O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 3
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 74)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄49-50

V začetku je bilo dejanje

dr. Marijan Pavčnik, 20.12.2012

Sodišča

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 49-50/2012(List iz Dnevnika) Podnaslov zavaja. Dnevnika ne pišem. Če bi ga, bi ga pisal 7. decembra, ko sem na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani poslušal predavanje o vrednotah, morali in etiki (akademika Jožeta Trontlja in profesorja Janeka Muska) in nato na Pravni fakulteti Univerze v
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄49-50

Paradoks krika k pravni državi

Tomaž Pavčnik, 20.12.2012

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 49-50/2012"Vemo, da je pravni red, ki je sicer objavljen v raznih uradnih listih, le epifenomen, medtem ko morda devetdeset odstotkov delovanja pravnega reda na vseh ravneh pravnega dogajanja izhaja iz moralne logike stvari same in iz občutka pravičnost
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄48

Precedenčni učinek sodnih odločb pri pravnem utemeljevanju

Tomaž Pavčnik, 13.12.2012

Kultura in umetnost

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 48/2012Zdaj že upokojeni sodnik nas je nekoč učil, da obrazložitev ni bistvena, kajti pomembna naj bi bila odločitev, kot se bo odrazila v konkretnem življenju. Ugibam, da bi znaten del slovenskih sodnikov, če bi jih vprašali o obstoju precedenčnega učinka v našem pravu, odvrnil, da je to tuje našemu pravnemu sistemu, saj je sodnik vezan na Ustavo in zakon.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄48

Ustavnega sodnika srd in očaranost

dr. Dragan Petrovec, 13.12.2012

Ustavno sodišče

dr. Dragan Petrovec, Pravna praksa, 48/2012Sodnik Ustavnega sodišča Jan Zobec je, po lastnem zapisu, dobil priložnost, da najprej mednarodno javnost, potem pa še domačo pouči o razmerah v slovenskem sodstvu. Med drugim pravi, da ne gre toliko za vpliv politike nanj, bistveni problem je sodstvo samo in politika v njem. Zobec nadaljuje, da se je politika v sodstvu ohranila kot dediščina totalitarnega obdobja, in sicer v zakrknjenih starorežimskih vzorcih. Po njegovem tako ni nič čudnega, da je na čelu tako "neodvisnega" sodstva "skriti favorit sodnikov" - kakršno sodstvo, tak predsednik (ki si ga to sodstvo avtonomno izbere - in si takega tudi zasluži). (Vsi narekovaji J. Z.)
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄47

Odpuščanje? (Ne)mogoče?

mag. Tanja Pustovrh Pirnat, 6.12.2012

Delovna razmerja

mag. Tanja Pustovrh-Pirnat, Pravna praksa, 47/2012Kot je razvidno iz gradiva o spremembah delovnopravne zakonodaje, objavljenega na spletni strani Vlade Republike Slovenije, je eden od ciljev spremembe udejanjanje načela prožne varnosti (ang. flexicurity), kar bi dosegli s poenostavitvijo postopkov sklepanja in prenehanja delovnih razmerij. Ta cilj je na vladni spletni strani naveden kot eden od osmih in niti ni označen kot glavni, kar se mi zdi ustrezno, je pa v (laični) javnosti pogosto najbolj poudarjena domnevna težava slovenskega trga dela, da zakonodaja onemogoča oziroma pretirano otežuje odpuščanje za nedoločen čas zaposlenih delavcev. Najbolj mi je ostala v spominu primerjava, da je "slovenski delavec zaščiten kot kočevski medved".
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄45

Razveljavitev kogentnega pogoja po ZJN-2

mag. Maja Potočnik, 22.11.2012

PRORAČUN

mag. Maja Potočnik, Pravna praksa, 45/2012Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (ZJN-2C) je uvedel nov, kogentni pogoj, ki so ga morali izpolniti ponudniki, ki so želeli v postopkih javnih naročil oddati popolno ponudbo. Nanašal se je na nevpletenost članov poslovodstva ali nadzornih organov ponudnika v poslovodne in nadzorstvene funkcije v družbah, zoper katere je bil v zadnjih dveh letih pred oddajo ponudbe uveden postopek, povezan z insolventnostjo. Javni naročniki so morali iz postopkov javnega naročanja izločati ponudnike, če so člani njihovega poslovodstva ali nadzornega organa, zakoniti zastopniki ali lastniki z več kot 25-odstotnim deležem podjetja v preteklih dveh letih opravljali eno teh funkcij v kateremkoli podjetju, zoper katero je bil začet postopek stečaja, prisilne poravnave ali prisilne likvidacije. Tej noveli je sledila še novela Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1E), ki je prav tako določila, da ustanovitelj, družbenik, član poslovodstva ali organa nadzora družbe ne more biti, kdor je član poslovodstva ali organa nadzora velike, srednje oziroma majhne družbe, nad katero je bil začet eden od postopkov zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄44

Gledam tvojo glavo, ki je ni

Tomaž Pavčnik, 15.11.2012

Ostalo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 44/2012"A mi zna gdo povedat, kuga je to umetnost?" Kosmati možak nas je igrivo meril izza svojih debelih očal, dijaki pa so mu stregli z odgovori, ki jih je znal verjetno že na pamet. To vprašanje je namreč Jiři leto za letom ponavljal v vseh desetih paralelkah. Kaj ga je torej še gnalo k igrivemu nasmešku?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄43

Neskladnost Slovenskega državnega holdinga z Ustavo

dr. Rajko Pirnat, 8.11.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Rajko Pirnat, Pravna praksa, 43/2012Državni zbor je 28. septembra 2012 sprejel Zakon o slovenskem državnem holdingu (ZSDH), ki pa še ni bil uveljavljen, ker je Državni svet zahteval vnovično odločanje o njem, po ponovnem sprejetju pa je bila vložena zahteva tretjine poslancev za razpis zakonodajnega referenduma. Pri pisanju tega prispevka izhajam iz besedila tega sprejetega zakona, saj zakon še ni objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄39-40

Ali postaja Slovenija policijska država?

Nataša Pirc Musar, 12.10.2012

Uprava

Nataša Pirc-Musar, Pravna praksa, 39-40/2012V minulem tednu je Informacijski pooblaščenec poslancem Državnega zbora pisal kar dvakrat, česar ne storimo prav pogosto, saj je sodelovanje z ministrstvi pri pripravi zakonodaje praviloma zgledno. Tokrat smo se morali oglasiti v zvezi z zelo širokimi pooblastili, ki naj bi jih policija dobila z Zakonom o nalogah in pooblastilih policije in z Zakonom o elektronskih komunikacijah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄39-40

Izvajanje javnega razpisa za računovodske storitve

mag. Maja Potočnik, 12.10.2012

PRORAČUN

mag. Maja Potočnik, Pravna praksa, 39-40/2012Na šoli trenutno izvajamo javni razpis za računovodske storitve. • Ali med dokazili za priznanje sposobnosti ponudnikov lahko zahtevamo potrdilo o preizkušenem računovodju Slovenskega inštituta za revizijo ali je dovolj izpis iz seznama Centra za razvoj javnih financ? Med tehničnimi zahtevami je tudi dnevna prisotnost na naši lokaciji, pri čemer je plačilo takšno, kakršno delavcu računovodji pripada po sistematizaciji delovnih mest za računovodstvo. • Kako je z opravljam dela na naši lokaciji za druge naročnike (uporaba papirja, naših osnovnih sredstev itd.)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄39-40

Bolni otroci v vrtcu in varovanje zdravja drugih

Potočnik Aleš, Markovič Zlatka, 12.10.2012

Predšolska vzgoja

Aleš Potočnik, Zlatka Markovič, Pravna praksa, 39-40/2012Štiriletna deklica obiskuje vrtec, vendar velikokrat zboli in mora zato ostati doma. Deklica zboli zato, ker drugi starši bolne otroke pripeljejo v vrtec, namesto da bi zanje skrbeli doma, dokler ne ozdravijo. Vzgojitelji pravijo, da nimajo pravice, da bi zavrnili sprejem bolnih otrok v vrtec. • Kaj lahko stori starš otroka, da starši bolnih otrok ne bi peljali v vrtec?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄39-40

Subsidiarna odgovornost etažnega lastnika za obratovalne stroške

Uroš Pavlina, 12.10.2012

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Uroš Pavlina, Pravna praksa, 39-40/2012Stanovanjski zakon (SZ-1) v 24. členu določa, da lastnik stanovanja (etažni lastnik) subsidiarno odgovarja za obratovalne stroške najemnika stanovanja. Vendar pa v praksi ni povsem jasno, kdaj subsidiarna odgovornost nastopi - kdaj lahko upnik uspešno uveljavlja plačilo najemnikovega dolga neposredno od etažnega lastnika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄38

Ali potrebujemo novelo Zakona o javnem naročanju?

mag. Maja Potočnik, 4.10.2012

PRORAČUN

mag. Maja Potočnik, Pravna praksa, 38/2012Slovenci smo rekorderji iz spreminjanja zakonodaje s področja javnega naročanja. V vladnem postopku je še ena novela Zakona o javnem naročanju (ZJN-2D). Vsebuje ne samo redakcijske popravke, temveč tudi nekaj novih rešitev in ureditev, ki bodo vnovič sprožile celoten postopek navajanja na spremembo zakonodaje s področja javnih naročil: nova izobraževanja s področja javnega naročanja, nove napake naročnikov v razpisnih dokumentacijah, nove poskuse uspešnih revizijskih zahtevkov ponudnikov in celo nove prekrške za kršitev določb zakonodaje s tega področja. Včasih se ne moremo izogniti občutku, da se javnonaročniška zakonodaja spremeni vsakič, ko ima nekdo pet minut časa, da posluša o težavah, ki nastanejo pri izvajanju javnih naročil. Žal pa spremembe zakonodaje teh težav ne odpravljajo, temveč jih samo še poglabljajo, saj naročniki in ponudniki vseh sprememb ne dohajajo, še manj pa jih sprejemajo in ponotranjijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄38

Upravo-procesne dileme o rabi ZUP, 2. del

dr. Rajko Pirnat, 4.10.2012

Kultura in umetnost

dr. Rajko Pirnat, Pravna praksa, 38/2012Knjiga Upravno-procesne dileme o rabi ZUP - "120 vprašanj iz prakse z odgovori in sodno prakso ter uvodno študijo" (Založba Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2012, 424 strani) avtorjev dr. Polonce Kovač, dr. Iztoka Rakarja in mag. Matjaža Remica je samostojna monografija, čeprav j
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

Nujni postopek za spremembo ZViS v imenu "koga ali kaj" za račun "koga ali česa"?

dr. Mirko Pečarič, 27.9.2012

Višje in visoko šolstvo

dr. Mirko Pečarič, Pravna praksa, 37/2012Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport je 3. septembra 2012 na državnem portalu e-uprava.gov.si objavilo predlog novele Zakona o visokem šolstvu (ZViS). Ministrstvo predlaga sprejem predloga zakona po nujnem postopku, ki je po Poslovniku Državnega zbora RS predviden za preprečitev težko popravljivih posledic za delovanje države. Tak predlog mora vlada posebej utemeljiti (drugi odstavek 143. člena Poslovnika). Ker naj bi se odločanje po nujnem postopku v demokratičnih ureditvah uporabljalo v skrajnih primerih, kot "zadnje zatočišče pravne države", si poglejmo razloge, s katerimi ministrstvo utemeljuje nujni postopek in "hkratno" spremembo sestave Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS).
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

Obisk v kletnih vicah

Tomaž Pavčnik, 27.9.2012

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 37/2012Votli čvekači toliko govorijo o prihodnosti, da jo bodo nazadnje povsem zapackali. Ta zapovedana osredotočenost v bodočnost, ki govor o preteklosti omalovažuje, se mi zdi podobne vrste puhlica kot tista mantra, ki proglaša za kulturni boj že čisto vsako temo, ki ni ravno finančna. Nasprotno, prav v teh skoraj zapovedih in prepovedih je nekaj ideološke prevarantskosti, predvsem pa obilo brezglavega. Si predstavljate, da bi se tudi sodišča začela spoprijemati le še s prihodnostjo, češ, pustimo preteklost, kar je bilo, je pač bilo ... podajmo si roke, pozabimo, gremo naprej. No, saj nekateri v resnici poskušajo nekaj v tej smeri, ampak jih ne velja jemati preveč resno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

Pomen poplačila v postopku izvršbe za izterjavo upnikove denarne terjatve

Vid Pavlica, 20.9.2012

Civilni sodni postopki

Vid Pavlica, Pravna praksa, 36/2012Namen prispevka je predstavitev pomena poplačila v postopku zaradi izterjave upnikove denarne terjatve. Opisal bom dve vrsti postopkovnih zapletov, ki se v zvezi s tem pojavljajo v praksi. Prvi je primer, ko je upnikova terjatev v izvršilnem postopku v celoti poplačana, upnik pa v zvezi s tem ne poda nobene vloge. Drugi je primer, ko izvršilni postopek zaradi različnih razlogov dalj časa miruje, upnik pa v tem času ni aktiven v smeri nadaljevanja postopka in poplačila svoje terjatve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄35

Prepoved odbitka vstopnega DDV ob sodelovanju kupca pri goljufiji ali zlorabi

dr. Jernej Podlipnik, 13.9.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Jernej Podlipnik, Pravna praksa, 35/2012Verjetno že od znane sodbe v združenih zadevah Kittel in Recolta ni katera od sodb Sodišča EU pri tistih, ki se v Sloveniji ukvarjamo z davčnimi zadevami, vzbudila toliko zanimanja kot odločitev v združeni zadevi Mahagében in Péter Dávid. Ti dve madžarski zadevi sta namreč zelo podobni primerom, ki jih obravnavajo slovenski davčni organi in sodišča, pristojna za odločanje v upravnih zadevah. Sodišče EU sicer v teh zadevah še ne odgovarja na vse dileme, ki se pojavljajo pri reševanju zadev pri nas, vendar pa bodo nekateri razlogi, navedeni v njih, najbrž kljub temu vplivali na slovensko upravno in upravnosodno prakso.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄35

Kaj nam prinaša tretja novela Uredbe o zelenem javnem naročanju?

mag. Maja Potočnik, 13.9.2012

PRORAČUN

mag. Maja Potočnik, Pravna praksa, 35/2012Dne 13. decembra 2011 je bila v Uradnem listu RS objavljena Uredba o zelenem javnem naročanju, ki se uporablja od 13. marca 2012 dalje. Dne 9. marca 2012, še pred začetkom njene uporabe, je bila objavljena prva sprememba, še ena je bila objavljena 30. marca 2012, zadnja sprememba pa je čisto sveža, saj je bila objavljena 24. avgusta 2012. Glede na težko pričakovano spremembo meril, ki se nanašajo na avtobusne prevoze, je bila zadnja novela objavljena prepozno, saj številne občine in osnovne šole niso mogle pravočasno izpeljati javnega naročila za šolske prevoze za šolsko leto 2012/2013. Poleg tega pa ostaja grenak priokus tudi zaradi dejstva, da slovenski zakonodajalec potrebuje več časa kot druge države članice EU, da sprejme neki predpis, ki ga zahteva zakonodaja EU, nato pa se ta predpis spreminja hitreje, kot ga lahko uporabniki preučijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄34

Kaj je za malico?

mag. Tanja Pustovrh Pirnat, 6.9.2012

Delovna razmerja

mag. Tanja Pustovrh-Pirnat, Pravna praksa, 34/2012Od uveljavitve Zakona o delovnih razmerjih (ZDR), to je od 1. januarja 2003, je pravica do povračila stroškov v zvezi z delom zakonska pravica, do tega dne pa je bila predmet urejanja s kolektivnimi pogodbami. ZDR določa, da mora delodajalec delavcu zagotoviti povračilo stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z njega ter stroškov, ki jih ima pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju. Ko višina stroškov ni določena s kolektivno pogodbo s splošno veljavnostjo, se določi z izvršilnim predpisom. ZDR torej določa le pravico (do povračila stroškov za prehrano med delom), ne določa pa obsega oziroma višine te pravice. To prepušča nižjim pravnim aktom (kolektivni pogodbi s splošno veljavnostjo, izvršilnemu predpisu).
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄34

Vladavina prava kot prvi pogoj za izhod iz ekonomske krize

dr. Senko Pličanič, 6.9.2012

Pravoznanstvo

dr. Senko Pličanič, Pravna praksa, 34/2012Če velja, da je človek s svojo inovativnostjo in kreativnostjo motor napredka in razvoja, moramo v Sloveniji zagotoviti okolje, v katerem bodo kar najbolj prepoznane posameznikove dobre in koristne lastnosti, ki v polnosti omogočajo njegovo uresničitev. Kot minister, pristojen za področji pravosodja in javne uprave, lahko rečem, da se zavedam pomena svobodne in odprte družbe, v kateri vlada pravo, zato vse svoje napore usmerjam v ukrepe, ki krepijo ustvarjalnost, učinkovitost in odgovornost zaposlenih tako v pravosodju kot tudi v javni upravi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Sosporništvo pri vlaganju revizijskih zahtevkov

mag. Maja Potočnik, 30.8.2012

PRORAČUN, Upravni postopek in upravne takse

mag. Maja Potočnik, Pravna praksa, 33/2012V civilnih in gospodarskih pravdah je situacija, ko je hkrati toženih več strank ali ko tožbo vloži več tožečih strank, katerih tožbeni zahtevki se opirajo na bistveno istovrstno dejansko stanje in pravno podlago, razmeroma pogosta. Pogostosti takih zahtevkov botruje predvsem ekonomski interes. Več vloženih tožb pomeni več stroškov s sodnimi taksami, z izvedbo pravdnega postopka in z odvetniškimi storitvami. Glede na dejstvo, da 13. člen Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN) določa smiselno in subsidiarno uporabo pravdnega postopka, tudi pri vlaganju revizijskih zahtevkov v pravu javnih naročil ne bi smelo biti večjih težav s sosporništvom. Pa ni tako, saj ima Državna revizijska komisija na to vprašanje povsem svoj, s pravili pravdnega postopka nepovezan pogled.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Pomanjkljivosti novele ZGD-1G glede prenosa podjetja na podjetnika prevzemnika

Matija Premrl, 30.8.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Matija Premrl, Pravna praksa, 33/2012Državni zbor je 18. julija sprejel novelo Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) z oznako ZGD-1G. Ta med drugim na novo ureja prenos podjetja samostojnega podjetnika na njegove družinske člane. Menim, da je sprejeta novela v tem delu pomanjkljiva in sporna. Poglejmo si pomanjkljivosti novele in morebitne boljše rešitve pri normiranju prenosa podjetja podjetnika na podjetnika prevzemnika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

Črne gradnje ali črne zgodbe?

Tomaž Pavčnik, 23.8.2012

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 31-32/2012Ivan Dolac je bil svoje čase mala kamnita vasica, dvesto metrov nižje pa je stal gostinski obrat. Njegov lastnik je bil barba Slavko. Med kamnito vasico in njegovim posestvom sta bili trta in makija. Danes se tam gnetejo apartmaji. Čeprav hišice niso posebej neokusne, celo čisto spodobnega videza so, ta pozidava kazi nekdanjo krajino. Zato imam raje Zavalo, a tudi tam si vsakič znova dopovedujem, da bi morali Hrvati celotno Dalmacijo ali pa vsaj otoke zaščititi kot nacionalni park.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

Popravek obračunanega DDV, kadar je popravljavec v postopku zaradi insolventnosti

dr. Jernej Podlipnik, 23.8.2012

Davek na dodano vrednost in trošarine, Civilni sodni postopki

dr. Jernej Podlipnik, Pravna praksa, 31-32/2012Ob vse številčnejših postopkih zaradi insolventnosti, ki so med seboj tudi tesno povezani tako, da se tudi zoper dolžnike upnikov, zoper katere se že vodi postopek zaradi insolventnosti, začne tak postopek, se je v praksi pojavila dilema glede popravkov obračunanega, vendar neplačanega davka na dodano vrednost (DDV) po 39. členu Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1). Davčna uprava RS (DURS) naj pred časom ne bi imela težav s popravki in posledično z vračanjem DDV v primerih, ki so podobni spodnjemu, v zadnjem času pa naj bi davčne zavezance, ki popravljajo obračunani DDV, klicali davčni kontrolorji, češ da je njihov obračun napačen in da naj ga spremenijo, tako da naj popravkov ne navajajo. Ker davčni zavezanci sledijo navodilom kontrolorjev, pravilnosti njihovega stališča ni mogoče preizkusiti s pritožbo in v upravnem sporu, kar ni dobro za razvoj prava. V upanju, da se bo kateri od njih kljub vsemu odločil za neupoštevanje navodil, bo mogoče ugotoviti, ali so ta pravilna. V tem članku pa bodo navedeni (nekateri) argumenti za in proti pravilnosti stališča DURS.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(2) 48(2) 47(1) 45(1)
44(1) 43(1) 39-40(4) 38(2)
37(2) 36(1) 35(2) 34(2)
33(2) 31-32(4) 29-30(2) 28(3)
27(4) 26(1) 24-25(1) 23(1)
22(2) 21(1) 19(1) 18(2)
16-17(1) 15(2) 14(1) 13(3)
12(2) 11(5) 10(2) 9(3)
8(3) 6-7(3) 5(1) 2(1)
1(2)

Leto objave

< Vsi
2012(74)
> Januar(3) > Februar(4) > Marec(15) > April(7) > Maj(4) > Junij(4) > Julij(10) > Avgust(6) > September(7) > Oktober(6) > November(3) > December(5)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOP QRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov