O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 3
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 63)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄49-50

Etika pri pravnem odločanju

dr. Dragan Petrovec, 22.12.2011

Pravoznanstvo

dr. Dragan Petrovec, Pravna praksa, 49-50/2011 Odločanje v pravu, zlasti v kazenskem, na katero se to pisanje nanaša, je različno zapleteno. Lahko ga delimo tudi na bolj in manj diskrecijsko. Vzemimo za ponazoritev naslednje primere: ugotovitev, ali je nekdo storil dejanje kot mladoletna ali polnoletna os
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄49-50

20 let Ustave - čas za premislek o morebitnih spremembah

dr. Ernest Petrič, 22.12.2011

Splošni državni akti, simboli in prazniki

dr. Ernest Petrič, Pravna praksa, 49-50/2011Te dni obeležujemo dvajseto obletnico Ustave Republike Slovenije, enega najpomembnejših mejnikov v zgodovini samostojne slovenske države, dvajset let akta, ki združuje temeljna načela in vrednote, na katerih je osnovana slovenska državnost, in je hkrati najvišji pravni akt države. Postopek oblikova
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄48

Statusno preoblikovanje in delovanje sveta delavcev

dr. Darja Senčur Peček, 15.12.2011

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Darja Senčur-Peček, Pravna praksa, 48/2011• Ali statusna sprememba (preoblikovanje delniške družbe v družbo z omejeno odgovornostjo) kakorkoli vpliva na delovanje sveta delavcev v družbi (število zaposlenih je nespremenjeno)? Iz teorije statusnega prava izhaja, da gre pri spremembi pravnoorgan
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄48

Še o ureditvi poravnavanja v ZDT-1

mag. Evelin Pristavec Tratar, 15.12.2011

Državno tožilstvo in državno pravobranilstvo

mag. Evelin Pristavec-Tratar, Pravna praksa, 48/2011Stališča v tem prispevku niso nujno tudi stališča ustanove, pri kateri je avtorica zaposlena. V Pravni praksi smo lahko prebrali prispevek mag. Jožefa Kovača Ureditev poravnavanja v ZDT-1. V njem je avtor predstavil nekaj kritičnih misli ob posameznih rešitv
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄47

Vsebina kolektivne pogodbe

dr. Darja Senčur Peček, 8.12.2011

Kultura in umetnost

dr. Darja Senčur-Peček, Pravna praksa, 47/2011 Pred kratkim je izšla monografija Vsebina kolektivne pogodbe: pravni vidiki s prikazom sodne prakse in primerjalnopravnih ureditev (GV Založba, Ljubljana 2011, 331 strani), ki je delo dr. Katarine Kresal Šoltes. Delo sistematično obravnava eno od področij kolektivnega delovnega prava. Taka dela
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄46

Prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas na podlagi sodbe sodišča

mag. Tanja Pirnat, 1.12.2011

Delovna razmerja

mag. Tanja Pirnat, Pravna praksa, 46/2011Ali lahko sodišče sodno razveže pogodbo o zaposlitvi in prisodi odškodnino po 118. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR), če ugotovi, da je delovno razmerje nezakonito prenehalo z iztekom časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas (ki se šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄46

Varstvo upnikov v postopku izbrisa družbe brez likvidacije po uveljavitvi ZPUOOD

Jerneja Prostor, 1.12.2011

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Jerneja Prostor, Pravna praksa, 46/2011 S sprejetjem Zakona o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (ZPUOOD) je zakonodajalec nagnil tehtnico v prid družbenikov izbrisanih družb. Na prvi pogled se zdi, da je ureditev po ZPUOOD s
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄46

Kaj lahko sodstvo stori za ohranitev trajnega mandata

Tomaž Pavčnik, 1.12.2011

Sodišča

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 46/2011Sodeč po predvolilnih izjavah ni bil trajni sodniški mandat še nikoli bolj ogrožen, kot je danes. Že res, da so politične izjave eno, postopek spremembe ustave pa nekaj drugega. V postopku za spremembo ustave so na mizi ustavnopravni argumenti,
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄45

Zbornik znanstvenih razprav 2011

Neža Pogorelčnik, 24.11.2011

Kultura in umetnost

Neža Pogorelčnik, Pravna praksa, 45/2011 Zbornik znanstvenih razprav 2011 (izdajatelj PF Univerze v Ljubljani, založnik GV Založba, Ljubljana 2011, 316 strani) se začenja s prispevkom v čast 70. letnice dr. Jožeta Mencingerja. V njem dr. Franjo Štiblar ugotavlja, da je imel jubilant neprecenljivo vlogo pri pripravah na osamosvojitev i
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄45

Novela ZGD-1E - škodljivost političnega populizma

dr. Nina Plavšak, 24.11.2011

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Nina Plavšak, Pravna praksa, 45/2011(ZGD-1). Po prvem odstavku 10.a člena ZGD-1 oseba ne more biti ustanovitelj, družbenik, član poslovodstva ali organa nadzora družbe, če je ta oseba član poslovodstva ali organa nadzora velike, srednje oziroma majhne družbe, nad katero je bil začet eden od postopko
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄44

Še o nadzornem odboru občine

Primožič Kužner Mojca, Radonič Martina, 17.11.2011

PRORAČUN

Mojca Primožič-Kužner, Martina Radonič, Pravna praksa, 44/2011 Dr. Miloš Senčur v svojem članku nasprotuje stališču Upravnega sodišča, ki ga je zavzelo v odločitvi o zavrženju tožbe v upravnem sporu med člani "starega" nadzornega odbora kot tožniki in občino kot toženko. Kot navaja tud
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄44

Koliko stane mobing?

mag. Tanja Pirnat, 17.11.2011

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Delovna razmerja

mag. Tanja Pirnat, Pravna praksa, 44/2011Ob pregledu do zdaj objavljenih prispevkov na temo mobinga sem bila presenečena nad dvojim: da prispevkov, vsaj s pravnega področja, ni veliko (čeprav je na splošno zaslediti veliko "govora" o mobingu) in da je večina prispevkov, pa tudi drugih zapisov (na primer na internetu), z nepravnih (sociološkega, zdravstvenega, psihološkega in podobnih) področij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄44

Protikrizni sklep Vlade nima mandata za ustvarjanje pravne krize

dr. Mirko Pečarič, 17.11.2011

Uprava

dr. Mirko Pečarič, Pravna praksa, 44/2011Vlada RS je sprejela Sklep o omejitvi zaposlovanja, s katerim je povzela vsebino zavrnjenega predloga zakona o interventnih ukrepih in jo nadgradila še z dodatno vsebino. Sklep je pravi gejzir pravnih vprašanj glede njegove pravne narave, identifikacije posameznih vrst pravnih in internih aktov, razmerij med vejami oblasti, ustavne problematike, delovnopravnih vprašanj in hierarhičnega usmerjanja podrejenih organov. Manjše probleme skuša rešiti tako, da povzroča še večje nasprotne učinke.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄41-42

Varuh iztaknjenih oči - Pandorina skrinjica ustavne odločbe

dr. Dragan Petrovec, 27.10.2011

Ustavno sodišče

dr. Dragan Petrovec, Pravna praksa, 41-42/2011Če se je kaj porušilo že s trenutkom objave ustavne odločbe o "Titovi cesti", se je gotovo vera v optimizem dr. Pirnata, ki je zapisal, "da nas globina te odločbe združuje in da samo tisti, ki zlo mislijo, lahko razumejo, da nas deli". Moj zapis je dosti bolj kriminološki ali sociološki kot dogmatski, čeprav je tudi meni malo tuja razlaga, da je kar iz ustavne določbe o demokratičnosti mogoče izvajati človekovo dostojanstvo kot pravico par excellence. Ob vznesenih besedah, da Slovenija praznuje dvajset let demokracije in človekovih pravic, je povsem jasno le to, da je naša demokracija pač svojevrstna, še najbolj podobna diktaturi sicer demokratično izvoljene stranke oziroma koalicije, človekove pravice pa smo uspeli sistematično izbrisati najbrž približno toliko ljudem, kolikor smo jih leta 1945 zunajsodno likvidirali. Od tod točna in neprizanesljiva opredelitev "administrativni genocid".
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄41-42

Decentralizacija pristojnosti za urejanje notranjega trga EU

Katja Plauštajner, 27.10.2011

Kultura in umetnost

Katja Plauštajner, Pravna praksa, 41-42/2011Pri GV Založbi je pred kratkim izšla knjiga Decentralizacija pristojnosti za urejanje notranjega trga EU (Ljubljana 2011, 276 strani) dr. Janje Hojnik. Gre pravzaprav za knjižno obliko avtoričine doktorske disertacije, ki bralca skozi sedem poglavij popelje po različnih mogočih pristopih urejanja notranjega trga, pri čemer dr. Hojnikova poudarja potrebo po njegovi decentralizaciji in opredeljuje pravne temelje zanjo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄39-40

Ustavno omejevanje javne porabe - načelo izravnanega proračuna in fiskalno pravilo

mag. Jorg Kristijan Petrovič, 14.10.2011

PRORAČUN

mag. Jorg Kristijan-Petrovič, Pravna praksa, 39-40/2011Vse več držav se reševanja javnofinančnih težav loteva tudi na najvišji pravni ravni, to je v svojih ustavah. Spremembe ustav v smeri omejevanja javne porabe so tako izvedle Švica (2001), Nemčija (2009), Madžarska (april 2011) in Španija (september 2011). Nekaj držav je na dobri poti, da jih izvedejo (Francija in ZDA). Ideje o ustavnem omejevanju javne porabe so bile predstavljene tudi v Sloveniji. Načini omejevanja javne porabe so zelo različni in le nekatere rešitve so se izkazale za uspešne. Te bi veljalo umestiti v naš pravni red in si tako zagotoviti dolgoročno vzdržnost naših javnih financ. Globoko se namreč strinjam z ugotovitvijo dr. Janje Hojnik iz uvodnika PP, št. 38/2011, da je: prednostna naloga Slovenije ureditev njenih javnih financ, s čimer bo ne le ustavila padanje bonitetnih ocen, temveč tudi zaščitila svojo fiskalno avtonomijo in preprečila, da bi uslužbenci evropske komisije sedeli na Ministrstvu za finance".
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄39-40

Ob deseti obletnici sprejema statuta Societas Europaea

Hojnik Janja, Prostor Jerneja, 14.10.2011

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Janja Hojnik, Jerneja Prostor, Pravna praksa, 39-40/2011V teh dneh mineva deset let od sprejema zakonodaje EU, ki omogoča ustanovitev evropske delniške družbe (Societas Europaea). Obletnica je dobra priložnost za presojo uspehov in neuspehov te evropske statusnopravne oblike, njenih prednosti, pa tudi nekaterih pomanjkljivosti, ki bi jih bilo v prihodnjih novelah (ki so že na vidiku) vredno vnovič pretehtati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄39-40

Zablodele pravice

Tomaž Pavčnik, 14.10.2011

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 39-40/2011Zamislimo si samozadovoljen izraz na obrazu odvetnika, ki je zlorabljal procesne pravice, pa zdaj - za televizijske kamere - pod krinko strokovnosti svoj navidezni procesni prav preobrača v materialnopravnega. Ali pa na drugi strani sodnika, ki
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄37

Drobitev predpisov ali njihova simbiotična združitev?

dr. Marko Pavliha, 29.9.2011

Prekrški

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 37/2011Slovenski pravniki smo svojevrsten ceh, saj se njegovi člani in članice praviloma ne strinjamo o ničemer, tem raje pa se cinično grajamo, če nas je le kdo pripravljen gledati, poslušati, brati in po možnosti plačati, prenašati pa nas tako ali tako skoraj nihče ne mara. Kakopak ni nič narobe z dobrohotno kritiko, neetično in neokusno pa je bodisi ignoriranje mnenja in sporočila koga drugega ali pa šentflorjansko skoparjenje s pohvalo, še zlasti do mlajših kolegic in kolegov, ki jih tako že na začetku kariere demotiviramo in jim odpihnemo osvežujoč veter iz napetih jader.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄37

Odgovornost za poškodbe, nastale pri uporabi otroških igrišč

Uroš Pavlina, 29.9.2011

Obligacije

Uroš Pavlina, Pravna praksa, 37/2011Obiskovanje nakupovalnih središč je v zadnjih letih postalo ena najljubših prostočasnih aktivnosti slovenskih družin. Vabijo nas ugodne cene, prostorna parkirišča in široka ponudba, prav tako pa v času nakupovanja poskrbijo za varstvo naših najmlajših na številnih otroških igriščih. Starši lahko nakupe opravijo brez prisotnosti otrok, ki se v času obiska igrajo pod nadzorom animatork. Otroška igra pa prej ali slej vodi tudi k neizbežnim poškodbam. Kdo odgovarja za poškodbe, ki jih otroci utrpijo pri uporabi teh igrišč?
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄36

Ima tudi državni tožilec kaj od 22. člena Ustave?

Jaka Pengov, 22.9.2011

Kazenski postopek

Jaka Pengov, Pravna praksa, 36/2011Demokratični kazenski postopek jamči enakopravnost procesnih subjektov in "pošteno igro" med njimi. Ta izhaja iz krovnega načela pravičnosti v kazenskem postopku, ki se v našem pozitivnem pravu med drugim izraža v zahtevi po enakem varstvu pravic v postopkih pred državnimi organi iz 22. člena Ustave. Poglejmo si razsežnost tega člena z vidika enakopravnosti obdolženca in upravičenega tožilca v kazenskem postopku. Na konkretnem primeru bomo videli, da jamstvo iz 22. člena Ustave nekoliko doseže tudi državnega tožilca.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄36

Prisilna poravnava in popravek odbitka vstopnega DDV

Jernej Podlipnik, 22.9.2011

Davek na dodano vrednost in trošarine

dr. Jernej Podlipnik, Pravna praksa, 36/2011V času vse več prisilnih poravnav, celo pri velikih slovenskih gospodarskih družbah (denimo Merkur, d.d.), je zelo pomemben odgovor na vprašanje, ali je dolžnik, zoper katerega je bil izdan pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave, dolžan popraviti odbitek vstopnega davka na dodano vrednost (DDV) za tisti del obveznosti od dobavljenega blaga in storitev, ki ga upniki od njega nimajo več pravice terjati oziroma ki ostane neplačan.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄35

Plače javnih uslužbencev in stavka v javnem sektorju

Rajko Pirnat, 15.9.2011

Uprava

dr. Rajko Pirnat, Pravna praksa, 35/2011Prejšnji teden je odbor za lokalno samoupravo Državnega zbora ob obravnavi predloga novele Zakona o interventnih ukrepih sprejel predlog amandmaja, po katerem naj bi se plače javnih uslužbencev zmanjšale za en plačni razred. Sindikati javnega sektorja so se odzvali burno in takoj - napovedali so splošno stavko v javnem sektorju in jo tudi začeli pripravljati. Pozneje je Vlada izjavila, da amandmaja ne podpira, in podobne izjave je dajala tudi večina strank, kolikor je bilo mogoče videti. Nenadoma ni več jasno, kdo ta amandma sploh še podpira, čeprav so ga člani odbora, ki so bili na seji, sprejeli soglasno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄34

Izredna omilitev kazni: odprava ali prenova?

Boštjan Polegek, 8.9.2011

Kazenski postopek

Boštjan Polegek, Pravna praksa, 34/2011Delovni osnutek novega Zakona o kazenskem postopku (ZKP-1) še ne razkriva predvidenih sprememb postopka v delu, ki se nanaša na izredna pravna sredstva, je pa na predlog Ministrstva za pravosodje trenutno v drugem branju v Državnem zboru predlog za sprejem že enajste novele Zakona o kazenskem postopku (ZKP) iz leta 1994. Ta med drugimi pomembnejšimi posegi v zasnovo našega modela kazenskega postopka predvideva tudi spremembe na področju izrednih pravnih sredstev. Ena teh je popolna odprava instituta izredne omilitve kazni. Poglejmo si argumente predlagatelja zakonske spremembe in morebitne drugačne predloge, kot izhajajo iz procesne literature, ter s pomočjo sodne statistike predvidimo vpliv morebitne uveljavitve tega dela novele ZKP-K na položaj slovenskih obsojencev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄34

Pobot skozi pravdni postopek

Barbara Petrič, 8.9.2011

Civilni sodni postopki

mag. Barbara Petrič, Pravna praksa, 34/2011Za slovenski pravni sistem je značilno razlikovanje med materialnim in procesnim pobotanjem, ki jima v pravdnem postopku ob bok stopa še institut nasprotne tožbe. Čeprav se zdi, da je bilo o tej tematiki že veliko napisanega in povedanega ter da pri njihovi obravnavi ni večjih težav, se v praksi pokaže, da ni vedno tako. Prepletanje procesnih in materialnih določb je pogosto težavno, njihovo medsebojno razmerje pa ostaja eno spornih vprašanj, pri katerem sodna praksa in pravna teorija nista našli enotnega odgovora.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(2) 48(2) 47(1) 46(3)
45(2) 44(3) 41-42(2) 39-40(3)
37(2) 36(2) 35(1) 34(2)
33(3) 28-29(1) 26(2) 23(3)
22(1) 21(2) 20(1) 19(2)
18(1) 17(1) 15-16(3) 14(1)
10(2) 9(4) 8(3) 6-7(2)
4(2) 3(1) 2(1) 1(2)

Leto objave

< Vsi
2011(63)
> Januar(4) > Februar(4) > Marec(9) > April(4) > Maj(5) > Junij(6) > Julij(3) > September(10) > Oktober(5) > November(5) > December(8)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOP QRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov