O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 34)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄34

WTO, trgovinski spori in ameriški napad na delovanje mednarodnega trgovinskega sodišča

dr. Irena Peterlin, 13.9.2018

Trgovina in carine

dr. Irena Peterlin, Pravna praksa, 34/2018Začetek leta 2018 je zaznamoval naraščajoči ameriški gospodarski protekcionizem, ki je zanetil številne trgovinske spore med Združenimi državami Amerike (ZDA) in njenimi trgovinskimi partnericami. Trgovinski spor med Kitajsko in ZDA se je dodatno zaostril z odločitvijo ameriškega predsednika o uvedbi višjih carin na izdelke iz jekla in aluminija marca 2018. Ameriški izravnalni ukrep ni le poslabšal odnosov med dvema pomembnima članicama Svetovne trgovinske organizacije (v nadaljevanju WTO), temveč je zanetil tudi pravo trgovinsko vojno med ZDA in številnimi drugimi članicami WTO, ki so se na ameriški enostranski ukrep odzvale z grožnjami in protiukrepi, na nacionalni ravni pa tudi s tožbami v okviru WTO.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄34

Vezanost kazenske sankcije na sporazum o priznanju krivde

dr. Boštjan Polegek, 13.9.2018

Kazenski postopek

dr. Boštjan Polegek, Pravna praksa, 34/2018Vprašanje omejenosti sodniškega odločanja glede izbire in odmere kazenske sankcije po sodnem sprejemu sporazuma o priznanju krivde med obdolžencem in državnim tožilcem je zakonodajalec izrecno uredil le glede zgornje meje sankcioniranja - sodišče ne sme izreči strožje sankcije od predlagane (dogovorjene).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄34

Glose ob sodniškem pravu

dr. Marijan Pavčnik, 1.9.2016

Sodišča, Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 34/2016Sodnikov informator redno dobivam. Če je le mogoče, ga tudi diagonalno pregledam in si odtisnem odločbe, ki jih potrebujem in me zanimajo. V eni od e-številk (še iz leta 2015) se ustavim pri kazenskopravni odločbi Vrhovnega sodišča v zadevi IV Ips 22/2015 z dne 28. septembra 2015. V njej berem: "Vsaka uporaba prava je hkrati njegova razlaga. (...) Predmet razlage zakona, ki vsebuje prekrškovno določbo, je pomen norme."
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄34

Brexit in opcije za nadaljnjo liberalizacijo trgovine

dr. Irena Peterlin, 1.9.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Irena Peterlin, Pravna praksa, 34/2016Konec junija so se Britanci na referendumu odločili za izstop iz Evropske unije (EU). Proces izstopa ali odcepitve države članice iz EU do danes v okviru EU še ni bil preizkušen, zato je negotov tako za EU kot za Veliko Britanijo (VB). S pravnega vidika je prenehanje veljavnosti mednarodne pogodbe, njeno odpoved ali odstop ene od pogodbenic mogoče presojati na podlagi relevantnih določb mednarodnega prava, zlasti mednarodnega pogodbenega prava. Najpomembnejšo kodifikacijo s tega področja predstavlja Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb (DKPMP 1969), pri čemer je treba konkretne obveznosti države članice EU razlagati v kontekstu prava EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄34

Listi iz občasnega dnevnika

dr. Marijan Pavčnik, 3.9.2015

Ostalo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 34/2015 V juliju 2015 Letos sva že zelo zgodaj na morju - v Zavali na Hvaru. Prijazen kraj, ki je daleč za bogovim hrbtom. Leži nasproti otoka Ščedro, do njega pa prideš skozi tunel, ki ga je še v nekdanji skupni državi zgradila vojska. Sva v apartmajski hiši, ki je tik ob morju. Apa
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄34

Diplomatski kič?

Tomaž Pavčnik, 3.9.2015

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 34/2015Ena bolj estetskih prvin prava je v argumentu notranje povezanosti in celovitosti pravnega reda. Ta argument nas pri ustvarjanju prava usmerja k temu, da bi pravo ne bilo zgolj zbirka poljudnih in okostenelih pravnih pravil, marveč organska celota, v kateri se ustrezno odražajo in medsebojno oplajajo tri pravno pomembne ravni: svet temeljnih vrednot, življenjska stvarnost in notranje zakonitosti normativnega hierarhičnega sistema.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄34

Novi izzivi informacijskega pooblaščenca

Mojca Prelesnik, 4.9.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Uprava

Mojca Prelesnik, Pravna praksa, 34/2014Informacijski pooblaščenec je varuh zasebnosti in hkrati zagovornik javnosti. V prejšnjih letih so se njegove pristojnosti širile, v prihodnosti pa so pred njim novi izzivi na obeh pravnih področjih, vsi večinoma povezani s sodobnimi tehnologijami.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄34

Vladavina prava kot prvi pogoj za izhod iz ekonomske krize

dr. Senko Pličanič, 6.9.2012

Pravoznanstvo

dr. Senko Pličanič, Pravna praksa, 34/2012Če velja, da je človek s svojo inovativnostjo in kreativnostjo motor napredka in razvoja, moramo v Sloveniji zagotoviti okolje, v katerem bodo kar najbolj prepoznane posameznikove dobre in koristne lastnosti, ki v polnosti omogočajo njegovo uresničitev. Kot minister, pristojen za področji pravosodja in javne uprave, lahko rečem, da se zavedam pomena svobodne in odprte družbe, v kateri vlada pravo, zato vse svoje napore usmerjam v ukrepe, ki krepijo ustvarjalnost, učinkovitost in odgovornost zaposlenih tako v pravosodju kot tudi v javni upravi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄34

Kaj je za malico?

mag. Tanja Pustovrh Pirnat, 6.9.2012

Delovna razmerja

mag. Tanja Pustovrh-Pirnat, Pravna praksa, 34/2012Od uveljavitve Zakona o delovnih razmerjih (ZDR), to je od 1. januarja 2003, je pravica do povračila stroškov v zvezi z delom zakonska pravica, do tega dne pa je bila predmet urejanja s kolektivnimi pogodbami. ZDR določa, da mora delodajalec delavcu zagotoviti povračilo stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z njega ter stroškov, ki jih ima pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju. Ko višina stroškov ni določena s kolektivno pogodbo s splošno veljavnostjo, se določi z izvršilnim predpisom. ZDR torej določa le pravico (do povračila stroškov za prehrano med delom), ne določa pa obsega oziroma višine te pravice. To prepušča nižjim pravnim aktom (kolektivni pogodbi s splošno veljavnostjo, izvršilnemu predpisu).
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄34

Izredna omilitev kazni: odprava ali prenova?

Boštjan Polegek, 8.9.2011

Kazenski postopek

Boštjan Polegek, Pravna praksa, 34/2011Delovni osnutek novega Zakona o kazenskem postopku (ZKP-1) še ne razkriva predvidenih sprememb postopka v delu, ki se nanaša na izredna pravna sredstva, je pa na predlog Ministrstva za pravosodje trenutno v drugem branju v Državnem zboru predlog za sprejem že enajste novele Zakona o kazenskem postopku (ZKP) iz leta 1994. Ta med drugimi pomembnejšimi posegi v zasnovo našega modela kazenskega postopka predvideva tudi spremembe na področju izrednih pravnih sredstev. Ena teh je popolna odprava instituta izredne omilitve kazni. Poglejmo si argumente predlagatelja zakonske spremembe in morebitne drugačne predloge, kot izhajajo iz procesne literature, ter s pomočjo sodne statistike predvidimo vpliv morebitne uveljavitve tega dela novele ZKP-K na položaj slovenskih obsojencev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄34

Pobot skozi pravdni postopek

Barbara Petrič, 8.9.2011

Civilni sodni postopki

mag. Barbara Petrič, Pravna praksa, 34/2011Za slovenski pravni sistem je značilno razlikovanje med materialnim in procesnim pobotanjem, ki jima v pravdnem postopku ob bok stopa še institut nasprotne tožbe. Čeprav se zdi, da je bilo o tej tematiki že veliko napisanega in povedanega ter da pri njihovi obravnavi ni večjih težav, se v praksi pokaže, da ni vedno tako. Prepletanje procesnih in materialnih določb je pogosto težavno, njihovo medsebojno razmerje pa ostaja eno spornih vprašanj, pri katerem sodna praksa in pravna teorija nista našli enotnega odgovora.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄34

Kazenska, razširjena in civilna zaplemba protipravne premoženjske koristi

Matevž Pezdirc, 22.9.2010

Kazenski postopek

Matevž Pezdirc, Pravna praksa, 34/2010V boju proti organiziranemu kriminalu države spoznavajo, da klasičen pregon storilcev kaznivih dejanj z namenom njihove obsodilne sodbe ne zadostuje. V razvejanih kriminalnih organizacijah tipa Al Capone, don Corleone ali Balkanski bojevnik je namreč botre oziroma vrhovne organizatorje praktično nemogoče dobiti pri kadeči se pištoli oziroma z roko v žaklju. Ulične dejavnosti so prepuščene majhnim ribam, dobiček od dejavnosti pa se razširja proti vrhu. Kriminalni botri so zaradi kodeksa molka za roko pravice nedostopni. S pridobljenim zaslužkom pa financirajo nove kriminalne dejavnosti, razširjajo njihov obseg in uživajo luksuzno življenje. Zaradi nezmožnosti tradicionalnega kazenskega pregona se države odločajo za drugačen odgovor organiziranemu kriminalu. Za odvzem premoženja, ki izvira iz kaznivih dejanj, vpeljujejo postopke civilne zaplembe. In s tem ciljajo tja, kjer kriminalce zares boli - v zaslužek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄34

Kdo (ne) sme biti v vodstvu Komisije za preprečevanje korupcije?

dr. Marko Pavliha, 22.9.2010

Uprava

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 34/2010V nekaterih medijih je bilo mogoče razbrati navidezno obrobno novico, da se nekdanja poslanka ni uvrstila v ožji krog kandidatov za namestnico predsednika Komisije za preprečevanje korupcije, ker naj ne bi imela zadostnih delovnih izkušenj. Izbirna komisija jo je sicer povabila na razgovor, a ji žal ni priznala štiriletnega poslanskega dela, ker se za to funkcijo po Zakonu o volitvah v državni zbor zahtevata le slovensko državljanstvo in polnoletnost ter nobene izobrazbe, kar pomeni, da so štiri leta ljudskega predstavništva izpuhtela v zrak.
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄34

Problem artikulacije

Tomaž Pavčnik, 3.9.2009

Sodišča

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 34/2009Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄34

Zapor - poraz?

dr. Dragan Petrovec, 3.9.2009

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

dr. Dragan Petrovec, Pravna praksa, 34/2009Besedna igra ali perspektiva kriminalitetne ter v njenem okviru penološke politike, ki v poraz vodi del družbenega obrobja, sčasoma pa vse večji del družbe? Zapori postajajo v zadnjih letih plen dušebrižnikov vseh vrst. Še najmanj se z njimi ukvarjajo tisti, ki so zanje najprej poklicani. Na eni st...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄34

Pristojnost za vodenje postopka o prekršku in odločba US P-34/07

Maja Pruša, 4.9.2008

Prekrški

Maja Pruša, Pravna praksa, 34/2008Z zadnjimi spremembami Zakona o prekrških (ZP-1E) je bila črtana prva alineja drugega odstavka 52. člena zakona, ki je kot navezno okoliščino pri določanju stvarne pristojnosti oz. za razmejitev te pristojnosti med hitrim in rednim sodnim postopkom določala, da hitri postopek ni dovoljen, če je z dejanjem nastala telesna poškodba drugi osebi. Zakonodajalec je v tem delu sledil stališču, ki ga je v več svojih odločitvah v sporih o pristojnosti že zavzelo Ustavno sodišče.
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄34

Priprta vrata revizije (1.)

Andrej Pohar, 6.9.2007

Proračun

Andrej Pohar, Pravna praksa, 34/2007univ. dipl. pravnik, Sanolabor, d. d. Stališča v tem prispevku niso nujno tudi stališča družbe, v kateri je avtor zaposlen. Na področju revizije postopkov javnega naročanja se je trend obrnil proti ponudnikom in v korist naročnikom, verjetno tudi zaradi pritiskov javnih občil. Nekatere nove re...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄34

Od lilije do Davidove zvezde

dr. Dragan Petrovec, 6.9.2007

Ostalo

dr. Dragan Petrovec, Pravna praksa, 34/2007raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo pri PF Univerze v Ljubljani Želja po ožigosanju tistih, ki so po našem mnenju toliko manjvredni, da mora to postati očitno vsakomur, ki se znajde v njihovi bližini, je znana že stoletja. Ženske so od nekdaj v vseh oblikah služile moškim. Plačilo za razli...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄34

S Tujih Knjižnih Polic

Sara Pernuš, 6.9.2007

Kultura in umetnost

Sara Pernuš, Pravna praksa, 34/2007Khalid Koser Democratic Politics in the European Parliament#(Oxford University Press, 2007, 138 strani) Danes je več mednarodnih migracij kot kdajkoli prej, njihovo število pa se bo še povečevalo. Problematika je zelo obsežna in zaskrbljujoča - za veliko migrantov, tako legalnih kot ilegalnih, s...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄34

Usklajevanje plač z inflacijo

mag. Slavi Pirš, 6.9.2007

Delovna razmerja, Kolektivne pogodbe

mag. Slavi Pirš, Pravna praksa, 34/2007V skladu z dogovorom socialnih partnerjev za povišanje plač naj bi se z avgustom 2007 izhodiščne plače oziroma najnižje osnovne plače iz naslova inflacije povečale za 2,5 odstotka. * Ker je podjetje svojim zaposlenim že zagotovilo plače, višje od izhodiščih plač, določenih s Kolektivno pogodbo o ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄34

Je sodba brez podpisa sodnika sploh sodba?

dr. Lidija Koman-Perenič, 7.9.2006

Sodišča, Civilni sodni postopki

dr. Lidija Koman-Perenič, Pravna praksa, 34/2006Pravdni postopek je sestavljen iz vrste procesnih dejanj, s katerimi sodniki v zakonito izvedenem postopku odločijo o utemeljenosti tožnikovega zahtevka. To storijo tako, da na koncu postopka (praviloma) razglasijo sodbo, nato pa izdelajo še pisno sodbo in podpišejo izvirnik. Če sodni(ca) ali predse...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄34

Še o problematiki zastojev v izvršbi

Barbara Perne, 7.9.2006

Civilni sodni postopki

Barbara Perne, Pravna praksa, 34/2006V prispevku Problematika zastojev v izvršbi, objavljenem v PP, št. 29-30, avtorica Jana Savković našteva sedem skupin vzrokov za zaostanke na področju izvršb, eni ugotovljeni na ministrstvu za pravosodje, drugi na vrhovnem sodišču. Vsi »pokrivajo« celotno izvršbo, kar pomeni, da na tem področju prav...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄34

Sprejemanje odločitve o umiku delnic z organiziranega trga v. p.

dr. Saša Prelič, 9.8.2005

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

dr. Saša Prelič, Pravna praksa, 34/2005V zadnjem času opažamo, da se v delniških družbah – v večini primerov gre za delniške družbe, v katerih je bil opravljen prevzem kontrolnega svežnja delnic – delničarji odločajo za umik delnic z organiziranega trga vrednostnih papirjev. Razlogi za umik so sicer različni, največkrat pa je umik neposr...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄34

Avtorsko delo ali informacija javnega značaja?

Nataša Pirc-Musar, 9.8.2005

Intelektualna lastnina, Javno obveščanje

Nataša Pirc-Musar, Pravna praksa, 34/2005Organi javnega sektorja se pri svojem delu nemalokrat poslužujejo sodelovanja z zunanjimi strokovnjaki, predvsem takrat, ko je treba izdelati kakšne študije, analize ali mnenja o določenih projektih, pa specialnega znanja med zaposlenimi v organu ni. Takšna dela seveda lahko in praviloma tudi sodijo...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄34

Prenos sredstev med dvema pokojninskima načrtoma

Peter Pogačar, 9.8.2005

Pokojninsko in invalidsko zavarovanje

Peter Pogačar, Pravna praksa, 34/2005Na podlagi zakona o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence sem kot javni uslužbenec od 1. 8. 2003 vključen v Zaprti vzajemni pokojninski sklad za javne uslužbence. V našem javnem zavodu sem imel že pred tem sklenjeno kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje ...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 34

Leto objave

2018(2) 2016(2) 2015(2) 2014(1)
2012(2) 2011(2) 2010(2) 2009(2)
2008(1) 2007(4) 2006(2) 2005(3)
2003(1) 2001(2) 2000(3) 1999(3)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOP QRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov