O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 41)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Svoboda meglenega možica

Tomaž Pavčnik, 15.2.2018

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 6/2018Pod roke mi je prišel predlog novele Stvarnopravnega zakonika. Ne tisti, ki je bil v igri pred letom ter se je - nomotehnični estetiki in etiki na ljubo - izjalovil. Tokrat gre za tri člene novele, torej nekakšen zakonodajni haiku poslanca Čuša, katerega nosilno načelo se (dobesedno) glasi: "Živali niso stvari, ampak čuteča bitja, zmožna trpljenja." Stavek je lep, temu ne gre oporekati. S takšno stvaritvijo bi se lahko kosala le morebitna nova zakonodajna stvaritev. V prvem členu Družinskega zakonika bi lahko dodali nov odstavek: "Otroci so naše največje bogastvo." A če bi ravnali tako, bi utegnilo na vrata Državnega zbora potrkati Računsko sodišče in preveriti, ali se na proračunski sesek parlamenta nemara niso priredili "umetniki, tatovi, razbojniki in drugi postopači". Recimo torej, da poslanec za nadgradnjo starega paragrafa zgolj ni izbral prave literarne forme, ker mu pač manjka pravnoteoretične izobrazbe. A slabonamernosti mu zanesljivo ni mogoče očitati. Tudi neumnosti ne. Česar pa ni mogoče reči za mnoga druga zakonodajna prerekanja. Mar ni država, ki mora (hoče?) sprejemati poseben zakon, če želi zgraditi viadukt, parkirišče, cesto ali par deset kilometrov železnice, šentflorjanska - če naj bo tudi meni dovoljeno, da se v Cankarjevem letu naslonim nanj? Si predstavljate Zakon o pripravi zajtrka dne 15. februarja 2018?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Ali je Uber res super?

Vlačič Patrick, Pavliha Marko, 15.2.2018

Promet in zveze - splošno

dr. Patrick Vlačič, dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 6/2018Uber je brez dvoma nadvse uspešen poslovni model. Koncept, razvit šele leta 2008, je za svojo rast potreboval humus v obliki zadostne razširjenosti pametnih telefonov, ki so omogočili posel, s katerim se danes obračajo milijarde evrov. Pod to bleščečo zunanjostjo se kot običajno odpirajo številna pravna vprašanja. Ena so povezana z nelojalno konkurenco, druga s prevoznim obligacijskim pravom, tretja z upravnim pravom (licenciranjem) in četrta z delovnim pravom. Ta prispevek se osredotoča na ključno vprašanje, pod čigavo pristojnost sodijo Uberjevi prevozi, ali pod pristojnost Evropske unije ali držav članic. Ali gre pri tem konceptu zgolj za posredovanje prek mobilne aplikacije ali je Uber tudi prevoznik v prevozni pogodbi? Sodba Sodišča Evropske unije v zadevi Asociación Profesional Elite Taxi proti Uber Systems Spain SL. je dala odgovor na gornje vprašanje, a to je šele prva odločitev v več deset vloženih zadevah v zvezi s konceptom Uber, ki čakajo Sodišče Evropske unije v bližnji prihodnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄6

Pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela na domu

mag. Suzana Pisnik, 16.2.2017

Delovna razmerja

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 6/2017Delo na domu se zaradi hitrega razvoja telekomunikacijske in informacijske tehnologije čedalje bolj uveljavlja tako v razvitem svetu kot tudi v državah razvoja in postaja čedalje pomembnejša alternativa klasičnemu delu na delovnem mestu. To pa zaradi tega, ker živimo v tehnološko-informacijski družbi, v kateri sta čas in denar najpomembnejša dejavnika vsakega delodajalca. Pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela na domu daje delodajalcu določene finančne in druge ugodnosti, seveda pa so na drugi strani tudi negativne posledice te pogodbe, ki jih bom podrobneje opredelila v nadaljevanju. V skladu z 68. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) se kot delo na domu šteje delo, ki ga delavec opravlja na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, ki so izven delovnih prostorov delodajalca. Za delo na domu se šteje tudi delo na daljavo, ki ga delavec opravlja z uporabo informacijske tehnologije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄6

Dokapitalizacija in nakup lastnih delnic

Neffat Domen, Potočnik Sašo, 16.2.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Domen Neffat, Sašo Potočnik, Pravna praksa, 6/2017Delniška družba je prodala svojo naložbo po znatno nižji ceni od tiste, po kateri je bila pred leti kupljena. Zaradi tega bo poslovno leto zaključila z izgubo iz poslovanja, ki je ni mogoče pokriti niti z uporabo prenesenega dobička iz prejšnjih let. Družba bo dokapitalizirana, hkrati bodo obstoječi delničarji družbi odprodali delnice z namenom umika. Družba je sicer solventna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄6

Vezanost javnega naročnika na določila lastne razpisne dokumentacije

dr. Klemen Pohar, 16.2.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 6/2017V postopkih javnega naročanja so razpisne dokumentacije običajno obsežne, njihovih določil pa ni mogoče premisliti v luči vseh mogočih bodočih situacij. Nemalokrat se tako zgodi, da naročnik v razpisno dokumentacijo vključi določilo, čeprav se vseh implikacij ob njegovem zapisu niti ne zaveda, vendar pa tudi tako določilo ne glede na naročnikovo voljo (oziroma njeno odsotnost) velja, ponudniki pa vanj zaupajo. Prav zaradi tega naročniki po poteku roka za oddajo ponudb ne smejo več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije, vendar pa se v mnoštvu raznolikih življenjskih primerov včasih postavi vprašanje, ali morda tehtanje med nasprotujočimi si načeli javnega naročanja ne narekuje česa drugega. V predstavljeni zadevi je Sodišče EU presojalo vezanost naročnika na določila razpisne dokumentacije, in sicer s tehtanjem med načeli transparentnosti in enakopravne obravnave ponudnikov ter načelom sorazmernosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄6

Ali so roki v besedilih FIDIC prekluzivni samo za izvajalca?

mag. Maja Potočnik, 11.2.2016

Obligacije

mag. Maja Potočnik, Pravna praksa, 6/2016Za besedila pogodb FIDIC se širi glas, da so za izvajalce nevarna, ker vsebujejo precej prekluzivnih rokov, v zvezi s katerimi izvajalci izgubijo svoje pravice, če jih ne uveljavljajo pravočasno. Hkrati pa obstaja splošno prepričanje, da to ne velja za pravice inženirja in naročnika, za katera naj roki ne bi bili prekluzivni, temveč zgolj instrukcijski, če ne že nedoločeni. Vendar pa skrben pregled besedil FIDIC pokaže, da ni tako in da tudi za inženirja in naročnika obstajajo roki, ki so prekluzivni, katerih posledica je popolna izguba njunih pravic nasproti izvajalcu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄6

Patentiranje računalniških programov v praksi Evropskega patentnega urada

dr. Klemen Pohar, 11.2.2016

Intelektualna lastnina

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 6/2016Evropska patentna konvencija (EPK) v 52. členu določa, da se evropski patenti podeljujejo za katerekoli izume z vseh področij tehnike, če so novi, inventivni in industrijsko uporabljivi. Za izume pa ne štejejo računalniški programi, če se patentna prijava oziroma patent nanaša na te programe kot take. Ob dejstvu, da je patentiranje računalniških programov danes povsem običajno, si poglejmo, kakšna je v praksi Evropskega patentnega urada (EPU) razlaga prepovedi patentiranja računalniških programov in kako je EPU prišel do razlage Evropske patentne konvencije, ki ima z njenim besedilom le še malo skupnega.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄6

(Prvih) deset let Zakona o varstvu osebnih podatkov

Mojca Prelesnik, 12.2.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Mojca Prelesnik, Pravna praksa, 6/2015Okrogle obletnice so priložnost za statistike, bilance in sklepe. Letos praznujemo deset let veljavnosti Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), ki je začel veljati 1. januarja 2005, zato je pravi čas za pogled nazaj in v prihodnost. ZVOP-1 pa ni prvi, ki je uredil pravno področje varstva osebnih podatkov. Prvi zakon je začel veljati že leta 1990, drugi pa leta 1999. Poleg obeh predhodnikov sedanjega ZVOP-1 pa je treba omeniti tudi Ustavo, ki je leta 1991 varstvo osebnih podatkov dvignila na raven ustavne človekove pravice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄6

Vprašanje pravice dostopa javnosti do dobesednih zapisov sej vlade

Neža Pirnat, 12.2.2015

JAVNO OBVEŠČANJE

Neža Pirnat, Pravna praksa, 6/2015Informacijski pooblaščenec je 21. oktobra 2014 izdal odločbo št. 090-231/2014, s katero je odločil, da se dobesedni zapis 69. redne seje Vlade Republike Slovenije z dne 31. julija 2014, na kateri so člani vlade obravnavali predlog za imenovanje kandidatov za člana Evropske komisije, razkrije javnosti, saj ne gre za izjemo v zvezi z notranjim delovanja iz 11. točke prvega odstavka 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), ki preprečuje dostop do informacije javnega značaja, (1) kadar gre za podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in (2) bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄6

Plačilna nesposobnost dolžnika kot predpostavka za izpodbijanje pravnih dejanj po ZFPPIPP

dr. Saša Prelič, 14.2.2013

Civilni sodni postopki

dr. Saša Prelič, Pravna praksa, 6/2013Nedavno se je v poslovni praksi pojavilo vprašanje, ali je, ko gre za neodplačna razpolaganja dolžnika, to dolžnikovo pravno dejanje lahko predmet izpodbijanja po določbah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), čeprav dolžnik v času, ko je to dejanje izvršil, ni bil plačilno nesposoben.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄6

Začasna odredba v okoljskih zadevah

mag. Tanja Pucelj Vidović, 14.2.2013

Varstvo okolja

mag. Tanja Pucelj-Vidović, Pravna praksa, 6/2013Zadeva Jozef Križan in drugi proti Slovenská inšpekcia životného prostredia (št. C-416/10) z dne 15. januarja 2013 je bila v Pravni praksi že predstavljena. V pričujočem prispevku bi želela predstavitev dopolniti. Iz te sodbe ob že povedanem namreč izhaja tudi, da morajo imeti člani zadevne javnosti, upravičeni do sodnega ali drugega ustreznega varstva, po Direktivi IPPC možnost zahtevati odreditev začasnih ukrepov, s katerimi lahko do odločitve sodišča zadržijo izvrševanje pozitivne odločitve o obratovanju IPPC-naprave. Ker se upravičenje do sodnega varstva nanaša tudi na okoljske nevladne organizacije s posebnim statusom po Zakonu o varstvu okolja (ZVO-1), taka sodba odpira vprašanje skladnosti oziroma možnih razlag instituta začasne odredbe, kot ga ureja slovenski Zakon o upravnem sporu (ZUS-1).
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄6

Komentar Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu

dr. Marko Pavliha, 12.2.2009

Kultura in umetnost

dr. Marko Pavliha, dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 6/2009Obvezna individualna zavarovanja so pojav sodobnega gospodarstva in so v zadnjih dveh desetletjih pri nas doživela pravcati razcvet, zlasti na področju zavarovanj poklicne odgovornosti in ekoloških zavarovanj. Država želi kar najbolj zaščititi tako tretje osebe (oškodovance, žrtve) kot tudi lastnike...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄6

Nadomestilo za čas vožnje k naročnikom storitev delodajalca

dr. Darja Senčur-Peček, 12.2.2009

Delovna razmerja

dr. Darja Senčur-Peček, dr. Darja Senčur-Peček, Pravna praksa, 6/2009 Delavec opravlja svoje delo po pogodbi o zaposlitvi tako na sedežu družbe delodajalca kot tudi na sedežu strank, ki so naročniki opravljanja storitve. V pogodbi o zaposlitvi je določeno, da je kraj opravljanja dela delavca na sedežu družbe, v skladu s potrebami delovnega procesa pa bo delavec oprav...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄6

Stvarno premoženje države in »gospodarnost« upravljavcev

dr. Mirko Pečarič, 15.2.2007

Proračun

dr. Mirko Pečarič, Pravna praksa, 6/2007dr. pravnih znanosti, svetovalec Državnega sveta RS Državni zbor RS je 2. februarja sprejel zakon o stvarnem premoženju države, pokrajin on občin (ZSPDPO). Zakon bo uredil stvarno premoženje, ki je v lasti Republike Slovenije in vseh delov samoupravnih lokalnih skupnosti, pri čemer ne ponudi r...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄6

S tujih knjižnih polic

Sara Pernuš, 15.2.2007

Kultura in umetnost

Sara Pernuš, Pravna praksa, 6/2007Philippe Sands in Paolo Galizzi Documents in European Community Environmental Law (Cambridge University Press, 2006, 988 strani) Ureditev varstva okolja v Evropski skupnosti je eden najbolj zahtevnih in obsežnih pravnih sistemov za zaščito okolja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄6

Starostna pokojnina – zavarovalna doba s povečanjem

Peter Pogačar, 16.2.2006

Uprava, Pokojninsko in invalidsko zavarovanje

Peter Pogačar, Pravna praksa, 6/2006Zakon o policiji v 87. členu določa pogoje za upokojitev. Zaposleni na ministrstvu za pravosodje so se pred uveljavitvijo ZPIZ upokojevali po enakih pogojih, kot jih določa zakon o policiji. Gre za primer delavca, ki bo letos izpolnil starost 48 let in 33 let pokojninske dobe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄6

Dva pomisleka zoper zahodni pravni red

Tomaž Pavčnik, 12.2.2004

Kultura in umetnost

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 6/20041. Pretirana standardizacija Dušan Ogrizek je imel na letošnji civilnopravni sodniški šoli res navdušujoče predavanje. Tisti del, v katerem se je retorično spraševal, ali niso odškodnine za nematerialno škodo ušle nadzoru, sem sam razumel kot apel k ponovni vpeljavi zdravega razuma v sodno prakso...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄6

O kadrovski higieni na Slovenskem

Milan Pavliha, 12.2.2004

Zaposlovanje in brezposelnost

Milan Pavliha, Pravna praksa, 6/2004(Ne)spoštovanje moralnih vrednot in etičnih načel pri zaposlovanju "Etičnost ob razumnosti velja za glavno oznako specifično človeške višine. Človek razodeva posebno energijo v moči katere si postavlja pravila svojega ravnanja, vrednotenja in odločanja. Prav ta samozakonodaja v ravnanju pa napoln...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄6

Nova davčna zakonodaja

Sara Pernuš, 12.2.2004

Davki občanov in dohodnina

Sara Pernuš, Pravna praksa, 6/2004Komisija državnega sveta za gospodarstvo je 20. januarja 2004 v prostorih Državnega sveta RS pripravila posvet o novi davčni zakonodaji na področju neposrednih davkov. Predlog zakona o davku od dohodkov pravnih oseb Milojka Kolar je povedala, da naj bi bil zavezanec za davek po predlogu zakona...
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄6

Ob predstavitvi "Ekonomije" pogovor ekonomistov

Mojca Pajk, 14.2.2002

Ostalo

Mojca Pajk, Pravna praksa, 6/2002V knjigarni Konzorcij so v ponedeljek, 4. februarja, predstavili knjigo Ekonomija, delo pokojnega akademika prof. dr. Aleksandra Bajta in prof. dr. Franja Štiblarja, izid knjige, katere podnaslov je Ekonomska analiza in politika, pa je založnica - Založba GV - povezala z "okroglo mizo" o temeljih...
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄6

Poziv

dr. Marko Pavliha, 14.2.2002

Kultura in umetnost

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 6/2002Triinštiridesetletni profesor Nathan Ray Atlee je predaval tržno pravo na eni od desetih najboljših ameriških pravnih fakultet v Virginiji. Še vedno si ni čisto opomogel od grde ločitve, ki ga je doletela kot strela z jasnega. Bivša žena Vicki je pobegnila z več kot dvajset let starejšim plešastim i...
Naslovnica
Pravna praksa, 2001⁄6

Začasna odstranitev delavca - odločanje o delavčevem ugovoru

mag. Darja Senčur-Peček, 22.2.2001

Delovna razmerja

mag. Darja Senčur-Peček, Pravna praksa, 6/2001Ali 95. člen ZDR v celoti ureja institut začasne odstranitve delavca ali pa je potrebno upoštevati tudi 69. člen ZTPDR? Če se upošteva tudi 69. člen ZTPDR, potem se postavlja vprašanje, kdo je v delniški družbi, ki je v večinski lasti druge delniške družbe, pristojen organ odločiti o nalogu iz 2....
Naslovnica
Pravna praksa, 1998⁄6

Razmišljanje o uporabi sodne prakse

mag. Lidija Koman-Perenič, 2.4.1998

Sodišča

mag. Lidija Koman-Perenič, Pravna praksa, 6/1998V pp, št. 2/98 je kolega Borut Šinkovec(*1) pisal o veljavnosti predpisov, zlasti o dolžnosti njihove objave in prepovedi povratne veljave. Problem se je nanašal na začetek veljavnosti zakonov o spremembah in dopolnitvah Zakona o prispevkih za socialno varnost in Zakona o prometnem davku (Ur. l. RS,...
Naslovnica
Pravna praksa, 1998⁄6

Lastninjenje pred koncem - o oškodovanjih pa še novi postopki

mag. Anica Popovič, 2.4.1998

Denacionalizacija in lastninjenje

mag. Anica Popovič, Pravna praksa, 6/1998Družbeni pravobranilec, (v nadaljevanju: DP) v svojem poročilu za leto 1997 izkazuje, da je do konca leta 1997 prejel v obdelavo skupaj 1010 revizijskih poročil, Agencija za revidiranje lastninskega preoblikovanja pa ocenjuje, da bo opravila še blizu 300 novih revizij, se pravi revizij za čas od 1. ...
Naslovnica
Pravna praksa, 1998⁄6

Davek od dobička iz kapitala: prodaja podedovanene premičnine

Jelka Podgoršek, 2.4.1998

Dedovanje, Davek od dohodka pravnih oseb

Jelka Podgoršek, Pravna praksa, 6/1998K pisanju tega prispevka me vzpodbuja iskanje odgovora na vprašanje: ali je fizična oseba zavezanec za plačilo davka od dobička iz kapitala v primeru prodaje podedovane nepremičnine, če je bila prodaja te nepremičnine izvršena pred potekom treh let od dneva, ko je sklep o dedovanju postal pravnomoče...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 6

Leto objave

2018(2) 2017(3) 2016(2) 2015(2)
2013(2) 2009(2) 2007(2) 2006(1)
2004(3) 2002(2) 2001(1) 1998(6)
1997(6) 1996(2) 1995(3) 1994(1)
1991(1)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOP QRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov