O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 45)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Pravica do ohranitve dostojanstva

dr. Igor Pribac, 21.3.2019

Zdravstvena in lekarniška dejavnost

dr. Igor Pribac, Pravna praksa, 12/2019Pravica do dostojanstvene smrti, kot se glasi ena od ubeseditev zavzemanja za pravno ureditev pravice do samomora z zdravniško pomočjo in do evtanazije, zelo jasno poudari ključno razsežnost tega zavzemanja. Gre za dostojanstvo, za njegovo ohranitev tudi ob koncu življenja, ko ga lahko zdeluje bolezen in ko se bolezni lahko pridružijo še družbene okoliščine, nenaklonjene ohranitvi dostojanstva. Razprava, ki si je utrla pot v javnost, je torej razprava o dostojanstvu. Kaj je dostojanstvo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄12

Obveznosti upravljavcev občinskih cest - policijski vidik

Pahulje Tomaž, Smolej Boštjan, 27.3.2014

Uprava

mag. Tomaž Pahulje, Boštjan Smolej, Pravna praksa, 12/2014Ministrstvo za notranje zadeve oziroma Policija se pri izvajanju ukrepov iz svoje pristojnosti srečuje s primeri izvajanja pooblastil na javnih kategoriziranih površinah (cestah, poteh itd.), za katere pa ugotavlja, da lastninska razmerja niso urejena, kot to določa Zakon o cestah (ZCes-1), saj posamezne občine v roku, ki ga določa 126. člen tega zakona, tj. do 1. aprila 2012, niso uskladile lokalnih predpisov o kategorizaciji občinskih cest z zakonom. Pri tem se srečujemo s problematiko deljenih pristojnosti in (ne)ukrepanjem pristojnih organov, pristojnostjo in odzivnostjo lokalnih skupnosti in njihovih (inšpekcijskih) služb ter vprašanjem zakonitosti veljavnih predpisov, zlasti občinskih odlokov. Policija se pri izvajanju pooblastil prav tako srečuje z izvajanjem ukrepov v primerih neveljavne (neustrezno zamenjane) vertikalne prometne signalizacije, ki je postavljena na podlagi določb Pravilnika o prometnih znakih na cestah in ki v prehodnem obdobju (torej v desetih letih po uveljavitvi pravilnika oziroma do 1. julija 2010) ni bila ustrezno zamenjana.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄12

Razsežnosti dokazovanja v evropskem civilnem postopku

Mitja Pukšič, 27.3.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Mitja Pukšič, Pravna praksa, 12/2014Dne 20. in 21. marca 2014 je na Univerzi v Mariboru potekala odmevna in po odzivu sodeč zelo uspešno izvedena mednarodna konferenca Razsežnosti dokazovanja v evropskem civilnem postopku, ki jo je pod vodstvom nosilke projekta profesorice na PF Univerze v Mariboru dr. Vesne Rijavec organiziral Inštitut za civilno, primerjalno in mednarodno zasebno pravo PF Univerze v Mariboru. Konferenco je finančno podprl program Civilno pravosodje/Kazensko pravosodje EU v okviru evropskega projekta, ki združuje nacionalne poročevalce in številne raziskovalce iz 28 držav EU in katerega glavni cilj je raziskati, ali obstaja skupno jedro evropskega dokaznega prava, predvsem dokaznega postopka, in če obstaja, opisati njegovo vsebino in najpomembnejše točke razdora med nacionalnimi pravnimi sistemi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄12

Etika v zaporu - epilog

Jože Podržaj, 29.3.2012

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Jože Podržaj, Pravna praksa, 12/2012Nespodobno bi bilo, če bi dr. Petrovcu odrekal humanizem in pravičništvo, bi pa pričakoval, da bo zmogel bolj častno in navsezadnje strokovno (poznavalsko) držo ob očitni zadregi, ko je soočen s konkretnim izzivom, na primer s primerjavo med Dobom in tujimi zapori.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄12

Sodelovanje med nadzornim svetom in notranjim revizorjem

dr. Peter Podgorelec, 29.3.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Peter Podgorelec, Pravna praksa, 12/2012Razprave o učinkovitosti delovanja nadzornega sveta so stare toliko kot nadzorni svet sam. Nanjo vpliva več vrst dejavnikov, med njimi prav gotovo tudi neodvisnost, ki je v zadnjem času še posebej v ospredju razprav, tako na domači kot tudi mednarodni ravni. Pri nas se razprave o neodvisnosti osredotočajo predvsem na neodvisnost personalne sestave nadzornega sveta, pri tem pa se pozablja, da je enako pomembna tudi neodvisnost informacij, potrebnih za izvrševanje nadzorne funkcije. V zakonu so neodvisne informacije urejene le delno, zunaj tega okvira pa je ovira za njihovo razširitev načelo ločenosti funkcij vodenja in nadzora, na kateri temelji dvotirni model upravljanja. Gre za vprašanje, ali in koliko izključitev iz vodenja poslov povleče za sabo tudi izključitev možnosti neodvisnih informacij, to je zlasti informacij, ki jih nadzorni svet ali njegove komisije pridobivajo od zaposlenih v podjetju, mimo uprave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄12

Retorika v mednarodnem okolju

dr. Marko Pavliha, 25.3.2010

Ostalo

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 12/2010Slovenija je vključena v razne evropske in mednarodne povezave (denimo Evropsko unijo, Združene narode, Svet Evrope, NATO), kar vse bolj vpliva na vsakdanje delo (tudi) pravnikov. Nekdaj povsem preprost, v slovenščino zapisan predpis je lahko danes zmes ali spojina nacionalne postave, evropskih pogo...
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄12

Svoboda gibanja in državljanstvo EU

dr. Darja Senčur-Peček, 25.3.2010

Delovna razmerja, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Darja Senčur-Peček, Pravna praksa, 12/2010V bistvu ideje evropskega združevanja je oblikovanje skupnega trga. Gre za območje brez notranjih meja, na katerem je zagotovljen prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala.1 Prosto gibanje oseb je tako ena od štirih razsežnosti notranjega trga oziroma ena od štirih temeljnih svoboščin, kot jih ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄12

Novosti sekundarne zakonodaje EU na področju energetike in slovensko pravo

dr. Rajko Pirnat, 25.3.2010

Uprava, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Rajko Pirnat, Pravna praksa, 12/2010Tretji sveženj predpisov Evropske unije na področju energetike sestavljajo obe novi direktivi o skupnih pravilih notranjega trga za električno energijo in zemeljski plin (Direktiva 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energij...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄12

Pravna kultura

dr. Marijan Pavčnik, 26.3.2009

Ostalo

dr. Marijan Pavčnik, dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 12/2009Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄12

Delovnopravni položaj vodilnih delavcev

dr. Darja Senčur-Peček, 26.3.2009

Delovna razmerja

dr. Darja Senčur-Peček, dr. Darja Senčur-Peček, Pravna praksa, 12/2009Ali lahko imajo vodilni delavci s pogodbo o zaposlitvi določeno, da so v delovnem razmerju za nedoločen čas, na vodilno delovno mesto pa so imenovani za neko omejeno obdobje, npr. štirih let? So lahko po tem obdobju znova imenovani ali pa se jim morajo zagotoviti pravice v skladu z ZDR (npr. ponudba...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄12

Dodelitev radijskih frekvenc kot koruptivno dejanje?

Mark Pohar, 26.3.2009

Uprava

Mark Pohar, Mark Pohar, Pravna praksa, 12/2009Dne 27. februarja 2009 je na svojih spletnih straneh Komisija za preprečevanje korupcije objavila načelno mnenje št. 162, v katerem ugotavlja, da naj bi odgovorne osebe Agencije za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije (APEK) pri dodelitvi radijskih frekvenc za UMTS družbi Tušmobil, ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄12

Javne pogodbe

dr. Rajko Pirnat, 27.3.2008

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Rajko Pirnat, Pravna praksa, 12/2008dr. pravnih znanosti, redni profesor, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani Namen prispevka je analizirati domeno pogodb in drugih poslov ali celo enostranskih pravnih aktov, na katere se nanašajo pravila javnega naročanja in javnih koncesij. Ob tem predlagam uporabo izraza "javna pogodba" kot...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄12

Ločeno mnenje

Tomaž Pavčnik, 27.3.2008

Civilni sodni postopki

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 12/2008 Odločitev, ki jo sodnik sprejme, je zanj kdaj tudi taka, da pomemben del njegove osebnosti z njo ne soglaša. Primeri so različni. Tako lahko na primer sodnik svojo odločitev doživlja kot kruto, drugič kot žalostno, kdaj kot pretirano in spet drugič kot takšno, ki prinaša v življenje samo nesrečo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄12

Božičnica

Slavi Pirš, 27.3.2008

Delovna razmerja

Slavi Pirš, Pravna praksa, 12/2008 Do 31. decembra 2007 sem bil zaposlen v podjetju, ki je pri plači 18. decembra 2007 izplačalo božičnico vsem delavcem v višini 500 evrov bruto, razen meni in moji ženi, ker sva s 1. januarjem 2008 prekinila delovno razmerje. Za kakšen namen se izplača božičnica in ali sem do te upravičen tudi j...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄12

Strah in pogum

dr. Dragan Petrovec, 29.3.2007

Človekove pravice

dr. Dragan Petrovec, Pravna praksa, 12/2007dr. pravnih znanosti, raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo pri PF Univerze v Ljubljani Ko je Kocbek spisal Premišljevanje o Španiji, je sledilo marsikaj. Kot veren človek je premogel kritične besede zoper prevladujoči del španske cerkve, ki si je med državljansko vojno prihodnost začrtal...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄12

Določanje višine preživnine za otroka

mag. Boštjan Pavec, 30.3.2006

Zakonska zveza in družinska razmerja

mag. Boštjan Pavec, Pravna praksa, 12/2006Pri odločanju o višini preživnine za otroka v družinskih sporih se sodišča stalno spopadajo z zahtevnim vprašanjem, kako določiti znesek, ki bo povsem skladen tako s temeljnim načelom družinskega prava – koristjo otroka – kot z določbami ZZZDR,1 ki natančneje urejajo institut preživljanja otrok.
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄12

V prvo gre rado

Katja Plauštajner, 1.4.2005

Ostalo

Katja Plauštajner, Pravna praksa, 12/2005Pravijo, da od »moot courtov« lahko postaneš odvisen. Verjetno bo kar držalo. Potem, ko sva se na Harvardu znašla jaz, lanskoletna zmagovalna pravobranilka tekmovanja iz evropskega prava (European Law Moot Court), in Tim Corthaut, dolgoletni trener ekipe Univerze v Leuvnu na tem tekmovanju, je bila ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄12

Z OBROBJA POSTAVE: Ignorantia iuris nocet

Tomaž Pavčnik, 1.4.2005

Kultura in umetnost

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 12/2005Načelo, zapisano v naslovu, temelji na predpostavki, da vsi subjekti pravo poznajo. Takšno izhodišče je nujen pogoj, da je pravo sploh lahko obvezen sistem pravil. A vendar načelo pravne države terja, da je ta predpostavka več kot zgolj fikcija. Predvsem zato, ker je prvenstven namen pravnih pravil ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄12

Neenakost otrok v zakonskih sporih in postopkovna (ne)pravičnost sporazumne razveze zakonske zveze

mag. Peter Prodanovič, 1.4.2004

Zakonska zveza in družinska razmerja, Civilni sodni postopki

mag. Peter Prodanovič, Pravna praksa, 12/2004Zakonska zveza preneha s smrtjo enega od zakoncev, z razglasitvijo enega zakonca za mrtvega, z razvezo zakonske zveze in z razveljavitvijo zakonske zveze. Če je zakonska zveza iz kateregakoli razloga postala nevzdržna, sme vsak zakonec zahtevati razvezo zakonske zveze ter v ta namen vložiti razve...
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄12

Delavcem čast in oblast!

dr. Marko Pavliha, 3.4.2003

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Delovna razmerja

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 12/2003Trpka je neizsanjana môra morečega mrtvila ustavnih določb o socialni državi in enakosti pred zakonom, v kateri se peščica še živečih utopičnih idealistov premetavamo po trnovi žimnici novodobne demokracije, gospodje kot Karl, Friedrich, Edvard in drugi kameradi delavstva pa v trugi zasovražene in z...
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄12

Lokalna samouprava: Pokrajine v Sloveniji

Astrid Prašnikar, 4.4.2002

Lokalna samouprava

Astrid Prašnikar, Pravna praksa, 12/2002Razvoj lokalne samouprave v naši državi je prišel do stopnje, ko je postalo razmišljanje o nujnosti ustanovitve pokrajin že del našega vsakdanjika. Vlada RS se je za ustanovitev pokrajin odločila zlasti zaradi številnih strokovnih mnenj, študij in mednarodnih primerjav, ki govore v prid regionalizac...
Naslovnica
Pravna praksa, 2001⁄12

Izstop družbenika iz d.o.o. - vračilo stvarnega vložka

Peter Podgorelec, 19.4.2001

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Peter Podgorelec, Pravna praksa, 12/2001Kakšen je postopek izstopa družbenika iz d. o. o.? Ali ima pravico zahtevati vračilo stvarnega vložka? Ali mora biti izjava o izstopu podana v notarski obliki? Kako poteka nadaljnji postopek, če ostali družbeniki stvarnega vložka ne želijo prostovoljno izročiti (gre za nepremičnino, za katero ima...
Naslovnica
Pravna praksa, 2001⁄12

Svetovni kongres AIPPI

Janko Pučnik, 19.4.2001

Intelektualna lastnina

Janko Pučnik, Pravna praksa, 12/2001V Melbournu se je v začetku aprila zaključil svetovni kongres AIPPI, na katerem je bila med več kot 1.500 udeleženci tudi petčlanska delegacija slovenskega AIPPI. Udeleženci so na plenarnih zasedanjih obravnavali več tem: - vprašanje varovanja zaupnih informacij (posebej na področju farmacije in...
Naslovnica
Pravna praksa, 2001⁄12

Zemljišča: Pogodba o prenosu zemljišč

Petra Pozderec, 19.4.2001

Lastnina in druge stvarne pravice, Kmetijska zemljišča

Petra Pozderec, Pravna praksa, 12/2001Občine in sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS Zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 10/93, 1/96 in 23/96 - popravek - v nadaljevanju: ZSKZDRS), ki je začel veljati 11. marca 1993, je opredelil zemljišča, ki so tega dne postala last Sklada kmetijskih...
Naslovnica
Pravna praksa, 2001⁄12

Iz torkle: Za dekana fakultete imenovan le redni profesor?

dr. Marko Pavliha, 19.4.2001

Višje in visoko šolstvo

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 12/2001Senat Fakultete za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani je na svojih sejah 3. in 10. aprila 2001 sprejel nova Pravila, v katerih je med drugim zapisano, da je lahko za dekana imenovan le redni profesor. Takšna določba (poleg številnih drugih "cvetk"), ki jo menda lahko najdemo tudi v pravilih ne...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 12

Leto objave

2019(1) 2014(2) 2012(2) 2010(3)
2009(3) 2008(3) 2007(1) 2006(1)
2005(2) 2004(1) 2003(1) 2002(1)
2001(5) 1999(1) 1998(3) 1997(1)
1996(6) 1995(2) 1994(1) 1993(3)
1991(2)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOP QRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov