O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 37)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄23

Sporočila na PST so del osveščevalno-aktivističnega dela

Nataša Posel, 13.6.2019

SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

Nataša Posel, Pravna praksa, 23/2019Dr. Alenka Žnidaršič Kranjc je v Pravni praksi št. 21-22 napisala prispevek, ki so ga spodbudile naše aktivnosti na ljubljanski Poti ob žici (tudi Pot spominov in tovarištva ali PST). V njem je zapisala netočnosti, pospremljene z žaljivim odnosom do našega dela na področju človekovih pravic starejših.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄23

Sodni dnevi

Vida Petrovčič, 13.6.2019

Kultura in umetnost

Vida Petrovčič, Pravna praksa, 23/2019Pri Cankarjevi založbi je izšla knjiga Vasje Jagra in Petra Čeferina z apokaliptičnim naslovom: Sodni dnevi. Soavtorja pravita, da ne gre za svetopisemske dneve poslednje sodbe, pač pa za dneve, ki se odvijajo na sodniji. Res pa je, da po prebrani kriminalki bralec ostane z občutkom, da je slovensko pravosodje pravzaprav Armagedon, bojišče, na katerem zmagujejo tisti, ki imajo prave povezave, denar, moč in vpliv, čemur podleže tudi pravica, zato kazen plačujejo tudi nedolžni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄23

Nazaj v sedanjost

Tomaž Pavčnik, 13.6.2019

Ostalo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 23/2019Včasih me prevzame občutek, da me je nekdo ali nekaj viciozno pahnilo v prihodnost. V resnici ne gre le za občutek. To, da smo v prihodnosti, je vendar jasno. Dovolj se je zazreti v ogledalo, na ulici zagledati kakšen predrugačen obraz ali sključeno postavo, ki je nisi videl leta, desetletja ali pa, navsezadnje, oditi na pokopališče, prižgati svečko tu, svečko tam, se čuditi graviranim letnicam ljudi, ki si jih nekoč poznal.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄23

Lahkotnost uporabe tujega (intelektualnega) dela

Tomaž Pavčnik, 14.6.2018

Intelektualna lastnina

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 23/2018K pisanju tega prispevka me je spodbudil zapis, ki ga je v reviji Odvetnik priobčil Anton Panjan, sicer tudi - kar ni nepomembno - predsednik Višjega sodišča v Ljubljani. Dilem pa, paradoksalno, ne odpira sama vsebina zapisa - kajti avtorskega prispevka k pravu je v njem sorazmerno malo - marveč ravnanje pisca samo po sebi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄23

Dvojna vloga nepremičninskih posrednikov

mag. Suzana Pisnik, 9.6.2016

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 23/2016Z iskanjem nepremičnin se pravzaprav soočamo vsi tisti, ki iščemo stanovanje zaradi nove službe, študija oziroma zaradi preselitve v drug kraj. Ko se na primer podamo na trg nepremičnin v vlogi najemnika ali kupca, se običajno srečamo z različnimi spletnimi stranmi, ki nam nudijo bazo podatkov o razpoložljivih prostih stanovanjih. Na brezplačnih oglasnih straneh naletimo na zasebne ponudbe ali pa na ponudbe, ki jih oglašujejo nepremičninske družbe. Vsak, ki išče stanovanje, kot sem ga tudi sama, najprej zavrti tiste telefonske številke, ki jih oglašujejo zasebniki, saj se s tem izognemo plačilu posredniške provizije, ki nam jo "vsiljujejo" nepremičninski posredniki. Pri tem pa lahko naletimo na težave, ker ni vsak zasebni ponudnik res zasebni ponudnik, saj se nenadoma pojavi nepremičninski posrednik, ki pove, da ima sklenjeno pogodbo z lastnikom. Praksa nepremičninskih posrednikov v Sloveniji je namreč taka, da poskušajo opravljati posel posredovanja za obe strani, to je na strani najemodajalca - lastnika stanovanja in potencialnega najemnika oziroma kupca.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄23

Bo Ustavno sodišče prepovedalo referendum o noveli 3. člena ZZZDR?

dr. Janez Pogorelec, 11.6.2015

Zakonska zveza in družinska razmerja

dr. Janez Pogorelec, Pravna praksa, 23/2015Državni zbor Republike Slovenije je na 5. redni seji 3. marca 2015 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR-D), s katerim je s spremembo prvega odstavka 3. člena ZZZDR omogočil tudi zakonsko zvezo dveh oseb istega spola. Dne 10. marca 2015 je bila vložena pobuda za razpis naknadnega referenduma o tem zakonu, predlagatelji so v nekaj dneh zbrali zahtevanih 40.000 podpisov za referendum, nato pa je Državni zbor RS sprejel sklep, s katerim ugotavlja, da razpis zakonodajnega referenduma o tem zakonu ni dopusten. Predlagatelji referenduma so se obrnili na Ustavno sodišče, zdaj pa javnost z zanimanjem pričakuje njegovo odločitev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄23

Zakon o izbrisanih in uporaba določil obligacijskega prava

Uroš Pavlina, 12.6.2014

Človekove pravice

Uroš Pavlina, Pravna praksa, 23/2014Na straneh Pravne prakse je bilo v preteklih mesecih veliko napisanega o neustreznosti Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (ZPŠOIRSP), predvsem v delu, ki se nanaša na zgornjo mejo odškodnine, ki jo lahko prejmejo upravičenci po zakonu. Zato namen tega prispevka ni polemizirati, ali je normativno omejevanje višine denarne odškodnine v sodnih postopkih v skladu z Ustavo RS, niti kaj z vidika golega občutka za pravo in pravičnost pomeni, da odgovorna oseba kot povzročitelj škode sama določi najvišjo odškodnino, ki jo je dolžna izplačati oškodovancu. ZPŠOIRSP poleg te določbe namreč vsebuje tudi na videz neproblematično določbo, ki pa bi lahko odškodninske spore v primeru izbrisanih še dodatno zapletla. Ker se ZPŠOIRSP začne uporabljati 18. junija 2014, menim, da si je to določbo treba podrobneje ogledati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄23

Aneksi h gradbenim pogodbam in pogodbam o izvedbi storitev z vidika prava javnega naročanja

mag. Maja Potočnik, 12.6.2014

PRORAČUN, Obligacije

mag. Maja Potočnik, Pravna praksa, 23/2014Malo je projektov, pri katerih po sklenitvi gradbene pogodbe ali pogodbe o izvedbi storitev med naročnikom in izbranim ponudnikom v času trajanja pogodbe ne bi prišlo do potrebe po taki ali drugačni spremembi pogodbe. Najpogosteje gre za vprašanje, kako urediti naročilo dodatnih del ali storitev, kako je s podaljšanjem pogodbenega roka in z menjavo podizvajalcev v fazi izvedbe pogodbe. Vsi naročniki s področja energetike imajo še dodatno specifiko, da so bili z Uredbo o spremembah Uredbe o seznamih naročnikov, področni zakonodaji skupnosti, seznamih gradenj in storitev, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje uvrščeni na informativni seznam naročnikov oziroma zavezancev za javna naročila po Zakonu o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS). Preden so postali zavezanci za javna naročila, so imeli sklenjene številne gradbene pogodbe in pogodbe o izvedbi storitev, za katere se zdaj poraja vprašanje, kako je s sklepanjem aneksov k tem pogodbam.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄23

Poenostavljena prisilna poravnava

dr. Nina Plavšak, 13.6.2013

Civilni sodni postopki

dr. Nina Plavšak, Pravna praksa, 23/2013Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (novela ZFPPIPP-E) bo v naši pravni ureditvi uveljavil novo vrsto postopka zaradi insolventnosti - postopek poenostavljene prisilne poravnave. Postopek bo omogočal mikro družbam in samostojnim podjetnikom preprostejšo izvedbo finančnega prestrukturiranja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄23

navidezna demokracija

Nataša Pirc Musar, 14.6.2012

Pravoznanstvo

Nataša Pirc-Musar, Pravna praksa, 23/2012Konec prejšnjega meseca smo pri Informacijskem pooblaščencu v Državni zbor poslali že naše šesto letno poročilo. Z obsegom zadev v letu 2011 smo dosegli "nov rekord", in sicer tako na področju varstva osebnih podatkov kot tudi na področju dostopa do informacij javnega značaja. S takim pripadom zadev se operativno še komaj spopadamo, na drugi strani pa smo, vsaj glede varstva osebnih podatkov, zadovoljni, saj pripad zadev kaže na dejstvo vse večje obveščenosti in ozaveščenosti posameznikov, ki vse bolj razumejo namen in pomen te človekove pravice. Takega zadovoljstva ne čutimo, ko gre za povečanje pritožb na področju dostopa do informacij javnega značaja, saj je to kazalec zaskrbljujočega trenda odrekanja pravice do informacij s strani organov zavezancev. Morda je to vsaj delno tudi posledica dejstva, da Vlada (še) ni sprejela skupne strategije o ciljih delovanja organov javnega sektorja na tem področju oziroma strategije, ki bi zavezance spodbujala k bolj odprtemu delovanju. Pa bi jo morala - že davno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄23

Izzivov tehnološkega razvoja se premalo zavedamo

Jernej Pusser, 16.6.2011

Ostalo

Jernej Pusser, Pravna praksa, 23/2011Temam, povezanim z razvojem informacijske tehnologije, ne namenjamo dovolj pozornosti in bo zato treba preoblikovati stare in sprejeti nove pravne institute, opozarja profesor s PF Univerze v Ljubljani dr. Lojze Ude. K temu je zagotovo pripomogel simpozij o pravnih vprašanjih elektronskega poslovanja in informacijskih tehnologij Pravo v informacijski družbi, ki ga je 20. maja na PF Univerze v Ljubljani organiziral Inštitut za primerjalno pravo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄23

Svobodno morje

Marko Pavliha, 16.6.2011

Kultura in umetnost

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 23/2011Ko sem bil še v parlamentarnih vodah, me je nekoč poklical neznani zanesenjak, rekoč, da je prevedel znamenito Grotiusovo delo in da ga zanima moje mnenje. Nepodpisani osnutek mi je še isti dan poslal po elektronski pošti in sem ga na dušek prebral, ko pa sva se začela pogovarjati o morebitni objavi in moji vlogi pri nastajanju publikacije, se ni več oglasil. Njegovega imena se žal ne spominjam, a zagotovo ni Ida Radan, ki je zdaj prvič v slovenščino "uradno" in pohvalno prevedla razpravo Huga Grotiusa z legendarnim naslovom Mare Liberum. Upam, da napori skrivnostnega prevajalca niso bili prezrti in da je sodeloval pri tem projektu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄23

Odmera enotne kazni

Boštjan Polegek, 16.6.2011

Kazenski postopek

Boštjan Polegek, Pravna praksa, 23/2011Kazenski zakonik (KZ-1) z določitvijo pravil za izrek enotne kazni v primeru steka kaznivih dejanj, razen v primerih absorbcije vseh določenih kazni po najvišji od njih in v primeru kumulacije posameznih kazni, ne predpisuje, kako visoka naj bo izrečena enotna kazen, temveč določa le spodnjo in zgornjo mejo enotne kazni. Ti navadno sodišču omogočata razmeroma širok manevrski prostor, ko po aperacijskem načelu odloča, ali naj storilcu več kaznivih dejanj izreče višjo ali nižjo kazen, in zahtevata dodaten miselni proces po odmeri kazni za posamezno kaznivo dejanje v sistemu relativno predpisanih kazni. Glede na dejstvo, da je asperacija osnovni sistem odmere kazni zapora v primeru steka kaznivih dejanj, pri izrekanju enotne kazni tako tehničnemu izračunu njenega okvira običajno sledi tudi vrednotenje upoštevnih okoliščin, ki naj vplivajo na višino izrečene kazni, razen kadar višina posameznih kazni ob upoštevanju zakonskih določb o odmeri enotne kazni omogoča le izrek točno določene enotne kazni. V tem pogledu lahko govorimo o odmeri enotne kazni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄23

Znanja, vrline in veščine

dr. Marko Pavliha, 11.6.2009

Ostalo

dr. Marko Pavliha, dr. Bogdana Herman, Bogdana Herman, Pravna praksa, 23/2009Etični in strokovni temelji retorike v pravnih poklicih Ni je čez vajo! Ni ga dobrega govorca brez vaje in izkušenj, pa tudi dobrega pisca brez tega ne, pisca s stilom. In ni vam treba reči, da stil upravnega besedila, odločbe, odloka, sklepa itd. ni pomemben ali da ga niti ni mogoče razvijati, ker...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄23

Izbris pogojne obsodbe po storitvi novega kaznivega dejanja

Boštjan Polegek, 12.6.2008

Kazenski postopek

Boštjan Polegek, Boštjan Polegek, Pravna praksa, 23/2008Med Ministrstvom za pravosodje Republike Slovenije in kazenskim oddelkom Okrožnega sodišča v Mariboru že dalj časa traja spor v zvezi z razlago predpisov o zakonski rehabilitaciji oseb, ki jim je bila izrečena pogojna obsodba, pa so bili pred izbrisom slednje iz kazenske evidence obsojeni zaradi nov...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄23

Primer neumnosti: zloraba sodnega varstva posesti

Tomaž Pavčnik, 12.6.2008

Lastnina in druge stvarne pravice, Civilni sodni postopki

Tomaž Pavčnik, Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 23/2008Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄23

Za moratorij na nove predpise

Irena Polak-Remškar, 14.6.2007

Upravni spor

Irena Polak-Remškar, Pravna praksa, 23/2007univ. dipl. pravnica, odvetnica v Ljubljani Dolgo sem se obotavljala, ali odgovoriti na prispevek dr. Erika Kerševana iz PP, št. 21.[O]1 Ne gre za to, da me docent obravnava kot odvetnika, ki se ne poglablja dovolj v predpise, ki je naredil strokovno napako in ki ne razume, kaj je upravni akt,...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄23

S Tujih Knjižnih Polic

Sara Pernuš, 14.6.2007

Kultura in umetnost

Sara Pernuš, Pravna praksa, 23/2007Guy Goodwin-Gil in Jane mcAdam #(Oxford University Press, 2007, 600 strani) Gre za najnovejšo, že tretjo izdajo klasičnega dela s področja azilnega prava priznanega strokovnjaka z oxfordske univerze Guya Goodwin-Gilla. V prenovljeno izdajo je vključena predvsem najnovejša sodna praksa (in ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄23

V IMENU POSTAVE: Mrhovinarstvo

Tomaž Pavčnik, 9.6.2005

Kultura in umetnost

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 23/2005Mrhovinarji so pojem grdih živali. Razpotegnjenih gobcev, kot da so od tajne policije in preklastih nog. Z njih štrlijo neenotne in pri očeh sprijete dlake, sapa jim zaudarja po secirnici. S takšnim izgledom preženejo stran od mrhovine še zadnje konkurenčne plenilce ter se lahko do kraja posvetijo n...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄23

POGODBA O USTAVI ZA EVROPO: Ali pomeni francoski NON in NEE začetek konca EU?

Marko Pavliha, 9.6.2005

Splošni državni akti, simboli in prazniki

Marko Pavliha, Pravna praksa, 23/2005Francosko prebivalstvo je žal na referendumu 29. maja 2005 po pričakovanjih zavrnilo Pogodbo o ustavi za Evropo (PUE), ki naj bi začela veljati 1. novembra 2006, če bi jo do tedaj sprejele vse države članice, drugače pa prvi dan drugega meseca, ki bi sledil deponiranju zadnje listine o ratifikaciji....
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄23

VARSTVO OSEBNIH PODATKOV: Novela ZDIJZ in varstvo osebnih podatkov

Mitja Podpečan, 9.6.2005

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Mitja Podpečan, Pravna praksa, 23/2005Pred več kot mesecem dni je ministrstvo za javno upravo predstavilo predlog novele zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), ki pristojnost pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja razširja na področje varstva osebnih podatkov po ZVOP-1(*1).
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄23

Suspenz pogodbe o zaposlitvi in članstvo v ZVPSJU

Peter Pogačar, 9.6.2005

Delovna razmerja

Peter Pogačar, Pravna praksa, 23/2005Imam status javnega uslužbenca in sem na podlagi zakona o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence vključen v zaprti vzajemni pokojninski sklad za javne uslužbence. - Zanima me, kako vpliva suspenz pogodbe o zaposlitvi na članstvo v zaprtem vzajemnem pokojninskem skladu za ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄23

Spoštovani,

Slavko Pregl, 15.7.2004

Kultura in umetnost, Knjižničarstvo

Slavko Pregl, Pravna praksa, 23/2004znanci so me opozorili na besedilo "Enotna cena knjig" (PP, št. 22/2004 -- Paragraf). V veselje in čast mi je, da ste me imenovali za enega od očetov slovenskega knjižničnega nadomestila. Založba, ki jo omenjate, je last moje žene in ni moja družinska založba. Sam sem od februarja letos "samozaposle...
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄23

Zdravljenje resnega zobobola z aspirinom

Evelin Pristavec-Tratar, 27.6.2002

Zdravstvena in lekarniška dejavnost

Evelin Pristavec-Tratar, Pravna praksa, 23/2002V PP, št. 21/2002 je bil objavljenprispevek dr. Marka Pavlihe pod gornjim naslovom. Dr. Pavliha povzema določbe zakona o predlaganju kandidatov iz Republike Slovenije za sodnike mednarodnih sodišč(*1) in navede svoje mnenje o vsebini predloga novele ZPKSMS, glede katere Vlada RS kot predlagatelji...
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄23

Sodni izvedenci: Podpisi pod drobnogledom

Borut Pogačnik, 27.6.2002

Sodišča

Borut Pogačnik, Pravna praksa, 23/2002V času, ko pišemo vedno manj, ostajapodpis večkrat edini ostanek te naše identifikacijske sposobnosti. Podpisi so izjemno pomembni. Ti so kot žig ali pečat. Ne glede na eksaktnost forenzičnih preiskav pisave pa je potrebno reči, da še kako velja tudi sintagma iz psihologije pisave, ki pravi, da je p...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 23

Leto objave

2019(3) 2018(1) 2016(1) 2015(1)
2014(2) 2013(1) 2012(1) 2011(3)
2009(1) 2008(2) 2007(2) 2005(4)
2004(1) 2002(2) 2000(1) 1998(2)
1997(5) 1993(4)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOP QRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov