O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 3 (od skupaj 3)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄23

Svobodno morje

Marko Pavliha, 16.6.2011

Kultura in umetnost

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 23/2011Ko sem bil še v parlamentarnih vodah, me je nekoč poklical neznani zanesenjak, rekoč, da je prevedel znamenito Grotiusovo delo in da ga zanima moje mnenje. Nepodpisani osnutek mi je še isti dan poslal po elektronski pošti in sem ga na dušek prebral, ko pa sva se začela pogovarjati o morebitni objavi in moji vlogi pri nastajanju publikacije, se ni več oglasil. Njegovega imena se žal ne spominjam, a zagotovo ni Ida Radan, ki je zdaj prvič v slovenščino "uradno" in pohvalno prevedla razpravo Huga Grotiusa z legendarnim naslovom Mare Liberum. Upam, da napori skrivnostnega prevajalca niso bili prezrti in da je sodeloval pri tem projektu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄23

Izzivov tehnološkega razvoja se premalo zavedamo

Jernej Pusser, 16.6.2011

Ostalo

Jernej Pusser, Pravna praksa, 23/2011Temam, povezanim z razvojem informacijske tehnologije, ne namenjamo dovolj pozornosti in bo zato treba preoblikovati stare in sprejeti nove pravne institute, opozarja profesor s PF Univerze v Ljubljani dr. Lojze Ude. K temu je zagotovo pripomogel simpozij o pravnih vprašanjih elektronskega poslovanja in informacijskih tehnologij Pravo v informacijski družbi, ki ga je 20. maja na PF Univerze v Ljubljani organiziral Inštitut za primerjalno pravo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄23

Odmera enotne kazni

Boštjan Polegek, 16.6.2011

Kazenski postopek

Boštjan Polegek, Pravna praksa, 23/2011Kazenski zakonik (KZ-1) z določitvijo pravil za izrek enotne kazni v primeru steka kaznivih dejanj, razen v primerih absorbcije vseh določenih kazni po najvišji od njih in v primeru kumulacije posameznih kazni, ne predpisuje, kako visoka naj bo izrečena enotna kazen, temveč določa le spodnjo in zgornjo mejo enotne kazni. Ti navadno sodišču omogočata razmeroma širok manevrski prostor, ko po aperacijskem načelu odloča, ali naj storilcu več kaznivih dejanj izreče višjo ali nižjo kazen, in zahtevata dodaten miselni proces po odmeri kazni za posamezno kaznivo dejanje v sistemu relativno predpisanih kazni. Glede na dejstvo, da je asperacija osnovni sistem odmere kazni zapora v primeru steka kaznivih dejanj, pri izrekanju enotne kazni tako tehničnemu izračunu njenega okvira običajno sledi tudi vrednotenje upoštevnih okoliščin, ki naj vplivajo na višino izrečene kazni, razen kadar višina posameznih kazni ob upoštevanju zakonskih določb o odmeri enotne kazni omogoča le izrek točno določene enotne kazni. V tem pogledu lahko govorimo o odmeri enotne kazni.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 23

Leto objave

< Vsi
2011(3)
> Junij(3)

Področja

2. PRAVNA PODROČJA 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOP QRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov