O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 50)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄1

Prekinitev in nadaljevanje (ne)pravdnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka - avtomatizem ali presoja?

Jaka Pengov, 11.1.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Jaka Pengov, Pravna praksa, 1/2018Pravne posledice začetka stečajnega postopka so materialnopravne in procesne. Nekatere procesne posledice so urejene v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), druge pretežno v Zakonu o pravdnem postopku (ZPP). V prispevku preučujem, kdaj (tj. v katerih vrstah zadev) in zakaj se, upoštevajoč spremembo po noveli ZPP-E, (ne)pravdni postopek, kadar se začne stečajni postopek nad pravdno stranko ali udeležencem postopka, prekine ter kdaj in zakaj se lahko nadaljuje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄1

Med Scilo stalnosti in Karibdo spremenljivosti

dr. Marijan Pavčnik, 11.1.2018

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 1/2018Besedilo je povzetek uvodnega referata, ki ga je avtor imel na znanstveni konferenci Časovnost razlage zakona. Posvet je bil 9. januarja 2018 na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Referenti so bili prof. dr. Matjaž Ambrož; doc. dr. Rok Čeferin, odvetnik; prof. dr. Pavčnik, vrhovni sodnik; doc. dr. Jadranka Sovdat, predsednica Ustavnega sodišča RS; doc. dr. Tilen Štajnpihler in zasl. prof. dr. Dragica Wedam Lukić, nekdanja ustavna sodnica. Referati s posveta bodo izšli v posebni publikaciji SAZU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄1

Položaj izbrisane pravne osebe v kazenskem postopku

mag. Ivan Pridigar, 12.1.2017

Kazenski postopek

mag. Ivan Pridigar, Pravna praksa, 1/2017Institut izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra brez likvidacije je v civilnem in gospodarskem pravu odprl več vprašanj, na katera so (različne) odgovore podajali tako zakonodajalec kot teorija in tudi praksa. Izpostavljena vprašanja ter posledice in problematika izbrisa pravnih oseb imajo svoje vplive tudi na kazensko pravo. V članku bom poskušal odgovoriti na nekatera od teh vprašanj, in sicer: o vplivu izbrisa pravne osebe na kazenski postopek, ki teče zoper to pravno osebo; o vplivu izbrisa oškodovane pravne osebe ter o kasneje najdenem premoženju izbrisane pravne osebe kot predmetu kaznivega dejanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄1

Poskusno delo

mag. Suzana Pisnik, 12.1.2017

Delovna razmerja

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 1/2017Izbira zaposlenega je zahtevna in pomembna poslovna odločitev vsakega delodajalca. Poskusna doba je namenjena preverjanju primernosti novega bodočega zaposlenega za delo, ki ga bo ta opravljal na delovnem mestu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄1

Zadrževanje in pobot izplačila plače

mag. Suzana Pisnik, 12.1.2017

Delovna razmerja

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 1/2017Delovno razmerje je po 4. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) opredeljeno kot razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in nadzoru delodajalca. Razmerje med delavcem in delodajalcem se uredi s pogodbo o zaposlitvi. Ena izmed bistvenih sestavin pogodbe o zaposlitvi, ki jih določa 31. člen ZDR-1, je tudi določilo o znesku osnovne plače delavca v evrih, ki mu pripada za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi, ter o morebitnih drugih plačilih. Plača je tako pravica delavca in obveznost delodajalca, ki izhaja iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Določitev plače je namreč bistven in nujen element pogodbe o zaposlitvi v skladu z osmo alinejo prvega odstavka 31. člena ZDR-1.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄1

Razlagalni razmislek ob dnevu ustavnosti

dr. Marijan Pavčnik, 7.1.2016

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 1/2016Ustava ni samo temeljni vsebinski pravni akt, ki ureja temeljne (človekove) pravice, temeljna pravna načela in državno ureditev. Pomembno je, da je tudi izhodiščni postopkovni akt, ki omogoča, da državnopravno organizirana skupnost lahko deluje. V naravi vsakega normativnega pravnega akta, ustave pa še posebej, je, da njegova vsebina ni vnaprej samodejno tako določno izklesana, da jo je treba samo še uporabiti. Preden pravni akt, ustavo pa še posebej, uporabimo, ga je treba razumeti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄1

Predpraznični dnevnik

dr. Marijan Pavčnik, 8.1.2015

Ostalo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 1/2015 Tretji del: od 15. do 24. decembra 2014 15. 12. 2014 Dan, dva pred odhodom v Beograd smo na fakulteti prejeli nasvet spoštovanih profesorjev Ljuba Bavcona in Cirila Ribičiča, naj študente ustrezno opozorimo na obletnico sprejetja Splošne deklaracije čl
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄1

Evropa kot misel, Evropa kot kamen?

Tomaž Pavčnik, 8.1.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 1/2015Prvega januarja 1986 sta se Evropski uniji pridružili Španija in Portugalska. Istega leta je v izvirniku izšel Saramagov roman Kameni splav (A jangada de pedra), ki ga od minulega leta naposled lahko beremo tudi v slovenskem prevodu. V njem je zdaj že pokojni nobelovec (tako kot v Eseju o slepoti) uporabil znan in učinkovit literarni prijem. V izhodišče stvarnega sveta vneseš eno samo, a neizmerno pomembno fikcijsko predpostavko. To omogoča, da se roman nato razvija v skladu z nam znanimi, torej resničnimi naravoslovnimi in družboslovnimi zakonitostmi, a je učinek tako za avtorja kot tudi za bralca umetniško prvovrsten. Zadene nas njegova odpiljena fikcijska prvina, hkrati pa nam močneje, a povsem verodostojno govori o sodobnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄1

Pridobitev služnosti v javno korist s priposestvovanjem v povezavi z obstoječo infrastrukturo gospodarskih javnih služb po EZ-1

Neffat Domen, Potočnik Sašo, 8.1.2015

Lastnina in druge stvarne pravice

Domen Neffat, Sašo Potočnik, Pravna praksa, 1/2015Energetski zakon (EZ-1), ki je začel veljati 22. marca 2014, je v pravni red (končno) vnesel določbe glede pridobitve služnosti v javno korist na nepremičninah, na katerih se že dlje časa nahaja infrastruktura, ki je potrebna za izvajanje gospodarskih javnih služb, če so izpolnjeni pogoji za priposestvovanje služnosti. Z uveljavitvijo teh določb je zakon zapolnil pravno praznino in uredil problematično področje, ki v razveljavljenem Energetskem zakonu (EZ) ni bilo ustrezno urejeno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄1

(Pre)pogostemu spreminjanju davčnih predpisov naj sledi ustanovitev davčnega sodišča

dr. Jernej Podlipnik, 9.1.2014

Poravnava davkov in prispevkov

dr. Jernej Podlipnik, Pravna praksa, 1/2014S 1. januarjem 2014 je začelo veljati oziroma se je začelo uporabljati cel kup novih davčnih pravil. Država poskuša s spremembami predvsem povečati priliv v javne blagajne. Nič novega, tako je že nekaj zadnjih let in ob kroničnem pomanjkanju sredstev za javno financiranje se zdi to logično. Vsakoletne spremembe cele vrste davčnih določb, pri čemer so te spremembe pogosto sprejete in objavljene pet pred dvanajsto in v časovni stiski, zaradi česar so včasih strokovno nedodelane, marsikdaj povzročajo težave tako zavezancem za davek kot tudi davčnim organom in sodiščem, ki neposredno odločajo o pravicah in obveznostih zavezancev oziroma preverjajo zakonitost teh odločitev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄1

Od Ustavnega sodišča do Metelkove

dr. Dragan Petrovec, 10.1.2013

Pravoznanstvo

dr. Dragan Petrovec, Pravna praksa, 1/2013Ne vem, ali je že bilo o Ustavnem sodišču toliko zapisanega v zadnjih dvajsetih letih, kot lahko beremo zadnje tedne. Če se je njegov predsednik dr. Ernest Petrič v Odmevih na RTV Slovenija 20. decembra lani še nekako izmikal, da ni prebral še nobene argumentirane kritike odločitve o zavrnitvi referenduma, jih je zdaj več kot dovolj. Naj omenim le dve, ki se mi zdita najbolj prepričljivi, in sicer kritika dr. Lojzeta Udeta v Sobotni prilogi Dela in dr. Jožeta Mencingerja v Mladini. A ne nameravam utrjevati tovrstne kritike, čeprav se z njo strinjam. Rad bi opozoril na nekaj drugega, kar vsaj po mojem kot neko sodnim odločbam vzporedno dogajanje maje ugled Ustavnega sodišča. Morda so tudi odločitve take, kot so, prav zaradi tega.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄1

(Ustavno)pravne razsežnosti

dr. Marijan Pavčnik, 10.1.2013

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 1/2013Podnaslov še vedno zavaja, ker dnevnika ne pišem. Gre zgolj za literarno obliko, ki omogoča sprotna odzivanja, ta pa so lahko osnova za morebitno nadaljnje razpravljanje v obliki strokovnega članka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄1

O dolžnostih

dr. Marko Pavliha, 12.1.2012

Kultura in umetnost

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 1/2012 Mark Tulij Ciceron je vklesan v zgodovinski kamen človeštva kot prodoren filozof, državnik, politik, retorik, pravnik in najvplivnejši avtor rimske ustave. Približno sredi prvega stoletja pred Kristusom, leto dni pred svojim bridkim koncem zaradi maščevalnosti Marka Antonija, je napisal zadnje
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄1

Etika v zaporu

dr. Dragan Petrovec, 12.1.2012

Pravoznanstvo

dr. Dragan Petrovec, Pravna praksa, 1/2012 V prvem prispevku (Etika pri pravnem odločanju - PP, št. 49-50/2011) sem pisal o diskrecijskem prostoru, ki je različno velik v različnih postopkih. Omejil sem se na nekatere primere, v katerih je šlo za odločanje v kazenskem postopku (sodba sodišča prve in druge stopnje), postopku ob zahtevi z
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄1

Zloraba izvršbe z izterjavo izmišljenih terjatev

Irena Polak-Remškar, 13.1.2011

Civilni sodni postopki

Irena Polak-Remškar, Pravna praksa, 1/2011Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄1

Potrošnik in garancija za brezhibno delovanje stvari

Boštjan Pintar, 13.1.2011

Obligacije, TRGOVINA

Boštjan Pintar, Pravna praksa, 1/2011univ. dipl. pravnik, študent podiplomskega študija na PF Univerze v Ljubljani Z nakupom stvari pričakujemo, da bo stvar delovala brezhibno. Pogosto se namreč zgodi, da je sprva vse v najlepšem redu, pozneje pa se pojavijo napake v delovanju. Takrat začnemo mrzlično isk
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄1

Strpnost

Tomaž Pavčnik, 14.1.2010

Človekove pravice

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 1/2010Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄1

BEREC - novi evropski regulator elektronskih komunikacij?

Mark Pohar, 14.1.2010

ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Mark Pohar, Pravna praksa, 1/2010Dne 18. decembra 2009 je bil v Uradnem listu Evropskih skupnosti objavljen reformni sveženj s področja elektronskih komunikacij, s katerim se spreminja regulativni okvir iz leta 2002. Naj spomnimo: gre za regulativni okvir, ki obsega pet direktiv,1 njegov osnovni namen pa je spodbujati konkurenco na...
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄1

Še postscriptum

dr. Marijan Pavčnik, 14.1.2010

Ostalo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 1/2010Naslov Še poslednjič o Kristanovi revoluciji1 je bil mišljen resno. Naslov pove, da govorim o revoluciji, kot jo pojmuje spoštovani kolega zasl. prof. dr. Ivan Kristan. Spoštovani kolega odgovarja2 tudi čustveno. Izrecno pravi, da je po svoje prizadet, in dodaja: "Seveda je to tudi moja revolucija ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄1

Retro

Tomaž Pavčnik, 10.1.2008

Ostalo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 1/2008Kadar pomislim na osnovno šolo, me spominske steze največkrat privedejo v učilnico četrtega razreda. Na njeni zadnji steni sta visela dva zemljevida, oba že uboga in ob robovih razcefrana. Na enem so prevladovale rjave barve, obrobljena podoba je spominjala na kokoš - tako kot spominja še danes.
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄1

Davčna reforma – korak v pravo smer, a premajhen

mag. Boštjan Petauer, 11.1.2007

Davki občanov in dohodnina, Davek na dodano vrednost in trošarine

mag. Boštjan Petauer, Pravna praksa, 1/2007mag. pravnih znanosti, BDO EOS Svetovanje Potem ko je Vlada Republike Slovenije v letu 2005 izvedla nujne popravke davčne zakonodaje (zlasti zakona o dohodnini), ki jo je malo pred odhodom z oblasti (kljub mnenju stroke, naj z njo še počaka in jo raje pripravi temeljiteje) pripravila prejšnja ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄1

Uporaba okvirnih sporazumov v postopkih oddaje javnih naročil

mag. Andreja Primec, 12.1.2006

Proračun

mag. Andreja Primec, Pravna praksa, 1/2006Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerze v Mariboru Čeprav se pojem okvirni sporazum pogosto uporablja za označevanje nove oblike postopka za oddajo javnega naročila, je taka uporaba nestrokovna. Niti slovenska zakonodaja niti evropske direktive s tem izrazom ne pojmujejo posebnega postopka, temveč ga...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄1

ZGD - H

Saša Prelič, 13.1.2005

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Saša Prelič, Pravna praksa, 1/2005Konec minulega leta si bomo zapomnili tudi po uveljavitvi sprememb vrste predpisov. Tako je bil v 139. številki lanskega Uradnega lista - poleg sprememb davčnih predpisov - objavljen tudi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarskih družbah (ZGD-H). Zakon je stopil v veljavo naslednji dan...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄1

O pravniških vplivnežih

dr. Marko Pavliha, 15.1.2004

Ostalo

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 1/2004Ugledno podjetje Ius Software je že tretjič organiziralo izbor desetih najvplivnejših pravnikov v Sloveniji, tokrat za leto 2003. Pojma nimam, zakaj sem se že drugič uvrstil v imenitno druščino kolegic in kolegov, med nekdanjega predsednika države, generalnega sekretarja vlade, antikorupcijskega ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄1

Gospodarske družbe ob vstopu Slovenije v EU

Sara Pernuš, 15.1.2004

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Sara Pernuš, Pravna praksa, 1/2004V okviru sklopa predavanj Slovenija in mednarodni gospodarskopravni izzivi, ki jih v prostorih ljubljanske PF organizira Društvo za mednarodno pravo, je 27. novembra o slovenskih gospodarskih družbah ob vstopu v EU predaval dr. Marko Ilešič. Evropsko pravo, ki se dotika gospodarskih družb kot pra...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 1

Leto objave

2018(2) 2017(3) 2016(1) 2015(3)
2014(1) 2013(2) 2012(2) 2011(2)
2010(3) 2008(1) 2007(1) 2006(1)
2005(1) 2004(2) 2003(2) 2001(2)
2000(3) 1999(1) 1998(3) 1997(3)
1996(3) 1995(3) 1994(1) 1993(2)
1992(1) 1991(1)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOP QRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov