O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 45)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Delovno mesto - termin z več pomeni

mag. Suzana Pisnik, 28.3.2019

Delovna razmerja

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 13/2019Običajno si pravniki pod besedno zvezo delovno mesto predstavljamo element iz internega organizacijskega akta, ki mu pravimo sistemizacija delovnih mest in opredeljuje delovne naloge, zahtevnost dela, zahteve, pogoje za opravljanje dela in odgovornosti osebe, ki opravlja določen del delovnega procesa. Vendar pa se tako v zakonodaji kot v praksi uporabljajo tudi drugi pomeni, kar s terminološkega in nomotehničnega vidika ni najbolj ustrezno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄13

Občasni dnevniški zapiski

dr. Marijan Pavčnik, 2.4.2015

Ostalo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 13/2015 v januarju 2015 V prvi večji skupini sem podpisal apel profesorja Jožeta Mencingerja ob privatizaciji državnih podjetij. Podpisal sem ga kot pravnik, ki ve, da je kupo-prodajna pogodba dejanje dveh strank, ki nastopata kot zasebnopravna subjekta. Pogodba je sklenjena, č
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄13

Čezmejna medicina

Mitja Pukšič, 3.4.2014

Zdravstvena in lekarniška dejavnost

Mitja Pukšič, Pravna praksa, 13/2014Zdaj že tradicionalno 23. posvetovanje Medicina in pravo sta v okviru svojega plodnega sodelovanja tako kot vsako leto organizirali Zdravniško društvo Maribor in Pravniško društvo Maribor v sodelovanju s Pravno fakulteto in Medicinsko fakulteto Univerze v Mariboru ter soorganizatorjem Univerzitetnim kliničnim centrom Maribor. Glavni pokrovitelj tokratnega posvetovanja je bila Medicinska fakulteta v Mariboru, ki je 28. in 29. marca v sodobno opremljenih prostorih prvič gostila okoli 150 udeležencev tega posveta, med katerimi so prevladovali zdravniki, pravniki, sociologi in nadobudni študenti teh ved.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄13

Kaj je mogoče šteti kot računsko napako v postopkih oddaje javnega naročila?

Maja Prebil, 3.4.2014

PRORAČUN

Maja Prebil, Pravna praksa, 13/2014V postopkih oddaje javnega naročila pogosto pride do primerov, ko ponudniki storijo napako pri vpisovanju ponudbene cene v ponudbeni predračun, bodisi skupne ponudbene cene bodisi ponudbene cene po posameznih postavkah. Do napak lahko pride zaradi napačnega razumevanja ponudbenega predračuna, zar
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄13

Odškodninska odgovornost delodajalca

mag. Tanja Pustovrh Pirnat, 4.4.2013

Obligacije, Delovna razmerja

mag. Tanja Pustovrh-Pirnat, Pravna praksa, 13/2013Odškodninsko pravo nam pove, ali je škoda, ki nastane, podlaga za odškodninsko odgovornost. Od odgovora na to vprašanje je odvisno, ali škoda bremeni oškodovanca po načelu casus sentit dominus ali jo mora nositi kdo drug. Bistvo odškodninskega prava je porazdelitev rizika nastale škode. Klasična pravila odškodninskega prava izhajajo iz temeljne misli, da ni primerno in pravično, da bi oškodovanec škodo nosil sam. Ta ideja je konsistentna samo tedaj, če in ko lahko nastanek škode komu pripišemo. Temeljno pravilo glede odškodninske odgovornosti delodajalca je v 184. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) oziroma 179. členu novega zakona. Ta člena v prvem odstavku določata, da je v primeru, če je delavcu povzročena škoda pri delu ali v zvezi z delom, delodajalec škodo dolžan povrniti po splošnih pravilih civilnega prava. Po vsebini enako določbo, le da gre za škodo, povzročeno javnemu uslužbencu, vsebuje prvi odstavek 140. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU).
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄13

Še o prazni steni in pluralizmu

dr. Janez Pogorelec, 4.4.2013

Človekove pravice

dr. Janez Pogorelec, Pravna praksa, 13/2013Članek dr. Aleša Novaka Simbol česa je prazna stena?, objavljen v PP, št. 12/2013, dobro povzema argumentacijo profesorja Weilerja z njegovega predavanja 20. marca letos na PF Univerze v Ljubljani. Nekateri zaključki v članku dr. Novaka so zelo zanimivi, predvsem pa je res tudi to, da sta bili predavanji profesorja Weilerja nepozabno doživetje, tako po vsebini kot tudi po izvedbi, ki je bila prava mojstrovina.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄13

Varovanje podvodne kulturne dediščine

mag. Magdalena Petrič, 4.4.2013

Varstvo okolja

mag. Magdalena Petrič, Pravna praksa, 13/2013Letos 14. aprila bo preteklo že sto eno leto od potopitve čezoceanske potniške ladje Titanik. Na svoji prvi vožnji je trčila v ledeno goro in se potopila. Francosko-ameriška odprava je septembra 1985 približno 340 morskih milj od kanadske obale in 3800 metrov pod morsko gladino odkrila razbitine ladje. Kmalu po tem se je začelo odstranjevanje posameznih delov in predmetov s potopljenih razbitin ladje in njihovo prodajanje. Razbitine imajo veliko zgodovinsko vrednost in postavlja se vprašanje, ali so kakorkoli varovane kot kulturna dediščina, kar zadeva raziskovanje in odstranjevanje posameznih predmetov. Razbitine Titanika ležijo na morskem dnu v mednarodnih vodah. Tudi slovensko morje je kljub majhnosti bogato s podvodno kulturno dediščino. Na njegovem dnu denimo leži potopljena čezoceanska potniška ladja Rex. Kako je pravno varovana podvodna kulturna dediščina znotraj meja državne jurisdikcije in kako v mednarodnih vodah?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄13

Civilna odgovornost pri poslovanju na podlagi notranjih informacij

Horvat Ronnie Christopher, Hiršl Anita, Pušenjak Sara, 5.4.2012

Obligacije

Ronnie-Christopher Horvat, Anita Hiršl, Sara Pušenjak, Pravna praksa, 13/2012Odškodninska odgovornost v primeru trgovanja na podlagi notranjih informacij v našem pravnem sistemu ni zakonsko posebej urejena. Ker gre za zelo specifično področje, je uporaba splošnih pravil za vzpostavitev odškodninske odgovornosti iz Obligacijskega zakonika (OZ) omejena. V praksi se namreč največ težav pojavlja v povezavi z dokaznim bremenom, saj mora oškodovanec, ki je bil oškodovan zaradi insiderjevega trgovanja z notranjimi informacijami, dokazati, da je imel ta insider dostop do notranje informacije in da je bila ta notranja informacija razlog za izvedbo transakcije. Tako dokazovanje je povezano z velikimi potencialnimi stroški, kar je glavni vzrok, da se redkokateri oškodovanec odloči za uveljavljanje odškodninskega zahtevka in namero o tožbi opusti. Da bi se te pravne praznine zapolnile in se tako pravni sistem na tem področju zaokrožil, mora zakonodajalec v Republiki Sloveniji urediti in vzpostaviti sistem civilnopravnih sankcij posebej za primere poslovanja na podlagi notranjih informacij in hkrati povečati pooblastila Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Tako bi se povečalo število pregonov domnevnih insiderjev in se posledično zmanjšalo število prepovedanih transakcij z notranjimi informacijami.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄13

Kako loviti ravnotežje brez tal pod nogami?

Tomaž Pavčnik, 5.4.2012

Ostalo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 13/2012Moj notranji ugovor zoper ekonomsko globalizacijo je že več kot deset let ta, da cilj človeške civilizacije ne more in ne sme biti v tem, da dosežemo čim večji, se pravi: optimalni bruto družbeni proizvod. Če bi bil, namreč nismo dosti več kot plesen, čeprav s (pre)optimističnim zrenjem, da bomo nekoč v hiper daljni prihodnosti postali celo medgalaktična plesen. Ta cilj, tj. skrb za čim večji bruto družbeni proizvod, se še toliko manj sklada s slehernikovim smislom življenja. Tak cilj je s posameznikovega vidika povsem neracionalen, hkrati pa prav v ničemer ni niti moralen, kaj šele estetski ali karkoli že s tega spektra duhovne lestvice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄13

Odločanje o prestajanju kazni na odprtem ali polodprtem oddelku

Boštjan Polegek, 5.4.2012

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Boštjan Polegek, Pravna praksa, 13/2012Eden pomembnejših odrazov načelne zapovedi omejenosti kazenskopravne represije na področju izvrševanja kazni je vzpostavitev različnih režimov prestajanja kazni, v katerih so človekove pravice obsojenca, zlasti pravica do osebne svobode, različno omejene. Pristojnost za razporeditev obsojenca v manj strog režim izvrševanja kazni, izrečenih do zakonsko določene meje, je do nastopa kazni podeljena sodišču, pozneje organom za izvrševanje kazni. Poglejmo si aktualno zakonsko ureditev tega vprašanja in ocenimo njeno ustreznost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄13

Problem razprave ob družinskem zakoniku

Tomaž Pavčnik, 1.4.2010

Zakonska zveza in družinska razmerja

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 13/2010To, da se je razprava ob sprejemanju družinskega zakonika razplamtela, je bilo prav tako pričakovano, kot lahko vselej že vnaprej predvidimo, kako se bodo zasukale razprave na spletnih forumih. Tudi tega, da bodo t. i. desne stranke nasprotovale ureditvi, po kateri bi lahko tudi istospolni partnerji...
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄13

Constitutio (in)certa

dr. Marijan Pavčnik, 1.4.2010

Ustavno sodišče

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 13/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄13

Nedopustne lekcije Zdravniške zbornice

Andrej Pitako, 1.4.2010

Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje

Andrej Pitako, Pravna praksa, 13/2010Pri presojanju kršitev Kodeksa medicinske deontologije svoje članice mag. Zlatke Kanič so različni organi Zdravniške zbornice Slovenije (ZZS) svoj Pravilnik o organizaciji in delovanju razsodišča tokrat prvič v svoji zgodovini razlagali različno, neenotno in sporno. Prišlo je do razpada druge instan...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄13

Ali je dopustna odložitev izvrševanja uklonilnega zapora?

Maja Pruša, 2.4.2009

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Maja Pruša, Maja Pruša, Pravna praksa, 13/2009K pisanju tega članka me je spodbudila časopisna notica v enem izmed slovenskih dnevnih časnikov, v kateri je novinarka zapisala, da so ji na Ministrstvu za pravosodje pojasnili, da nameravajo med drugim s predvidenimi spremembami in dopolnitvami zakona (verjetno je mišljen ZIKS-1C) predvideti pri u...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄13

Način dopolnjevanja formalno nepopolne ponudbe

Maja Potočnik, 2.4.2009

PRORAČUN

Maja Potočnik, Maja Potočnik, Pravna praksa, 13/2009O novem institutu formalno nepopolne ponudbe je bilo napisanih že več strokovnih člankov, ki v glavnem obravnavajo dopustne dopolnitve ponudb po roku za oddajo ponudb.1 Precej praktičnih problemov pa izvira tudi iz procesnih vprašanj o tehniki in izvedbi postopka dopolnjevanja formalno nepopolnih po...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄13

Med demokracijo in prosvetljenim monarhom

dr. Dragan Petrovec, 3.4.2008

Pravoznanstvo

dr. Dragan Petrovec, Pravna praksa, 13/2008dr. pravnih znanosti, raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo pri PF Univerze v Ljubljani Seveda je težko prikriti in tega tudi ne nameravam, da so zadnji dogodki vplivali na tako zastavljen naslov. A usoda kazenskega prava je, kot se zrcali v več kot verjetnem sprejetju novega Kazenskega zak...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄13

Ob sprejetju ZGD-1

dr. Saša Prelič, 6.4.2006

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Saša Prelič, Pravna praksa, 13/2006V Državnem zboru RS je bil 4. aprila po razmeroma dolgotrajnem usklajevanju sprejet nov zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), torej osrednji predpis s področja gospodarskega sistema pri nas. Razveljavil je do zdaj veljavni ZGD, ki je bil v skoraj trinajstih letih od uveljavitve osemkrat spremenjen i...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄13

Bele stavke ne priporočam

Vasilij Polič, 6.4.2006

Sodišča, Plače v negospodarstvu

Vasilij Polič, Pravna praksa, 13/2006Primernost znižanja sodniških plač je glede na položaj in razmerje do preostalih dveh vej oblasti ter zaradi neodvisnosti sodstva po mojem mnenju zelo vprašljiva, nič pa še ni dokončnega. O ustavnosti in zakonitosti predpisov v zvezi s tem bo presodilo Ustavno sodišče RS. Upam, da pravično in v skla...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄13

15 mariborskih srečanj medicincev in pravnikov

mag. Viktor Planinšec, 6.4.2006

Zdravstvena in lekarniška dejavnost, Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje

mag. Viktor Planinšec, Pravna praksa, 13/2006Pravo ni osamljeni jezdec, saj se ukvarja z vsemi področji družbenega življenja, in tako je tudi z medicino – to je še zlasti pomembno, saj je človekovo zdravje največja dobrina. Ubi societas ibi ius. Pred dobrimi petnajstimi leti smo v Pravniškem društvu Maribor in Zdravniškem društvu Maribor u...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄13

KNJIGE:

Sara Pernuš, 7.4.2005

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Kultura in umetnost

Sara Pernuš, Pravna praksa, 13/2005The Enlargement of the European Union (Edited by Marise Cremona) (Oxford University Press, 2003) Zbirka esejev odsev peto širitev Evropske unije (maja 2004). Proučuje proces širitve ter njen vpliv na države članice in tudi na institucije in politike Evropske unije. Problemi so obravnavani z...
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄13

Mladi pravniki: Prihodnost EU, ARS, reforma pravniškega državnega izpita

Sara Pernuš, 10.4.2003

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Sodišča

Sara Pernuš, Pravna praksa, 13/2003VII. mednarodni Bled forum in I. dnevi mladih pravnikov Slovenije Pravniki in diplomati so se 28. in 29. marca že sedmič zbrali na mednarodnemu Bled forumu o Evropi, človekovih pravicah in vladavini prava. Zdaj že tradicionalnemu blejskemu srečanju so se letos premierno pridružili prvi dnevi mlad...
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄13

Varnost: Varnostna razdalja v prometu

Marko Petek, 10.4.2003

Prekrški, Cestni promet

Marko Petek, Pravna praksa, 13/2003V letu 2002 je bilo zaradi prekratke varnostne razdalje povzročenih 6415 prometnih nesreč, v katerih je bilo 34 oseb hudo telesno poškodovanih. V večini primerov se vozniki ne zavedajo, da vozijo na prekratki varnostni razdalji, kar predstavlja še toliko večji problem, če nenadoma pride do prometne ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄13

Stvarna in časovna veljavnost kolektivnih pogodb gospodarskih dejavnosti

Metka Penko-Natlačen, 11.4.2002

Kolektivne pogodbe

Metka Penko-Natlačen, Pravna praksa, 13/2002Pregled za obdobje 1997-2002 Namen tega članka je pregledno prikazati kolektivne pogodbe dejavnosti gospodarstva po šifrah dejavnosti skladno s Standardno klasifikacijo dejavnosti. Preglednica prikaza po prej veljavni Enotni klasifikaciji dejavnosti, za čas od 1993 do 1997, je bila pripravljen...
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄13

Geneza neke kandidature ali "whom you know how well" (1.del)

dr. Marko Pavliha, 11.4.2002

Sodišča

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 13/2002Morda se še spominjate "torkle" o slovenskih kandidatih za sodnike mednarodnih sodišč, katero sem sklenil z upanjem, da bo izbira kandidata Republike Slovenije za Mednarodno sodišče za pravo morja v Hamburgu (http://www.itlos.org) stekla po novih pravilih, ki preprečujejo arbitrarno odločanje na rav...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄13

Zavodi

Petra Pezderec, 11.5.2000

Zavodi

Petra Pezderec, Pravna praksa, 13/2000Ali je zakonito, da občina kot ustanoviteljica javnega zavoda v premoženjski bilanci ne zajame vsega premoženja tega zavoda? Z uveljavitvijo novega zakona o računovodstvu in zakona o javnih financah, z vrsto njunih podzakonskih predpisov, se je spremenil način vodenja evidence premoženja pravnih ...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 13

Leto objave

2019(1) 2015(1) 2014(2) 2013(3)
2012(3) 2010(3) 2009(2) 2008(1)
2006(3) 2005(1) 2003(2) 2002(2)
2000(2) 1998(5) 1997(4) 1996(3)
1995(2) 1994(2) 1993(2) 1991(1)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOP QRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov