O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 4
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 77)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄48

Kronika prihodnosti

Tomaž Pavčnik, 10.12.2015

Ostalo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 48/2015Zanimivo je, kako to, da se v vsej poplavi novic in kvazinovic, ki nas prek elektronskih medijev kar dušijo, med njimi samimi ne vzpostavi konkurenčen boj, marveč smo deležni jezikovno popačenega kopiranja soap opere. Zanimivo je tudi, kako slabo širom po planetu deluje politični konkurenčni boj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄48

Množično financiranje s pravnega zornega kota

Pečar Jan, Bratina Miha, 10.12.2015

Pravoznanstvo

Jan Pečar, Miha Bratina, Pravna praksa, 48/2015Kip svobode je bilo res francosko darilo Združenim državam Amerike, a brez množičnega financiranja bi najverjetneje še nekaj časa "počivalo" v skladišču. Proračun Združenih držav Amerike namreč ni zadostoval za zagotovitev sredstev za postavitev temeljev, na katerih bi mogočna skulptura stala. Vsem poznani Joseph Pulitzer je rešitev videl v zbiranju sredstev s pomočjo kampanje v časopisu The New York World, ki se je na koncu izkazala za uspešno. Pulitzer je tako ob temeljih skulpturi vzpostavil še ene temelje, in sicer temelje množičnemu financiranju, ki v "višave" dviguje številne podjetnike, ki zagonskega kapitala ne bi mogli dobiti drugje. Priljubljenost in pojavne oblike množičnega financiranja strmo naraščajo, a še niso niti blizu svojega vrhunca, ampak so najverjetneje šele na začetku. Z vse večjo razširjenostjo pa se pojavljajo tudi vprašanja, ki jim veljavna pravna ureditev bodisi ni dorasla bodisi pa sami akterji nanjo niso dovolj pozorni in se ne uspejo izogniti težavam, ki bi jih s primerno pravno pomočjo morali vnaprej vsaj zaznati, če že ne uspešno preprečiti. Namen tega članka je na eni strani opozoriti na nekatera pravno problematična področja, ki lahko zagrenijo poslovno življenje zbirateljem sredstev s pomočjo množičnega financiranja, in na drugi strani opozoriti na neprilagojenost pravne ureditve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄48

(Ne)odgovornost države za samomor zapornika

Ana Pakiž, 10.12.2015

Varstvo človekovih pravic

Ana Pakiž, Pravna praksa, 48/2015V zadevi Sellal proti Franciji je ESČP pritrdilo domačim sodiščem, da vedenje zapornika ni odražalo samomorilnega tveganja in pristojni organi tako niso mogli vedeti, da obstaja dejanska in neposredna nevarnost, da si bo zapornik vzel življenje. Posledično ni ugotovilo obveznosti sprejetja posebnih dodatnih ukrepov poleg medicinske oskrbe, ki jo je zapornik prejemal, in ne kršitve 2. člena EKČP.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄47

Sodobne rešitve pri pregonu spolne kriminalitete nad otroki

Plesničar Mojca M., Klančnik Anton Toni, 3.12.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Mojca M. Plesničar, Anton Toni Klančnik, Pravna praksa, 47/2015Slovenska kriminalistična policija se je konec oktobra vključila v Interpolovo mednarodno zbirko posnetkov spolnega izkoriščanja otrok (International Child Sexual Exploitation Image Database - ICSE DB). Gre za sodobno digitalno platformo, namenjeno sodelovanju med priključenimi državami v boju proti spolnim zlorabam otrok in mladostnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄47

Listi iz oktobrskega in novembrskega dnevnika

dr. Marijan Pavčnik, 3.12.2015

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 47/2015 V oktobru 2015 V začetku oktobra se udeležim enodnevnega simpozija za pravno in socialno filozofijo. Simpozij je bil na ljubljanski pravni fakulteti, organizirala pa sta ga slovensko pravno-filozofsko društvo in pristojna katedra. Spiritus agens, ki je domala vse
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄45-46

Kazen ali preventivni ukrep?

Ana Pakiž, 19.11.2015

Varstvo človekovih pravic

Ana Pakiž, Pravna praksa, 45-46/2015Varnostni ukrepi, uvedeni zoper osebo, ki ji zaradi duševne bolezni ni mogoče pripisati kazenske odgovornosti, ne pomenijo kazni, temveč preventivne ukrepe, za katere se načelo prepovedi retroaktivnosti, varovano s 7. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), ne uporablja, je presodilo Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄45-46

Za pomoč in strpnost

dr. Nataša Pirc Musar, 19.11.2015

Človekove pravice

dr. Nataša Pirc-Musar, Pravna praksa, 45-46/2015V teh tednih, pravzaprav že mesecih, veliko razmišljam o tem, kar se dogaja na stari celini, kar se dogaja celotni civilizaciji in človeštvu. Uvodnik, ki ga berete, ne bo pravniški, tudi zato ne, ker pravo razmer, ki smo jim priča, očitno ne zna rešiti ali pa rešitve še išče in jih kot vedno v uporabo družbi ne da pravočasno. A tako pač je in temu ne nasprotujem, saj lahko hitre pravne rešitve naredijo tudi škodo, če niso premišljene (mislim predvsem na tiste, ki naj bi povečale našo varnost).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄45-46

Predlog novega zakona o javnih uslužbencih - velike govorice, male resnice

dr. Mirko Pečarič, 19.11.2015

Uprava

dr. Mirko Pečarič, Pravna praksa, 45-46/2015Ministrstvo za javno upravo je pripravilo predlog zakona o javnih uslužbencih (ZJU-1) in (nekaj podobnega) noveli Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS), s katerima naj bi ustvarili "okolje za razvoj profesionalnih potencialov javnih uslužbencev in kakovostnih javnih storitev" (Koalicijska pogodba, 2014). Vedno je pohvalno, če kdo spomni, da je v javni upravi največji potencial prav v javnih uslužbencih, a tudi ti - ki so pisali predloga zakonov in Strategijo razvoja javne uprave 2015-2020 (strategija) - bi morali spoštovati tisto temeljno načelo, ki se je pojavilo že ob začetkih pravnih držav in omejevanja državne oblasti, tj. patere legem quam ipse fecisti (trpi, spoštuj pravo, ki si ga sam sprejel). Za izboljšanje zakonodajnega okolja je namreč v strategiji kot ciljno stanje navedeno, da je treba "za izboljšanje postopka sprejemanja predpisov, olajšanje presoje in hkrati njeno približanje tako pripravljavcem predpisov kakor tudi zainteresirani javnosti v celoti uvesti presojo učinkov pri pripravi predpisov na vsa področja (okolje, sociala, finance, informacijske rešitve državne uprave in celotnega javnega sektorja) [...] Hkrati je treba večjo pozornost nameniti prenormiranju oziroma povečevanju standardov EU (gold-plating) in (ne)uporabi izjem oziroma manjši obremenitvi določenega dela prebivalstva - uvedba pristopa 'uvedi oziroma razloži'. Tako je treba v postopku priprave presoje posledic učinkov na predpise obvezno uvesti primerjavo med evropskimi in med že obstoječimi oziroma pripravljenimi zahtevami na državni ravni". Obvezno naj bi se uporabljala test MSP in (že passé) test RIA.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄45-46

TPP - nova pot k posodobitvi trgovine in kaj to pomeni za WTO

dr. Irena Peterlin, 19.11.2015

TRGOVINA

dr. Irena Peterlin, Pravna praksa, 45-46/2015Začetek oktobra sta zaznamovala dva dogodka, pomembna za trgovino na ravni držav: EU je ratificirala multilateralni sporazum WTO o olajševanju trgovine in dvanajst pacifiških držav je sklenilo petletna pogajanja o strateškem gospodarskem partnerstvu ali sporazum o čezpacifiškem strateškem gospodarskem partnerstvu (angl. Trans-Pacific Strategic Economic Partnership Agreement - TPP). Končno besedilo slednjega, ki obsega trideset poglavij, še dober mesec ne bo dosegljivo javnosti. Pred udeleženkami TPP je zdaj največji izziv, in sicer izpeljati ratifikacijo na nacionalni ravni in si pridobiti javno mnenje, saj je bil TPP že od vsega začetka kontroverzen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄44

Odmika se železna cesta

dr. Marko Pavliha, 12.11.2015

Promet in zveze - splošno

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 44/2015Naslov je kajpak parafrazirani verz najbolj prešernega jurista med poeti z aluzijo na zloglasni drugi tir med Koprom in Divačo, ki se nam žal ne bliža tako optimistično, kot se je nekdaj južna železnica. Utemeljena je bojazen, da bodo po naši preljubi domovini "iz Ljubljane v druge mesta" kmalu nemoteno poletavali le še pernati ptiči, saj se bo zaradi nekaterih nespametnih ali koristoljubnih človeških "tičkov" tovor z vlaki vred preselil onkraj slovenskih mejá.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄42-43

Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) z novelo ZGD-1I ter uvodnimi pojasnili

dr. Peter Podgorelec, 5.11.2015

Kultura in umetnost

dr. Peter Podgorelec, Pravna praksa, 42-43/2015Dne 13. julija je bila na predlog Vlade sprejeta nova novela Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1I, že deveta po vrsti, odkar je bil v letu 2006 sprejet prenovljeni ZGD-1. V bilančno-pravnem delu bo novela začela veljati 1. januarja 2016, v preostalem delu pa je večinoma začela veljati že petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS, to je 8. avgusta 2015. Razlog za pogoste spremembe in dopolnitve so predvsem usklajevanja z evropskim pravom družb in evropskim bilančnim pravom, ki se prav tako nenehno spreminja in dopolnjuje. V nekoliko manjšem obsegu so se z dosedanjimi novelami dograjevali obstoječi instituti, odpravljale nekatere pomanjkljivosti ali pa uvajala nova pravila, neodvisno od razvoja na evropski ravni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄42-43

Ali javnonaročniška zakonodaja spreminja obligacijska določila gradbene pogodbe?

mag. Maja Potočnik, 5.11.2015

PRORAČUN

mag. Maja Potočnik, Pravna praksa, 42-43/2015Vsak prekaljen inženir gradbeništva ve, da v primeru gradbene pogodbe z določitvijo cene na enoto stranki ob sklenitvi pogodbe ne moreta z gotovostjo določiti končne cene izvedbe gradnje, saj je ta odvisna od dejansko izvedenih količin. Potem pa pridejo "strokovnjaki s področja javnega naročanja" in jim hitijo razlagati, da je treba za vse odmike od ocenjenih količin iz popisa del obvezno izvesti postopek javnega naročanja in skleniti aneks k pogodbi. Logika za takim stališčem naj bi bila, da je ob sklenitvi pogodbe v postopkih javnega naročila znan pogodbeni znesek in da se s povečanjem količin spremeni tudi ta pogodbeni znesek, zaradi česar pride do povečanja cene in obveznega postopka javnega naročila. Pa to res drži?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄42-43

Razmislek ob sklepu o stečajnem postopku nad T-2

dr. Krešo Puharič, 5.11.2015

Civilni sodni postopki

dr. Krešo Puharič, Pravna praksa, 42-43/2015Višje sodišče v Ljubljani je v senatu višjega sodnika Franca Seljaka kot predsednika (ki bo izredno napredoval v vrhovnega sodnika) ter višjih sodnic mag. Valerije Jelen Kosi in Renate Horvat na seji 5. avgusta 2015 sprejelo sklep v zadevi Cst 456/2015, s katerim je sklenilo, da se pritožbi upnic Družbe za upravljanje terjatev bank, d.d., TCK Družbe za upravljanje, d.o.o., in Banke Celje, d.d., zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani St 2340/2014 z dne 22. junija 2015 o zavrnitvi predloga za začetek stečajnega postopka ugodi in da se začne stečajni postopek nad dolžnikom T-2, družbo za ustvarjanje, razvoj in trženje elektronskih komunikacij in opreme, d.o.o. Citirani sklep je v širši javnosti sprožil številne odmeve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄42-43

Ali redna delovna razmerja izginjajo?

dr. Darja Senčur Peček, 5.11.2015

Delovna razmerja

dr. Darja Senčur-Peček, Pravna praksa, 42-43/2015Samostojni podjetniki, študenti in volonterski pripravniki, ki so v resnici delavci, uporabniki storitev, ki so dejansko delodajalci, pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki so dejansko za nedoločen čas, zaposlitve za krajši delovni čas, ki so v resnici za polni delovni čas. Vse te različne oblike prikritih delovnih razmerij so del današnje realnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄41

Vpliv statusne oblike na upravljanje kolektivne organizacije

dr. Bojan Pretnar, 22.10.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Bojan Pretnar, Pravna praksa, 41/2015Slovenija mora do 16. aprila 2016 v nacionalni pravni red prenesti Direktivo 2014/26/EU, ki prvič na ravni EU ureja oziroma harmonizira načela kolektivnega upravljanja avtorske in sorodnih pravic ter določa pravila za izdajanje več ozemeljskih licenc za pravice za glasbena dela za spletno uporabo na notranjem trgu. Že pri prvem vpogledu v Direktivo 2014/26/EU je jasno, da bo zdaj veljavni slovenski Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP), ki med drugim ureja kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic, deležen velikih sprememb - dovolj velikih, da bi bilo smiselno kolektivno upravljanje urediti v samostojnem zakonu. Kaže, da se je Slovenija za ta korak tudi odločila.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄41

Ugled in avtoriteta sodstva

Tomaž Pavčnik, 22.10.2015

Sodišča

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 41/2015V začetku oktobra sem na odvetniških dnevih sodeloval pri okrogli mizi o svobodi izražanja odvetnikov v sodni dvorani in izven nje. Že med pripravami in tudi pozneje med samim dogodkom sem sam pri sebi trčil ob izmuzljivost pojma"ugled in avtoriteta sodstva". V resnici gre - in že tu se pokaže pojmovna nerazčiščenost - za dva (resda med seboj povezana) pojma.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄39-40

Kaj prinašajo vnaprejšnji cenovni sporazumi

Grlica Ivo, Pirnat Sabina, 9.10.2015

Poravnava davkov in prispevkov

Ivo Grlica, Sabina Pirnat, Pravna praksa, 39-40/2015S predlagano novelo Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) se v slovenski pravni red uvaja institut vnaprejšnjega cenovnega sporazuma med davčnim zavezancem in davčnim organom (angl. advance pricing agreement - APA). Novi institut prinaša poleg številnih koristi tudi kar nekaj pasti. Poglejmo si jih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄38

Septembrski listi iz občasnega dnevnika

dr. Marijan Pavčnik, 30.9.2015

Ostalo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 38/2015Za neki prispevek - vraževernost mi ne dovoljuje, da bi ga razkril - iščem eno od sklepnih misli. Zapisujem si možno izpeljavo: "Rešitev je preprosta: argumentirati je treba odprto, slediti že sprejetim odločitvam in od njih odstopati, če imamo za to nove, boljše argumente. Ti morajo iskati sozvoč
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄38

Vrednotenje koncesij in javnih spodbud v javno-zasebnem partnerstvu

mag. Dejan Podhraški, 30.9.2015

PRORAČUN

mag. Dejan Podhraški, Pravna praksa, 38/2015Realna opcija pomeni v pravnem jeziku pravico, ne pa obveznost, izvesti posamezen ukrep v zvezi z realnim premoženjem. Z vidika ekonomije pa ima realna opcija predvsem finančno vrednost, ki jo lahko izrazimo v denarju in je v tem oziru za njenega imetnika zelo dragocena. Spodbude, ki jih javni partner podeli zasebnemu partnerju, s čimer želi narediti infrastrukturni projekt privlačnejši, kot so na primer garancija minimalnih prihodkov, opcija odkupa koncesije, opcija preložitve, opcija opustitve, tečajna opcija in druge spodbude, so v svojem bistvu realne opcije. Ekonomska znanost je na področju vrednotenja realnih opcij v zadnjih 20 letih naredila velik napredek. Danes je možno realne opcije zelo natančno izračunati, s čimer se javnim partnerjem na področju infrastrukturnih projektov odpirajo številne možnosti, kako narediti projekt finančno privlačnejši za zasebni sektor in ga na koncu tudi oddati v koncesijo na javnem razpisu. V svetu je opazen porast uporabe inovativnih ukrepov za spodbuditev infrastrukturnih projektov, kar kaže, da se javni partnerji čedalje bolj zavedajo njihovih prednosti in priložnosti, ki jih omogočajo. Poglejmo si v nadaljevanju javne spodbude, njihove temeljne lastnosti in način njihove uporabe v infrastrukturnih projektih javno-zasebnega partnerstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Bančni podatki in pravica do zasebnosti

Ana Pakiž, 17.9.2015

Varstvo človekovih pravic

Ana Pakiž, Pravna praksa, 36-37/2015Podatki, pridobljeni iz bančnih dokumentov, so nedvomno osebni podatki, ne glede na to, ali vsebujejo občutljive podatke ali ne, je ugotovilo Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) in poudarilo, da ni razloga, da se poslovne dejavnosti ne bi obravnavale kot del pravice do zasebnosti. člen 8 Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) namreč varuje zaupnost vseh oblik komunikacije med posamezniki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Kako dolgo naj še čakajo sodniški volonterski pripravniki?

mag. Suzana Pisnik, 17.9.2015

Sodišča

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 36-37/2015Novi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) je prinesel številne novosti, med njimi tudi glede povrnitve potnih stroškov in stroškov za prehrano volonterskega pripravništva. člen 124 ZDR-1 namreč določa, da če se pripravništvo v skladu s posebnim zakonom lahko opravlja, ne da bi delavec in delodajalec sklenila pogodbo o zaposlitvi (volontersko pripravništvo), se za pripravnika uporabljajo določbe tega zakona o trajanju in izvajanju pripravništva, omejenosti delovnega časa, odmorih in počitkih, povračilu stroškov v zvezi z delom, odškodninski odgovornosti ter zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu v skladu s posebnim zakonom. S sprejetjem tega člena so pripravniki volonterji pridobili pravico do povrnitve potnih stroškov in stroškov za prehrano.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Probacija - socialni multipraktik?

dr. Dragan Petrovec, 17.9.2015

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

dr. Dragan Petrovec, Pravna praksa, 36-37/2015Kdor slovenske penološke prakse ne pozna dobro, bi probacijo zlahka razumel kot evropsko navdahnjen rehabilitacijski dosežek, kakršnega doslej nismo poznali. Resnica je povsem drugačna. Probacija utegne biti eden zadnjih žebljev v krsto tretmanske ideje in prakse.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Sprememba pogodbe o javnem naročilu z vidika novih direktiv

Pust Luka, Hočevar Uroš, Neffat Domen, 10.9.2015

PRORAČUN

Luka Pust, Uroš Hočevar, Domen Neffat, Pravna praksa, 35/2015Udeleženci javnonaročniških razmerij se v praksi pogosto soočajo z vprašanjem dopustnosti sprememb pogodb o izvedbi javnega naročila. Čeprav se začnejo po sklenitvi pogodbe uporabljati splošna pravila pogodbenega prava, samo soglasje pogodbenih strank (v skladu z načelom inter partes) za spremembo javne pogodbe ne zadostuje, saj lahko poseg v pogodbo pomeni novo oddajo javnega naročila. V članku sta predstavljeni ureditev dopustnih sprememb pogodb o javnem naročilu, kot jih urejata novi direktivi 2014/24/EU in 2014/25/EU, ter primerjava s predlogom Zakona o javnem naročanju (ZJN-3), ki naj bi omenjeni direktivi prenesel v slovenski pravni red.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Naj jalovo sodelovanje postane lojalno

dr. Marko Pavliha, 10.9.2015

Pravoznanstvo

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 35/2015V počitniški obmorski vročici vzkali in se razcveti marsikatero prijateljstvo in vname kakšno željno srce, vendar na koncu prepogosto ostanejo le zadimljena pogorišča. Mar je tako tudi z rdeče-belo šahovnico in zeleno lipo, ki sta usodno zraščeni z modro bližino, toda prevečkrat izkrivljeni v bolečo sivino?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄34

Diplomatski kič?

Tomaž Pavčnik, 3.9.2015

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 34/2015Ena bolj estetskih prvin prava je v argumentu notranje povezanosti in celovitosti pravnega reda. Ta argument nas pri ustvarjanju prava usmerja k temu, da bi pravo ne bilo zgolj zbirka poljudnih in okostenelih pravnih pravil, marveč organska celota, v kateri se ustrezno odražajo in medsebojno oplajajo tri pravno pomembne ravni: svet temeljnih vrednot, življenjska stvarnost in notranje zakonitosti normativnega hierarhičnega sistema.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
48(3) 47(2) 45-46(4) 44(1)
42-43(4) 41(2) 39-40(1) 38(2)
36-37(3) 35(2) 34(2) 33(2)
31-32(1) 29-30(2) 28(3) 27(2)
26(3) 24-25(4) 23(1) 22(1)
20-21(1) 18(2) 15(1) 14(4)
13(1) 11-12(5) 10(2) 9(3)
7-8(2) 6(2) 5(1) 3-4(3)
2(2) 1(3)

Leto objave

< Vsi
2015(77)
> Januar(8) > Februar(5) > Marec(10) > April(6) > Maj(3) > Junij(6) > Julij(10) > Avgust(3) > September(9) > Oktober(3) > November(9) > December(5)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOP QRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov