ter niso omogočile njihovega mirnega zborovanja. ESČP je pri tem opozorilo, da demokracija ne pomeni, da morajo prepričanja večine prevladati nad stališči manjšine.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄28

Pravni vidiki Kohezijskega sklada EU

Maja Prebil, 16.7.2015

Kultura in umetnost

Maja Prebil, Pravna praksa, 28/2015Knjiga Pravni vidiki Kohezijskega sklada EU - Poti in stranpoti črpanja sredstev Kohezijskega sklada EU za področje okolja (Založba Uradni list RS, Ljubljana 2015, 168 strani) avtorja mag. Matjaža Kluna je pozitivna pridobitev na področju črpanja kohezijskih sredstev. Avtor sistematično in pregledno ter hkrati izčrpno obravnava področje koriščenja sredstev Kohezijskega sklada EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄28

Liberalizacija trgovine z izdelki informacijske tehnologije na globalni ravni

dr. Irena Peterlin, 16.7.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Irena Peterlin, Pravna praksa, 28/2015V okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO) in prizadevanj za liberalizacijo trgovine na področju informacijske tehnologije je v Ženevi v centru William Rappard maja potekala strokovna delavnica, ki ji je naslednji dan sledilo zasedanje odbora članic, ki so udeležene pri širitvi produktov, ki spadajo na področje informacijske tehnologije (angl. Committee on Participants on the Expansion of Trade Information Technology Products - Odbor ITA). Oba dogodka sta bila namenjena prizadevanjem, da se čimprej zaključijo trenutna pogajanja o posodobitvi sporazuma o informacijski tehnologiji, pod oznako ITA-2.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄28

Stroka je res prepogosto neslišna in sterilna, pa tudi servilna

dr. Janez Pogorelec, 17.7.2014

Kazenski postopek

dr. Janez Pogorelec, Pravna praksa, 28/2014 Še o zadevi Patria Kolega Matej Avbelj se je v svojem članku Zadeva Patria - (ne)pravo v kontekstu spustil na zelo spolzek teren, ki ga je težko upravičiti tudi z "disclaimerjem" z začetka njegovega članka, v katerem svoje teze upr
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄28

Znamka ureditve prodajnega mesta

Klemen Pohar, 17.7.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Klemen Pohar, Pravna praksa, 28/2014Znano je, da je podjetje Apple precej aktivno na patentnem področju. Vsakdo verjetno pozna "patentno vojno", ki jo to podjetje bije s svojim največjim konkurentom. Nekoliko manj pa so znane Applove aktivnosti na drugih področjih prava intelektualne lastnine. Prav tako kot na patentnem področju je podjetje aktivno na področju znamk. Vpogled v zbirko znamk pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu EU (UUNT) nam pokaže več kot 1.700 obstoječih, preteklih, zavrnjenih in visečih znamk tega podjetja. Med temi znamkami je gotovo pravno najzanimivejša znamka ureditve Applovega prodajnega mesta, ki je tudi botrovala najnovejši razlagi prava znamk s strani Sodišča EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄28

Po desetih letih dela ponosno zapuščam mesto informacijske pooblaščenke

Nataša Pirc Musar, 17.7.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Nataša Pirc-Musar, Pravna praksa, 28/2014Ne smete mi zameriti, ker bom v tem zadnjem uvodniku, ki ga pišem kot informacijska pooblaščenka, bolj osebna, kot sem bila sicer, ko sem pisala za Pravno prakso. Deset let življenja, ki sem ga z dušo in srcem posvetila dostopu do informacij javnega značaja in varstvu osebnih podatkov, je namreč zaradi moje predanosti delu na tem položaju pač težko opisati nečustveno. Vem, da sem bila na trenutke morda bolj aktivistka kot klasična državna uradnica oziroma funkcionarka, ampak taka sem od nekdaj, polna energije in vere, da se stvari da premakniti, če si le dovolj vztrajen. In prepričana sem, da na položaju, na katerem braniš človekove pravice, moraš pokazati malo bolj borbenega duha. Eden od razlogov za mojo malo bolj aktivistično držo pa je tudi to, da v Sloveniji (žal) nimamo močnih nevladnih organizacij na področju svobode informacij in varovanja zasebnosti. V boju z državo in drugimi velikimi upravljavci baz podatkov smo bili zato večinoma sami.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄28

Učinek klišejev v obrazložitvah

Tomaž Pavčnik, 18.7.2013

Sodišča

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 28/2013Pravičnost, ki naj jo da sodba, je dveh vrst. Prvo prinaša konkretna odločitev, ki neposredno vpliva na življenje strank. Ko brskamo po sodni praksi, se izreku ne posvečamo kaj dosti ali pa ga, še večkrat, nezavedno in rutinirano preskočimo, zasenčimo kot nekaj za nas nezanimivega. Večkrat preskočimo nato še širši del obrazložitve, kar samo priča o tem, kako so sodne odločbe preobložene s sporočilno nepomembnimi prvinami. Od tam dalje lahko naletimo na drugo prvino, drugo vrsto pravičnosti. To je utemeljevanje pravnih stališč. To je tisto, kar nas zanima, ko pregledujemo sodno prakso ali ko prebiramo kakšno svežo odločbo, ki prinaša nekaj novega - ne le za stranke, ki jih zadeva, marveč za pravo kot tako.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄28

Uprava občine kot menedžment

Petra Pozderec, 19.7.2012

LOKALNA SAMOUPRAVA

Petra Pozderec, Pravna praksa, 28/2012Kot je stara naša samostojna Republika Slovenija, toliko šteje temeljna lokalna samoupravna skupnost - občina, torej skoraj 20 let. Lokalna samouprava se prebija čez taka in drugačna družbena stanja. Zakon o lokalni samoupravi (ZLS) je bil sprejet konec leta 1993 in se je nekajkrat dopolnil in spremenil, vendar ne v temeljih. V teh letih se je prav tako razvijal proces vodenja občinskih uprav. Zaradi vse številčnejših vlog, ki jih imajo danes občine, in vse kompleksnejšega normativnega ter finančnega okvira, v katerem poslujejo, kar še najbolj vidno prizadene prav majhne občine, so te enote lokalne samouprave svoj menedžment morale nenehno prilagajati in ga ustrezno razvijati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄28

Neposlovna odškodninska odgovornost etažnih lastnikov za škodo iz skupnih delov nepremičnine

Uroš Pavlina, 19.7.2012

Obligacije

Uroš Pavlina, Pravna praksa, 28/2012Glede etažne lastnine je v našem pravu še mnogo dilem, ena od njih pa je tudi vprašanje, na koga se lahko oškodovanec obrne v primeru uveljavljanja odškodninskega zahtevka nasproti etažnim lastnikom. Poglejmo si možnosti, ki so na voljo, hkrati pa tudi pomisleke, ki se porajajo pri uporabi institutov. V prispevku obravnavam zgolj neposlovne odškodninske obveznosti, in ne poslovnih obveznosti etažnih lastnikov oziroma obveznosti, ki bi izvirale iz sredstev rezervnega sklada kot njihovega skupnega premoženja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄28

Čistina

dr. Marijan Pavčnik, 19.7.2012

Ostalo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 28/2012V socializmu ne lažemo, v socializmu ravnamo v skladu z moralnimi načeli. Nekako tako je pisalo na enem od plakatov v Havani, ki sva si jo z ženo ogledala med letošnjimi prvomajskimi prazniki. Taksista sem brž vprašal, ali verjame zapisanemu. Prisrčno se je nasmehnil in pritisnil kazalec na ustnice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄28

Teroristi, ki pred 29. junijem 2007 to niso bili

Neža Pogorelčnik, 15.7.2010

Kaznovalno pravo

Neža Pogorelčnik, Pravna praksa, 28/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄28

Mar čevlje lahkó sodi le kopitar?

dr. Marko Pavliha, 16.7.2009

Ostalo

dr. Marko Pavliha, dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 28/2009Moja nekdanja profesorica (ki me je, mimogrede, navdušila za pomorsko mednarodno pravo - pravo morja), nekdanja ustavna sodnica in zdajšnja predstojnica katedre za mednarodno pravo na PF Univerze v Ljubljani je v PP, št. 26/2009, objavila zanimiv, čeprav vsaj na enem mestu tudi presenetljivo piker č...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄28

Vaše komunikacijske kompetence

dr. Marko Pavliha, 16.7.2009

Ostalo

Bogdana Herman, dr. Marko Pavliha, dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 28/2009V upravnih in poslovnih krogih je beseda "kompetenca" uporabljana v dveh pomenih. Eden označuje (od zaposlenega) pričakovane/zahtevane sposobnosti, veščine in/ali znanja, drugi pa lastnosti, ki jih ta na splošno in ne glede na zahteve delovnega mesta že ima. Priporočava torej, da se občasno vprašate...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄28

Problem pravne neurejenosti izvajanja profiliranja posameznikov v EU

Mojca Prelesnik, 17.7.2008

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Mojca Prelesnik, Mojca Prelesnik, Pravna praksa, 28/2008Zadnje čase se na področju varstva zasebnosti oz. ožje - na področju varstva osebnih podatkov ? vedno pogosteje opozarja na nevarnosti, ki jih prinaša t. i. profiliranje ljudi - ciljnih skupin, npr. potrošnikov, uporabnikov določene storitve, bralcev določenih časopisov, zaposlenih itd. Profiliranje...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄28

Manj je več

Tomaž Pavčnik, 17.7.2008

Ostalo

Tomaž Pavčnik, Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 28/2008Proti koncu maja sem imel že polno kapo vsega: neznosnih ventilatorjev mestnega avtobusa pod domačim balkonom, kitajčkov iz bližnje restavracije, ki se ob enajstih vračajo domov ter se pri tem pogovarjajo z enega na drug konec ulice, vsega sem imel prek glave, najbolj pa sodnih vratarjev in sodnih s...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄28

Še o sklepu Ustavnega sodišča, št. U-I-237/07 z dne 12. junija

Nataša Pirc-Musar, 17.7.2008

Ustavno sodišče

Nataša Pirc-Musar, Nataša Pirc-Musar, Pravna praksa, 28/2008Glede sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-237/07 z dne 12. junija 2008, katerega evidenčni stavek je bil objavljen v PP št. 26/2008, str. 21, informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: pooblaščenec) pojasnjuje naslednje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄28

S Tujih Knjižnih Polic

Sara Pernuš, 19.7.2007

Kultura in umetnost

Sara Pernuš, Pravna praksa, 28/2007(Edward Elgar Publishing, 2007, 320 strani) Avtor razlaga, kako je Sodišče ES razvilo temeljna načela. Ta načela so izpeljana iz nacionalnih pravnih sistemov držav članic, iz Pogodbe o ES ter mednarodnih sporazumov, ki so jih sklenile države članice. Knjiga preučuje, kako se temeljna načela, n...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄28

Bolonjska reforma in pravni študij – kriza ali priložnost?

dr. Rajko Pirnat, 20.7.2006

Višje in visoko šol

dr. Rajko Pirnat, Pravna praksa, 28/2006Čeprav sem pred dobrima dvema mesecema prevzel dolžnosti dekana Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, pišem te vrstice v lastnem imenu in so zgolj moj osebni pogled na problematiko reforme pravnega študija skladno s t. i. bolonjskim procesom. Noben organ fakultete v zvezi s tem še ni sprejel nobene...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄28

Kako visoko lahko seže odgovornost za vojne zločine?

Matevž Pezdirc, 2.9.2004

Obligacije

Matevž Pezdirc, Pravna praksa, 28/2004Doktrina poveljniške odgovornosti Domnevne kršitve zavezniških vojaških sil v Iraku vsakodnevno odpirajo nove razprave o mednarodnem humanitarnem in mednarodnem kazenskem pravu ter posledična pravna vprašanja o obstoju zločinov in kaznovanju storilcev. Največje ogorčenje mednarodne skupnosti so p...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄28

Zavarovanje avtomobilske odgovornosti in pogodbeni ugovor tretjega

Tomaž Pavčnik, 2.9.2004

Obligacije, Civilni sodni postopki

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 28/2004Novelirani zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP) v 7. členu nadrobno določa, v katerih primerih zavarovanec izgubi zavarovalne pravice ter ima zavarovalnica posledično regresni zahtevek(*1) zoper povzročitelja škode, ki je v skladu z navedenimi pravili te pravice izgubil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄28

Nekateri pravni problemi v zvezi z delitvijo zavarovalnice

dr. Saša Prelič, 2.9.2004

Zavarovalništvo

dr. Saša Prelič, Pravna praksa, 28/2004Opredelitev problema: Neka zavarovalniška družba, ki posluje v skladu z zakonom o zavarovalništvu (ZZ), naj bi se delila. Z razdelitvijo naj bi nastali dve novi zavarovalnici, ki bi se razlikovali po zavarovalnih vrstah: ena za premoženjska zavarovanja, druga za življenjska zavarovanja. V zvez...
Naslovnica
Pravna praksa, 2001⁄28

Iz torkle: V sedmih dneh okoli (mojega) sveta ali kako sem postal "mess boy" (1.del)

dr. Marko Pavliha, 20.9.2001

Kultura in umetnost

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 28/2001Pred petnajstimi leti sem na Splošni plovbi v Portorožu ob neki svečani priložnosti srečal profesorja Cigoja, ki me je med študijem navdušil nad pomorskim pravom. Med živahnim pomenkom se je znameniti učenjak skoraj zasanjano zazrl nekam v strop in me potiho vprašal: "Kolega, povejte mi no, kako je ...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 28

Leto objave

2016(2) 2015(3) 2014(3) 2013(1)
2012(3) 2010(1) 2009(2) 2008(3)
2007(1) 2006(1) 2004(3) 2001(1)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOP QRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov