O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 46)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄10

Kako se spopasti z lažnimi novicami?

mag. Mark Pohar, 15.3.2018

JAVNO OBVEŠČANJE

mag. Mark Pohar, Pravna praksa, 10/2018Ob zadnjih predsedniških volitvah v Združenih državah Amerike smo bili - bolj kot kdaj koli prej - priča inovativnim pristopom pridobivanja volilnih glasov. Če je zmagovalni kandidat jedro svoje predvolilne kampanje zasnoval na neposrednem nagovarjanju volivcev prek socialnih medijev, pa sedaj prihajajo na dan tudi nekatere temnejše plati te kampanje. V mislih imam predvsem vpliv na oblikovanje demokratične volje s pomočjo načrtne manipulacije javnega mnenja, da pa je zadrega še večja, naj bi pri tem izdatno sodeloval tudi profesionalno izurjen aparat tuje države. Opisano početje avtorji čez lužo označujejo kot fake news, kar pri nas običajno prevajamo z izrazom lažne novice. Tako poimenovanje morda ni najbolj posrečeno, saj daje vtis, da se nanaša zgolj na medijsko poročanje, pri čemer pa gre v resnici za širši in bistveno bolj kompleksen družbeni pojav "informacijskega nereda". Zaradi obsežnosti tematike bom v tem prispevku zato skušal zgolj na kratko povzeti temeljne značilnosti lažnih novic in predstaviti nekaj predlogov, kako se spopasti s tem neželenim pojavom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄10

Odgovornost direktorja javnega zavoda

mag. Suzana Pisnik, 15.3.2018

ZAVODI, Delovna razmerja

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 10/2018Sprašujem se, kakšna je odgovornost direktorja javnega zavoda, če zaradi nezakonitega poslovanja javnemu zavodu povzroči škodo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄10

Odpravnina pri pogodbi o zaposlitvi za določen čas

mag. Suzana Pisnik, 16.3.2017

Delovna razmerja

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 10/2017Pogodba o zaposlitvi za določen čas je v današnjem času postala zelo priljubljen način zaposlovanja novih delavcev in predstavlja prej pravilo kot izjemo. Ampak marsikateri delavci in delodajalci niti ne poznajo vseh skrivnosti, ki jih pogodba za določen čas skriva, čeprav so ključnega pomena. Kot denimo, da se pogodba za določen čas samodejno spremeni v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, če delavec opravlja delo tudi, ko se pogodba za določen čas izteče.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄10

Sposobnosti ponudnika in njegovega osebja kot merilo za izbor ponudbe v postopkih javnega naročanja

dr. Klemen Pohar, 10.3.2016

PRORAČUN

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 10/2016Izkušnje, zanesljivost in strokovna ter vodstvena sposobnost ponudnika in njegovega osebja so lahko relevantne lastnosti za ugotavljanje kakovosti ponujene storitve. Usposobljenost in znanje iz preteklih projektov osebja, udeleženega pri izvajanju strokovnih storitev, lahko vpliva ne le na njihovo zmožnost izvedbe storitev po minimalnih zahtevah naročnika, temveč tudi na kakovost storitev v primerjavi z drugimi ponudniki. Skladno s tem bi bilo pričakovati, da je mogoče v postopkih javnega naročanja te prednosti upoštevati pri ocenjevanju ekonomsko najugodnejše ponudbe, vendar pa je bila dopustnost teh meril za izbor ponudbe v pravu javnega naročanja dolgo nejasna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄10

Slovenski dan na Sodišču EU: mar ga zmoremo podaljšati v prihodnost?

dr. Marko Pavliha, 12.3.2015

Sodišča

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 10/2015Sodnik dr. Marko Ilešič je nekoč romantično zapisal, da so "naključje, logično dogajanje ali božja volja pripeljali do tega, da so se v treh (pred)božičnih dneh v treh evropskih državah zgodili nastopi, ki so nas Slovence ponovno navdali s ponosom in utrdili v nas zavest, da pomenimo mnogo več, kot včasih sami o sebi mislimo ..." Decembra 2009 je namreč Sodišče EU prvič razsodilo o predhodnem vprašanju slovenskega sodišča, naš nogometni reprezentant Valter Birsa je na tekmi med svojim klubom Auxerre in Marseillom v duhu fair play dosegel preklic rdečega kartona za nasprotnika, na Dunaju pa je priznana argentinsko-slovenska mezzosopranistka Bernarda Fink v slovenščini veličastno zapela kanček Svete noči.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄10

Dileme in rešitve pri predčasni odpovedi najemne pogodbe, sklenjene za nedoločen čas, po ZPSPP

mag. Suzana Pisnik, 12.3.2015

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 10/2015Največja težava pri sklepanju najemnih pogodb za nedoločen čas po Zakonu o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP) je predolg odpovedni rok, ki ga je poleg tega, da po drugem odstavku 24. člena ne sme biti krajši od enega leta, treba odpovedovati po sodni poti, kar pa ta rok lahko samo še podaljša. ZPSPP je bil sprejet leta 1974, od takrat bil nekajkrat spremenjen, kljub spremembam pa ni ustrezno prilagojen sodobnemu času, v katerem posli tečejo hitreje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄10

Narava, Ustava in nekatera preživninska vprašanja

Tomaž Pavčnik, 13.3.2014

Zakonska zveza in družinska razmerja

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 10/2014Eden prvih nesmislov, ob katere sem trčil že na začetku svoje pravosodne poti, je bil preživninski matematizem. V kolumni s takim naslovom sem ga skušal zavrniti. Kot strokovni sodelavec sem imel srečo, ker so mi številni tedanji mentorji dopustili, da sem preživninski matematizem lahko zavračal tudi v sodnih odločbah. Gre za tezo o nujnem vrednotnem (in ne vrednostnem) pristopu, po kateri je treba med pravno relevantnimi dejavniki (potrebe otroka, preživninske zmožnosti očeta in preživninske zmožnosti matere) vzpostaviti vrednotno ravnotežje. Potrebe in zmožnosti so tedaj soodvisne. Koliko bo potrebam mogoče zadostiti, je namreč odvisno od zmožnosti staršev. Najprej je treba zagotoviti eksistenčne in biološke potrebe (po hrani, zdravju, strehi nad glavo), nato socialno-biološke (obleka, izobraževanje, kultura) in nazadnje tudi potrebe prostega časa, pri katerih v omejenem obsegu lahko govorimo tudi o zadovoljevanju luksuza.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄10

Davčni vidik razlastitve lastnikov delnic in podrejenih obveznic

Maruša Pozvek, 13.3.2014

Poravnava davkov in prispevkov

Maruša Pozvek, Pravna praksa, 10/2014Delničarji in lastniki podrejenih obveznic bank so ob izrednem ukrepu Banke Slovenije, ki vključuje državno dokapitalizacijo, izgubili ves vložek, čeprav je bilo ob izdaji instrumentov določeno, da se lahko ves vložek izgubi le v primeru stečaja banke, do katerega pa ni prišlo. Vloženi sta bili dve pobudi za ustavno presojo novele Zakona o bančništvu (ZBan-1L), po kateri lahko Banka Slovenije v okviru izrednih ukrepov določi, da kvalificirane obveznosti v celoti prenehajo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄10

DDV: zakon, pravilnik, komentar, pojasnila, praktični primeri

dr. Jernej Podlipnik, 14.3.2013

Kultura in umetnost

dr. Jernej Podlipnik, Pravna praksa, 10/2013Začetek koledarskega leta praviloma prinaša uveljavitev sprememb davčne zakonodaje in letošnji ni bil pri tem nobena izjema. Od temeljnih davkov so bile spremembe Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), ki so začele veljati letos, še najmanj revolucionarne, vendar pa je treba upoštevati, da davčno obdobje pri davku na dodano vrednost (DDV) praviloma traja mesec dni, zato je časa za prilagoditve manj, kot to velja denimo za letne davke. Priročniki, ki izidejo takoj po novem letu, so zato pri uporabnikih običajno toplo sprejeti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄10

Uvod v zasebno pravo: Splošni del civilnega prava

dr. Jernej Podlipnik, 15.3.2012

Kultura in umetnost

dr. Jernej Podlipnik, Pravna praksa, 10/2012Ob koncu preteklega leta je pri GV Založbi izšla knjiga Uvod v zasebno pravo: Splošni del civilnega prava (410 strani), ki jo je napisal sodnik Višjega sodišča v Ljubljani dr. Marko Brus. Ker je avtor tudi docent za civilno pravo na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici, je knjiga (verjetno) zamišljena kot učbenik pri predmetu (uvod v) splošni del civilnega (zasebnega) prava, ki je v taki ali drugačni obliki obvezen na vseh treh slovenskih pravnih fakultetah, to pravno področje (ali vsaj njegov del) pa se predava tudi na nepravnih fakultetah. Osnove zasebnega prava so namreč del vsakdana (denimo nakupi v trgovinah, restavracijah), zato je njihovo poznavanje del splošne izobrazbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄10

Še o etiki v zaporu

Jože Podržaj, 15.3.2012

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Jože Podržaj, Pravna praksa, 10/2012Stališča, izražena v prispevku, so stališča avtorja, in ne ustanove, v kateri je zaposlen. Priznam, da mi je odleglo, ko sem prebral odziv dr. Petrovca na moj tekst o "rumeni penologiji". Napredek je namreč očiten: nič več očitkov o manipulacijah in zlorabah, samopašnosti ipd., "samo" še o domne
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄10

Od sodnih zaostankov, ki so proizvod duševne lenobe, k vprašanju vrednot

Tomaž Pavčnik, 17.3.2011

Sodišča

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 10/2011Govor o krizi vrednot je danes vseprisoten. A ko se o posamezni družboslovni temi, ki še zdaleč ni lahka, govori tako pogosto, obstaja nevarnost, da se problem vsebinsko votli. Navadni ljudje, novinarji in celo intelektualci začno povzemati drug drugega, ne da bi poprej s svojo glavo razmislili, o čem govorijo. Take modne puhlice ustvarjajo bolj in bolj megleno sliko, tako kot se je pripetilo na primer pojmu postmodernizma, ki so ga toliko let bahavo uporabljali ljudje vseh strok.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄10

Ali institut stvarne napake omogoča ugodnejše pravno varstvo kot institut obvezne garancije?

Boštjan Pintar, 17.3.2011

Obligacije

Boštjan Pintar, Pravna praksa, 10/2011Potrošnik je pogosto v dilemi, ali naj uporabi institut garancije ali stvarne napake. Na prvi pogled je uveljavljanje instituta stvarne napake zanj ugodnejše. V širšem pogledu, zlasti glede popravila, zagotavljanja priklopnih in nadomestnih delov, pa zagotovo ne. Tako ima institut (obvezne) garancije, če želimo stvar popraviti, prednost pred stvarno napako.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄10

Vročanje in druge pospešitve po ZPP

Irena Polak-Remškar, 11.3.2010

Civilni sodni postopki

Irena Polak-Remškar, Pravna praksa, 10/2010V prejšnji številki PP je bil objavljen prispevek mag. Janeza Tekavca v zvezi z vročanjem sodnih pisanj odvetnikom1 kot odmev na prispevek dr. Aleša Galiča, objavljen v PP, št. 5/2010.2 S stališči mag. Tekavca se v celoti strinjam in zato želim tudi sama izraziti nestrinjanje s tem, da bi bilo treba...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄10

Katin

Tomaž Pavčnik, 12.3.2009

Ostalo

Tomaž Pavčnik, Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 10/2009Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄10

Še enkrat "Končno"

Leon Petrevčič, 13.3.2008

Uprava

Leon Petrevčič, Pravna praksa, 10/2008univ. dipl. pravnik, generalni direktor, direktorat za zakonodajo s področja pravosodja, Ministrstvo za pravosodje K uvodniku predsednika Komisije za preprečevanje korupcije Draga Kosa, ki je bil objavljen v PP, št. 8.,1 bi rad podal nekaj pojasnil. Generalna skupščina Združenih narodov je v r...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄10

Obdavčitev posla iz drugega odstavka 48. člena SPZ

Irena Polak-Remškar, 13.3.2008

Lastnina in druge stvarne pravice

Irena Polak-Remškar, Pravna praksa, 10/2008univ. dipl. pravnica, odvetnica v Ljubljani Določba drugega odstavka 48. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ)1 pravi, da se lahko lastnik nepremičnine, na kateri je nekdo (graditelj) z njegovim soglasjem postavil, prizidal ali izboljšal zgradbo, in graditelj dogovorita, da na taki nepremičnini na...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄10

Je novela ZJU-D pisana komu na kožo?

dr. Mirko Pečarič, 13.3.2008

Uprava

dr. Mirko Pečarič, Pravna praksa, 10/2008dr. pravnih znanosti, svetovalec Državnega sveta RS V eni prejšnjih PP je mag. Slobodan Rakočević1 podal svoje pomisleke glede novele Zakona o javnih uslužbencih (ZJU-D)2 in se osredotočil predvsem na čas pred njenim nastankom, sam se osredotočam na samo novelo. Ta je šolski primer tega, kako se ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄10

S tujih knjižnih polic

Sara Pernuš, 15.3.2007

Ostalo

Sara Pernuš, Pravna praksa, 10/2007Kermit Hall, Paul Finkelman in James Ely American Legal History: Cases and Materials (razširjena izdaja) (Oxford University Press, 2007, 1104 strani) Knjiga ponuja izčrpen izbor najpomembnejših dokumentov iz ameriške pravne zgodovine, vključno z zgodovino javnega in zasebnega prava od začetkov ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄10

Ideologija kulture povprečnosti

Tomaž Pavčnik, 15.3.2007

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Kultura in umetnost

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 10/2007George Bush, znan po svojih govorniških bravurah ter po lahkotnosti podpisovanja smrtnih obsodb, je izjavil, da pomeni usmrtitev Sadama Huseina pomemben mejnik v gradnji demokracije v Iraku. Verjamem, da ni nikoli gledal Kratkega filma o ubijanju poljskega režiserja Krzysztofa Kieślowskega. Georg...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄10

Ureditev »alternativne medicine« - zakon o zdravilstvu v usklajevanju

mag. Viktor Planinšec, 15.3.2007

Zdravstvena in lekarniška dejavnost

mag. Viktor Planinšec, Pravna praksa, 10/2007mag. pravnih znanosti, vrhovni sodnik v pokoju Ta tema bo na programu letošnjega Prava in medicine 23. in 24. marca v Mariboru. Beseda zdravilstvo je novejši uveljavljen izraz za »alternativno in komplementarno medicino« (kratko v svetu uveljavljena kratica KAM), ki bo tudi pri nas pravno...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄10

Prenova revizijske stroke?

Vili Perner, 16.3.2006

Revizija

Vili Perner, Pravna praksa, 10/2006Revidiranje je dejavnost, za katero velja, da njeno delovanje – povsod po svetu – temelji na javnem interesu, in je zato predmet posebnega zakonskega urejanja. Ker revidiranje računovodskih izkazov zahteva najvišjo stopnjo teoretičnih znanj in posebne delovne izkušnje, je dolžnost države, da izvajan...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄10

Hvalnica norosti

dr. Dragan Petrovec, 16.3.2006

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

dr. Dragan Petrovec, Pravna praksa, 10/2006Ponavljam se. Pa mislim, da ne gre drugače. Pomemben del Slovenije je zajela norost, ki ni izvirno naša, saj nas vodi v stanje, ki je v Zahodni Evropi povsem domače. Vešala škripljejo. Tokrat jih ne postavljajo le eksotični marginalci in priložnostni specialisti za kaznovanje Jelinčičevega kroga z ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄10

Procesni larpurlatizem

Tomaž Pavčnik, 18.3.2004

Civilni sodni postopki, Kultura in umetnost

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 10/2004Z OBROBJA POSTAVE V neki pravdi je šlo za dva tisočaka. Po predloženih vlogah obeh pravdnih strank je bilo jasno, da mora sodišče vpogledati le v predložene položnice, pa bo na dlani, za koliko reber tople vode toženec še dolguje tožniku. V ta namen smo se zbrali v razpravni dvorani, odeti v sint...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄10

Nesmiselno omejevanje članstva v nadzornih svetih zavarovalnic

dr. Marko Pavliha, 18.3.2004

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Zavarovalništvo

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 10/2004Zakon o zavarovalništvu iz leta 2000 si je tako v teoriji kot praksi pridobil sloves precej zapletenega in nepreglednega predpisa, kar potrjuje tudi 29. člen, ki ureja članstvo v nadzornih svetih zavarovalnih delniških družb.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 10

Leto objave

2018(2) 2017(1) 2016(1) 2015(2)
2014(2) 2013(1) 2012(2) 2011(2)
2010(1) 2009(1) 2008(3) 2007(3)
2006(2) 2004(3) 2001(2) 2000(2)
1998(3) 1997(8) 1996(1) 1995(3)
1994(1)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOP QRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov