O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 23 (od skupaj 23)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Smer plovbe

Tomaž Pavčnik, 18.4.2019

Ostalo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 16/2019Prebiram zapisnike sej sodnega sveta. Zapisnik 1. izredne seje, ki je bila 18. marca 2019, preseneti že s sestavo udeležencev. Kdo sestavlja sodni svet, vemo. To je tista enajsterica, ki je vanj izvoljena v skladu s 131. členom Ustave. Razumna je tudi praksa, ki se je uveljavila v zadnjih nekaj letih, da sodni svet opravlja razgovore s tistimi (najresnejšimi) kandidati, med katerimi namerava ta ustavni forum (po poprejšnjem posvetu) izbirati. Tudi seje, na katerih so bili kot povabljenci navzoči predsedniki Vrhovnega sodišča in ministri za pravosodje, so že bile. Takšne seje imajo sicer pridih političnosti, a se zdi, da je šlo doslej v glavnem vendarle za vljudnostne obiske.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Razpisna dokumentacija in tehnične specifikacije pri javnem naročilu gradnje po klavzuli ključ v roke

Potočnik Maja, Prebil Maja, 18.4.2019

PRORAČUN

mag. Maja Koršič-Potočnik, Maja Prebil, Pravna praksa, 16/2019Izmed vseh treh cenovnih klavzul, ki jih določa OZ, klavzula "ključ v roke" za izvajalca predstavlja največje tveganje. Medtem ko izvajalec svoja dela pri ceni na enoto zaračuna glede na dejansko izvedene količine in določene cene od merske enote, pri skupaj dogovorjeni ceni pa v skupnem znesku za celoten objekt, pri čemer je izključen vpliv presežnih del, in prevzame tudi tveganje za predvidljiva nepredvidena dela, naj bi cena pri klavzuli "ključ v roke" obsegala vrednost vseh nepredvidenih (tudi nepredvidljivih) in presežnih del, izključuje pa vpliv manjkajočih del nanjo. Ob upoštevanju temeljnih načel obligacijskega prava (predvsem načela enake vrednosti dajatev iz 8. člena Obligacijskega zakonika (OZ)) bi bilo zato mogoče utemeljeno sklepati, da se z večanjem tveganja, ki ga zaradi cenovne klavzule "ključ v roke" prevzema ponudnik, premo sorazmerno povečuje tudi dolžnost naročnika (investitorja), da izvajalcu pred sklenitvijo pogodbe (oziroma oddajo ponudbe) zagotovi ustrezne podatke in dokumentacijo. Te dolžnosti pa naročniki v slovenski praksi javnih naročil pogosto ne izpolnijo. Še več, ravno nasprotno menijo, da z določitvijo klavzule "ključ v roke" niso dolžni izvršiti priprav na investicijo, ker tveganje morebitnih nepredvidenih del tako ali tako nosi izvajalec. Posledice takšnega ravnanja so izrazito negativne in se že vrsto let kažejo v zlorabi klavzule "ključ v roke" (izkoriščanju te klavzule za to, da investitor prikrije slabo pripravljeno projektno dokumentacijo) ter v nezakonitem prenašanju odgovornosti za neustrezno pripravljeno tehnično dokumentacijo na izvajalce gradbenih del.
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄16

PRAVDNI POSTOPEK: Kako do resnično pospešenega pravdnega postopka?

Boštjan Pavec, 21.4.2005

Civilni sodni postopki

Boštjan Pavec, Pravna praksa, 16/2005Okrožno sodišče v Ljubljani je s 1. januarjem 2005 začelo s povsem novim posebnim ter široko podprtim programom »Pospešeni pravdni postopek1«, katerega prvi neposredni in temeljni namen2 je občutno skrajšanje pravdnih postopkov, torej posredno zmanjšati zaostanke na pravdnem oddelku tega sodišča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄16

GOSPODARSKE DRUŽBE: Začetek veljavnosti sprememb akta o ustanovitvi

Saša Prelič, 21.4.2005

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, Pravna praksa, 16/2005Dejansko stanje in vprašanja Zastopnik ustanovitelja neke enoosebne d.o.o. (X, d.o.o.), je v okviru svojih (javnopravnih) pristojnosti sprejel odlok o spremembah odloka o preoblikovanju javnega podjetja v družbo z omejeno odgovornostjo (odlok o spremembah). Prvotni odlok (odlok o preoblikovanj...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄16

Pravniški državni izpit: praksa, teorija ali utopija?

dr. Marko Pavliha, 8.6.2000

Sodišča

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 16/2000Tisto pozno oktobrsko sredo je bilo moč slutiti, da se bo jesen prezgodaj umaknila mlajši sestri zimi. Ljubljanska sivina je z odpadlim listjem še bolj poudarjala tesnobno svečanost in mračnost dolgih hodnikov ter soban s previsokim stropovjem na Tavčarjevi 9. Prežet z adrenalinom in prvobitno bojev...
Naslovnica
Pravna praksa, 1997⁄16

Posebna določila statutov delniških družb po ZGD - oblike in posledice

Matjaž Pantelič, 4.9.1997

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Matjaž Pantelič, Pravna praksa, 16/1997Za opredelitev trenutnega stanja vsebine statutarnih določil pri večini slovenskih delniških družb se mi za uvod tega prispevka zdi primerno z nekaj besedami pojasniti cilje, ki so usmerjali delovanje Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo (v nadaljnjem besedilu - Agencij...
Naslovnica
Pravna praksa, 1997⁄16

Teorija prava (I): Pravo, pravilo, načelo

dr. Marijan Pavčnik, 4.9.1997

Višje in visoko šolstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 16/1997Urednikovo pojasnilo: V tem in v naslednjih nekaj nadaljevanjih bodo objavljeni nekateri odlomki iz Teorije prava, ki jo je napisal Marijan Pavčnik; to delo izide jeseni 1997 v zbirki Pravna obzorja Cankarjeve založbe v Ljubljani. Pavčnikovo delo ima deset poglavij: (1) Uvod, (2) Pravno pravilo, (3)...
Naslovnica
Pravna praksa, 1997⁄16

Krajši delovni čas - regres za letni dopust

Taja Plešnik, 4.9.1997

Delovna razmerja, Kolektivne pogodbe

Taja Plešnik, Pravna praksa, 16/1997Delavka je zaposlena v vrtcu s krajšim delovnim časom (4 ure). Kakšen regres za letni dopust ji pripada? Kadar je delavec v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom (vnaprej določena oblika delovnega razmerja za opravljanje določenih del), ima v skladu s tretjim odstavkom 27. člena Zakona o tem...
Naslovnica
Pravna praksa, 1997⁄16

Jubilejna nagrada - po novi SKPGD

Taja Plešnik, 4.9.1997

Kolektivne pogodbe

Taja Plešnik, Pravna praksa, 16/1997Ali pri pravici do jubilejne nagrade zadnji delodajalec, ki je izplačevalec jubilejne nagrade, upošteva samo delovno dobo, doseženo pri zadnjem delodajalcu ali se upošteva skupna delovna doba? Delavec je namreč v letu 1996 prejel jubilejno nagrado za 20 let skupne delovne dobe, v letu 1997 pa bo ta ...
Naslovnica
Pravna praksa, 1997⁄16

Vpis prenehanja delovnega razmerja v delovno knjižico

Taja Plešnik, 4.9.1997

Delovna razmerja

Taja Plešnik, Pravna praksa, 16/1997V skladu s pravilnikom o delovni knjižici se delavcu, ki mu preneha delovno razmerje na petek, v rubriko "prenehanje delovnega razmerja" vpiše datum nedelje, razen če nista sobota in nedelja v tej organizaciji oziroma pri delodajalcu ali v drugi organizaciji oziroma delodajalcu, pri katerem delavec ...
Naslovnica
Pravna praksa, 1997⁄16

Disciplinski postopek - povračilo stroškov za odvetnikovo delo

Taja Plešnik, 4.9.1997

Odvetništvo in notariat

Taja Plešnik, Pravna praksa, 16/1997V disciplinskem postopku, v katerem je delavca zastopal odvetnik, je bilo ugotovljeno, da delavec ni odgovoren za očitane kršitve delovne discipline. Ali je delavec opravičen do povračila stroškov, ki jih je imel za odvetnika po odvetniški tarifi? Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 1...
Naslovnica
Pravna praksa, 1997⁄16

Pristojnosti centrov za socialno delo - odvzem ogroženega otroka

dr. Mateja Končina-Peternel, 4.9.1997

Upravni postopek in upravne takse, Zakonska zveza in družinska razmerja

dr. Mateja Končina-Peternel, Pravna praksa, 16/1997Vzemimo naslednji primer: Strokovni delavci centra za socialno delo (CSD) izvedo za otroka, ki je zelo ogrožen s strani svojih staršev. Starši delavcem CSD preprečujejo dostop do otroka. Otrok se nahaja v stanovanju, starši pa so odšli v službo. Po strokovni presoji CSD je zdravje ali življenje otro...
Naslovnica
Pravna praksa, 1997⁄16

Pravice delavca po vrnitvi s služenja vojaškega roka

Taja Plešnik, 4.9.1997

Delovna razmerja

Taja Plešnik, Pravna praksa, 16/1997Delavcu, ki je zaposlen v zavodu za nedoločen čas, zaradi odhoda na služenje vojaškega roka mirujejo pravice iz dela (od 8. 1. 1997). Delavec se vrne na delo 15. 8. 1997. Ali takemu delavcu pripada celoten letni dopust in regres ali le sorazmerni del dopusta in regresa in ali je potrebno delavca nap...
Naslovnica
Pravna praksa, 1996⁄16

Samostojni podjetnik ni zmožen izplačati regresa niti plač po kolektivni pogodbi...

Taja Plešnik, 5.9.1996

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Taja Plešnik, Pravna praksa, 16/1996Samostojni podjetnik ne more izplačati delavcem regresa za letni dopust, niti ni sposoben izplačevati plač v višini, ki jo določa kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci. Kakšne so sankcije za neizpolnitev zakona o socialnem sporazumu za leto 1996, oziroma kako lahko delavec od de...
Naslovnica
Pravna praksa, 1996⁄16

Nadomestilo plače zaradi opravičene odsotnosti z dela

Taja Plešnik, 5.9.1996

Delovna razmerja, Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje

Taja Plešnik, Pravna praksa, 16/1996Podjetje je delavcu, ki je določenega dne delal 4 ure, nato pa je za isti dan prinesel potrdilo lečečega zdravnika o začasni nezmožnosti za delo zaradi bolezni, obračunalo nadomestilo zaradi začasne zadržanosti z dela za ves dan. Delavec pa zahteva poleg plačanega nadomestila za odsotnost z dela zar...
Naslovnica
Pravna praksa, 1996⁄16

Trajno presežna delavka

Taja Plešnik, 5.9.1996

Delovna razmerja

Taja Plešnik, Pravna praksa, 16/1996- odpovedni rok Delavka je bila v času bolniškega staleža opredeljena kot trajni presežek, zato ji šestmesečni odpovedni rok ni pričel teči. Od maja 1996. leta pa je delavka začela delati po štiri ure v skrajšanem delovnem času, štiri ure pa je v bolniškem staležu. Ali bo delavki začel teči od...
Naslovnica
Pravna praksa, 1996⁄16

Odpravnine svojcem umrlega delavca

Taja Plešnik, 5.9.1996

Pokojninsko in invalidsko zavarovanje

Taja Plešnik, Pravna praksa, 16/1996Ali pripada svojcem umrlega delavca, ki je na dan smrti v delovnem razmerju za nedoločen čas, odpravnina oziroma kakšen drug denarni prejemek? V zvezi s pravico do odpravnine je potrebno pojasniti, da poznamo več vrst odpravnin. Tako zakon o delovnih razmerjih določa odpravnino v primeru prene...
Naslovnica
Pravna praksa, 1995⁄16

Jedrsko pravo kot vir zaupanja

dr. Marko Pavliha, 21.9.1995

Industrija in energetika

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 16/1995Na svetu deluje 432 jedrskih elektrarn, ki so s skupno močjo 341.910 MW leta 1994 proizvedle 17 % električne energije. Največ nukleark je v ZDA (109), potem pa sledijo Francija (56), Japonska (50), Velika Britanija (34), Rusija (29), Kanada (22), Nemčija (21) ter nekatere druge države. Čeprav ni moč...
Naslovnica
Pravna praksa, 1994⁄16

Registracija gospodarskih družb

Saša Prelič, 8.9.1994

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, Pravna praksa, 16/19941. septembra smo se člani mariborskega pravniškega društva po poletnih počitnicah ponovno zbrali na svojem rednem mesečnem srečanju v prostorih mariborske Pravne fakultete. Medse smo tokrat povabili Jožo Nikolič, vodjo oddelka za gospodarsko sodstvo Temeljnega sodišča v Mariboru, katere predavanje j...
Naslovnica
Pravna praksa, 1992⁄16

Primeri iz sodne prakse (upravni spori) o pridobitvi in prenehanju državljanstva

Vasilij Polič, 3.9.1992

Upravni spor, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Vasilij Polič, Pravna praksa, 16/1992Obsežno smo predstavili pridobitev državljanstva RS in objavili nekaj odločb s področja pridobivanja oziroma prenehanja državljanstva - po naši sodni praksi v zadnjih letih - že v prilogi k prejšnji številki -15/92! Sprejem v državljanstvo po 40. členu novega zakona (1992) Z izpodbijano odločb...
Naslovnica
Pravna praksa, 1992⁄16

Predlog za novelo zakona o prekrških

Zdenko Pavlina, 3.9.1992

Prekrški

Zdenko Pavlina, Pravna praksa, 16/1992V številki 15 Poročevalca z dne 27. 7. 1992 je bil objavljen predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških, s predlogom zakona, ki ga je pripravilo Ministrstvo za pravosodje in upravo.
Naslovnica
Pravna praksa, 1991⁄16

Razvoj organov za postopek o prekrških v republikiSloveniji

Zdenko Pavlina, 5.9.1991

Prekrški

Zdenko Pavlina, Pravna praksa, 16/1991Za ta razvoj sta značilni dve obdobji: Prvo obdobje zajema čas od 1945 leta do 1971 leta; drugo obdobje, ki se začne z uveljavitvijo XXX Ustavnega amandmaja v letu 1971 (Ur. l. SFRJ, št. 29/71), pa pomeni prelomnico v razvoju prava o prekrških, še posebej po sprejemu novega republiškega zakona o pre...
Naslovnica
Pravna praksa, 1991⁄16

Argumentacija v pravu

dr. Marijan Pavčnik, 5.9.1991

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 16/1991Pomen zgodovinskega konteksta V kontekst zgodovinske razlage sodi primer, ko je sodišče razlagalo opredelitev žalitve "najvišjih organov" državne oblasti glede na predlog kazenskega zakonika, v katerem je bila sprva besedna zveza "najvišji organ oblasti ali uprave", a sta po razpravi v zakonodajn...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 16

Leto objave

2019(2) 2005(2) 2000(1) 1997(8)
1996(4) 1995(1) 1994(1) 1992(2)
1991(2)

Področja

2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOP QRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov