O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 3
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 75)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Dokazovanje pridobljenega razlikovalnega učinka znamke

dr. Klemen Pohar, 22.12.2016

Intelektualna lastnina

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 49-50/2016Ključna značilnost vsake znamke je (oziroma bi morala biti), da je mogoče na njeni podlagi blago ali storitve nekega podjetja razlikovati od blaga ali storitev drugih podjetij. Izpolnjevanje tega pogoja se zahteva že ob registraciji znamke, v primeru, da je ob registraciji prišlo do neustrezne presoje, pa je mogoče znamko, ki je brez slehernega razlikovalnega značaja, naknadno razglasiti za neveljavno. Vendar pa se registracija znamke ne zavrne oziroma se znamka ne razglasi za neveljavno, če je pred datumom prijave za registracijo s tem, da se je uporabljala, pridobila razlikovalni značaj. Države članice lahko določijo, da to velja tudi, če je znamka pridobila razlikovalni značaj po datumu vložitve prijave za registracijo ali po datumu registracije. Pomembno pa je vprašanje, na kakšen način se dokaže, da je znamka pridobila razlikovalni učinek s tem, da se je uporabljala. S tem vprašanjem se je ukvarjalo sodišče v predstavljeni zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Pravica do podobe in zdrava pamet

dr. Nataša Pirc Musar, 22.12.2016

Sodišča

dr. Nataša Pirc-Musar, Pravna praksa, 49-50/2016Po izvolitvi Donalda Trumpa za predsednika ZDA in posledično Melanie Trump za bodočo prvo damo ZDA je v Slovenijo pljusknil val evforije in tudi želje po zaslužkih na njun račun. Pojasnjevanje, da je tako ime kot podobo posameznika dopustno uporabiti v komercialne namene izključno z njegovim soglasjem, je v delu javnosti zbudilo nekaj nejevere. Zakaj ne bi rojstni kraj, njegovi podjetniki in Slovenija na splošno imeli kaj od prve dame ZDA, saj je Melania vendar "naša"!? Ali res ne smemo uporabiti imena, priimka in podobe nekoga v komercialne namene, ne da bi ta posameznik v to privolil?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Reforma avtorskega prava na ravni Evropske unije

Žiga Perović, 22.12.2016

Intelektualna lastnina

Žiga Perović, Pravna praksa, 49-50/2016Digitalizacija in splet sta v zadnjih 20 letih spremenila svet. V luči tega se je v zadnjem času zganila tudi Evropska komisija in postala aktivna na zakonodajnem področju. Tako je že na začetku svojega mandata kot eno izmed prioritet navedla povezan digitalni enotni trg. Ta naj bi omogočil neovirano trgovino z digitalnimi dobrinami in storitvami. Program Komisije na tem področju je zato zajel široko paleto ambicioznih sprememb, ki naj bi vključevale ureditev čezmejne digitalne trgovine v okviru EU, preprečevanje blokiranja dostopa do digitalnih vsebin glede na lokacijo, reformo ureditve avtorske in sorodnih pravic, ureditev pravnega okvira na področju avdiovizualnih del in telekomunikacij ter nenazadnje tudi osvežitev konkurenčne in davčne ureditve. Reforma avtorskega prava na ravni EU tako predstavlja samo en sklop ambicioznega načrta za modernizacijo prava v luči digitalizacije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄47

Osnove delovnega in socialnega prava

dr. Darja Senčur Peček, 1.12.2016

Kultura in umetnost

dr. Darja Senčur-Peček, Pravna praksa, 47/2016Pred kratkim je izšla knjiga Osnove delovnega in socialnega prava (The Bases of Labour and Social Law) avtorjev prof. dr. Zvoneta Vodovnika in doc. dr. Luke Tičarja (IUS SOFTWARE, GV Založba, Ljubljana 2016, 570 strani). Gre za drugo, spremenjeno in dopolnjeno, izdajo e-knjige dr. Vodovnika iz leta 2015, tokrat v soavtorstvu z dr. Tičarjem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Prikaz in opis znaka pri registraciji znamke

dr. Klemen Pohar, 24.11.2016

Intelektualna lastnina

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 45-46/2016Uredba 207/2009/ES v 4. členu določa, da je znamka lahko sestavljena iz kakršnihkoli znakov, ki jih je mogoče grafično prikazati, kot so besede, slike, črke, števila, oblika blaga ali njegove embalaže, če se s pomočjo teh znakov blago in storitve nekega podjetja lahko razlikujejo od blaga in storitev drugih podjetij. Čeprav uredba tega izrecno ne določa, pa ne zadošča le, da je znak mogoče grafično prikazati, temveč mora biti tudi dejansko grafično prikazan, tako da je jasno, kaj je predmet pravnega varstva. Četudi registracija nejasnega znaka morda na prvi pogled širi predmet varstva, takšno ravnanje ni priporočljivo, saj lahko sodišče znamko prepozna kot neskladno s predpisi in jo razglasi za nično. Takšna je bila situacija tudi v predstavljeni zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Letna ocena javnega uslužbenca

mag. Suzana Pisnik, 24.11.2016

Delovna razmerja

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 45-46/2016Letno oceno dobijo javni uslužbenci na podlagi letnega razgovora znotraj institucij javnega sektorja. Pri ocenjevanju delovne uspešnosti ne gre za strogo formalen postopek, ki bi bil podrobno urejen s procesnimi pravili, saj gre zgolj za preverjanje delovnih in strokovnih kvalitet javnega uslužbenca.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Predpravdno razkritje dokazov

Ivanka Demšar Potočnik, 24.11.2016

Civilni sodni postopki

Ivanka Demšar-Potočnik, Pravna praksa, 45-46/2016Za pripravo sklepčne tožbe in obrazloženega odgovora na tožbo morata pravdni stranki imeti na razpolago zadostno količino informacij in ustrezne dokaze. Brez njih je odločitev za sodno varstvo pravice tvegana in negotova. Zato se postavlja vprašanje, kako čim hitreje in na zakonit način priti do njih. Odgovor na zastavljeno vprašanje vidim v uvedbi instituta predpravdnega razkritja dokazov, pri čemer se v prispevku osredotočam izključno na pridobitev listinske dokumentacije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Dostojnost, spodobnost ...

Tomaž Pavčnik, 24.11.2016

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 45-46/2016Eno šolsko leto je moj prvorojenec domov stalno prinašal kaznovalni ukrep, znan pod splošnim imenom Podpis. Ni jih prinašal prej in ne pozneje. Če me spomin ne vara, je bilo tudi pri meni prav pri isti starosti (in v isti šoli) zelo podobno. Podpise sem tedensko zbiral v beležki ... Tomaž je motil pouk. Tomaž je med uro glasbene vzgoje ... in tako do konca šolskega leta. Nato je nekoga srečala pamet.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Finančni popravki evropskih sredstev v luči vprašanja zaupanja v akte državnih institucij

Mužina Aleksij, Pohar Klemen, Rejc Žiga, 17.11.2016

PRORAČUN

dr. Aleksij Mužina, dr. Klemen Pohar, Žiga Rejc, Pravna praksa, 44/2016Uredba (EU) št. 1303/2013 v posebnem poglavju ureja finančne popravke, ki predstavljajo temeljno pravno podlago za finančno sankcioniranje tako prejemnikov sredstev iz Evropskih skladov (subjekti) kot tudi samih držav članic, v katerih se zadevni projekti sofinancirajo (projekti). Pred njo pa je v bistvenem enake določbe vsebovala Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006. V skladu z obema uredbama je država tista, ki je primarno odgovorna za nadzor nad pravilnostjo poteka zadevnih projektov in v primeru ugotovljenih nepravilnosti za sankcioniranje subjektov. V nasprotju s predstavljeno logiko pa se pri nas pojavljajo pravde, v katerih država terja od subjektov plačilo finančnih popravkov zaradi nepravilnosti pri posameznih projektih, ugotovljenih s strani Evropske komisije (Komisija), vendar po tem, ko je sama prek specializiranih organov in institucij že ugotovila in potrdila pravno pravilnost izvedbe konkretnih projektov, ki jih je v določenih primerih celo sama usmerjala. Ti primeri so problematični z več vidikov, pri čemer se ta prispevek osredotoča na vprašanje pravne vzdržnosti tovrstnega ravnanja države v luči načela varstva zaupanja v pravo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Redno zmanjšanje osnovnega kapitala in združevanje delnic

Neffat Domen, Potočnik Sašo, 10.11.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Domen Neffat, Sašo Potočnik, Pravna praksa, 43/2016Delniška družba je v letu 2006 zmanjšala osnovni kapital. Pri tem so nastale delne pravice (147). Družba ni uredila tega stanja, zato ima še danes pri AJPES vpisanih 155.000 delnic, pri KDD pa 154.853. Teh 147 delnic je seštevek delnic 240 delničarjev, ki so bile ob zmanjšanju osnovnega kapitala manjše od 1 cele delnice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Mobing na delovnem mestu

mag. Suzana Pisnik, 27.10.2016

Delovna razmerja, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 41-42/2016Dostojanstvo je univerzalna vrednota. Ustava RS v 34. členu zagotavlja posamezniku pravico do osebnega dostojanstva in varnosti. Odnosi med delavci znotraj posameznega delovnega okolja predstavljajo enega izmed tistih dejavnikov, ki krojijo našo družbo ter naš obstoj v njej, saj so dobri odnosi na delovnem mestu ključnega pomena za uspešnost organizacije. Pri tem so ključne vrednote, ki močno vplivajo na splošno vzdušje v posamezni organizaciji, in komunikacija znotraj delovne skupine, ki se lahko najbolje razvije v obliki neformalnih druženj zaposlenih, na primer na raznih delavnicah, športnih prireditvah in podobno. Na tak način se lahko oblikuje sproščeno delovno okolje, pojavi se večja solidarnost med delavci, pa tudi konflikti in problemi se rešijo hitreje. V nasprotnem primeru sta lahko integriteta in vrednost delavca ogroženi že v tistem trenutku, ko posameznik začuti bolečino ponižanja. Tudi na delovnem mestu. Govorim namreč o šikaniranju (mobingu) delavcev na delovnem mestu, ki je vse bolj razširjena oblika psihičnega nasilja na delovnem mestu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Nov veter v slovenski kaznovalni politiki? Dva poudarka iz predloga novele KZ-1E

Mojca M. Plesničar, 27.10.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Mojca M.Plesničar, Pravna praksa, 41-42/2016Novela KZ-1E prinaša nekaj pomembnih novosti, ki bi lahko slovensko kaznovalno politiko preusmerile od trenutnega trenda naraščajoče punitivnosti k tradicionalno bolj umirjenemu slovenskemu kaznovanju, s katerim se v tujini še vedno radi ponašamo. Čeprav se namen kaznovanja in najvišja zagrožena kazen morebiti zdita le načelni in v praksi manj pomembni vprašanji, se je v preteklosti tako v tujini kot tudi pri nas izkazalo, da prav ta vprašanja dajejo ton in usmeritev celotnemu sistemu. Vemo, da se kaznovalna politika ustvarja na treh ravneh - zakonodajni, sodni in upravni -, a prav zakonodajna je tista, ki lahko začrta smer in omejitve ostalima dvema.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄39-40

Izpodbijanje sklepa o uporabi bilančnega dobička in oblikovanje tožbenega zahtevka

Neffat Domen, Potočnik Sašo, 14.10.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Domen Neffat, Sašo Potočnik, Pravna praksa, 39-40/2016Pravica do dela dobička (dividende) je v 176. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) določena kot ena izmed temeljnih in najpomembnejših premoženjskih pravic delničarjev. Skladno z 230. členom ZGD-1 se predpostavlja, da se bilančni dobiček deli med delničarje. Vendar pa lahko skupščina s sklepom o uporabi bilančnega dobička odloči tudi, da se bilančni dobiček odvede v druge rezerve iz dobička ali se med delničarje sploh ne razdeli.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄38

Marljiveži

Tomaž Pavčnik, 6.10.2016

Ostalo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 38/2016V šoli niso bili redki postavljači, ki so se pred vsakim testom ustili, kako malo so se učili. To so storili z zaigranim jadikovanjem, češ, koliko časa jim je vzelo učenje - a ključen je bil številčni podatek, ki so ga pridali. Oh, ta pregledna matematika, celih dvajset minut sem se jo moral guliti! To neiskreno držo so skozi leta in stopnje izobraževanja le še mojstrili - a še vedno so bili prozorni. Čeprav se takšna hvala pri študioznem pristopu res že precej pod mizo val'a, se delež postavljačev niti na fakulteti ni bistveno zmanjšal. Zahtevni izpiti so jim vzeli že po cel dan, trojčki in peterčki morda cel vikend ali teden. Nekateri so jim prikimavali, drugi so molčali, skoraj nihče pa se ni postavil s tem, da je trdo in poglobljeno delal.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄38

Ustreznost splošne dohodninske olajšave

dr. Jernej Podlipnik, 6.10.2016

Davki občanov in dohodnina

dr. Jernej Podlipnik, Pravna praksa, 38/2016Zakon o dohodnini (ZDoh-2) v 111. členu ureja splošno dohodninsko (davčno) olajšavo, vendar na precej neobičajen način, in sicer tako, da poleg "redne" splošne olajšave predpisuje še dve dodatni splošni davčni olajšavi, ki sta odvisni od višine nekaterih dohodkov, obdavčenih z dohodnino. V tem prispevku je na kratko predstavljen institut splošne dohodninske olajšave, veljavna ureditev, nazadnje pa s pomočjo treh primerov analizirana njena ustreznost z vidika enakosti pred zakonom. Velja omeniti, da ne gre za poglobljeno predstavitev in analizo, ki bi terjala precej prostora in časa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄38

Poravnava o pogodbi glede izvedbe javnega naročila med njeno veljavnostjo

dr. Klemen Pohar, 6.10.2016

PRORAČUN, Obligacije

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 38/2016Vprašanje dopustnosti sprememb pogodbe o izvedbi javnega naročila (oziroma koncesijske pogodbe) med njeno veljavnostjo je v sodni praksi Sodišča EU med bolj razdelanimi. Ta praksa je bila tudi kodificirana z novimi direktivami o javnih naročilih in z direktivo o koncesijah, ki so bile med drugim sprejete zato, ker je bilo treba pojasniti osnovne pojme in koncepte, da se zagotovi večja pravna varnost in upoštevajo nekateri vidiki ustaljene sodne prakse Sodišča EU. Dosedanja praksa Sodišča EU in direktive o javnem naročanju oziroma o koncesijah pa ne morejo nuditi odgovorov na vse vidike vprašanja dopustnosti sprememb pogodb o izvedbi javnih naročil oziroma koncesijskih pogodb med njihovo veljavnostjo. Predstavljena sodba obravnava dva nova vidika tega vprašanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Odmera davka na promet nepremičnin pri razdelitvi solastnine

dr. Jernej Podlipnik, 22.9.2016

Poravnava davkov in prispevkov

dr. Jernej Podlipnik, Pravna praksa, 36-37/2016Stranki sta na podlagi sklepa o dedovanju postali solastnici več nepremičnin, vsaka do polovice deleža. Naknadno sta s pogodbo o razdelitvi premoženja nepremičnine razdelili, pri čemer je pridobljeno premoženje posamezne stranke ustrezalo vrednosti dosedanjega deleža.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Slovenska družba se je preselila v Italijo

mag. Jerneja Prostor, 22.9.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Jerneja Prostor, Pravna praksa, 36-37/2016Še nedavno bi morala družba, ki bi se želela preseliti v drugo državo in ji tudi pravno pripadati, najbrž svojo namero uresničiti z uporabo splošnih pravil prava družb. To bi na primer za slovensko družbo pomenilo, da bi morala izvesti likvidacijski postopek ali morda postopek prenehanja po skrajšanem postopku v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), nato pa bi se v drugi državi ustanovila skladno s splošnimi pravili o ustanovitvi gospodarske družbe države članice gostiteljice. Izvedba teh postopkov bi bila zelo zamudna, ob upoštevanju potrebe po prodaji podjema zaradi pravila o poplačilu vseh upnikov v likvidacijskem postopku pa s podjetniškega vidika morda celo usodna. Potrebe poslovne prakse so tako pokazale, da bi bilo nujno družbam v primeru selitve omogočiti prenos sedeža, ne da bi morala družba zaradi tega prenehati in se potem na novo ustanavljati. Opozoriti velja, da v tem primeru ne gre zgolj za dejansko opravljanje poslovanja v drugi državi članici ali za prenos dejanskega sedeža v drugo državo članico, pri čemer bi družba ohranila pravno pripadnost državi ustanovitve, temveč gre za spremembo statutarnega sedeža družbe in s tem države, po pravu katere se presoja personalni statut družbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄34

Glose ob sodniškem pravu

dr. Marijan Pavčnik, 1.9.2016

Sodišča, Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 34/2016Sodnikov informator redno dobivam. Če je le mogoče, ga tudi diagonalno pregledam in si odtisnem odločbe, ki jih potrebujem in me zanimajo. V eni od e-številk (še iz leta 2015) se ustavim pri kazenskopravni odločbi Vrhovnega sodišča v zadevi IV Ips 22/2015 z dne 28. septembra 2015. V njej berem: "Vsaka uporaba prava je hkrati njegova razlaga. (...) Predmet razlage zakona, ki vsebuje prekrškovno določbo, je pomen norme."
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄34

Brexit in opcije za nadaljnjo liberalizacijo trgovine

dr. Irena Peterlin, 1.9.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Irena Peterlin, Pravna praksa, 34/2016Konec junija so se Britanci na referendumu odločili za izstop iz Evropske unije (EU). Proces izstopa ali odcepitve države članice iz EU do danes v okviru EU še ni bil preizkušen, zato je negotov tako za EU kot za Veliko Britanijo (VB). S pravnega vidika je prenehanje veljavnosti mednarodne pogodbe, njeno odpoved ali odstop ene od pogodbenic mogoče presojati na podlagi relevantnih določb mednarodnega prava, zlasti mednarodnega pogodbenega prava. Najpomembnejšo kodifikacijo s tega področja predstavlja Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb (DKPMP 1969), pri čemer je treba konkretne obveznosti države članice EU razlagati v kontekstu prava EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Med zakonsko ureditvijo in prakso upravljanja varnosti v lokalni skupnosti

Petra Posega, 19.8.2016

LOKALNA SAMOUPRAVA

Petra Posega, Pravna praksa, 31-32/2016Varnost je med najvišjimi vrednotami družbe, kar je v našem varnostnem izročilu že dolgo znano. Ob tem pa je presenetljivo, kar smo ugotovili tudi z raziskavo, na katero se v prispevku sklicujem, da v času perečih varnostnih izzivov ni zanimanja za sodelovanje in uresničevanje zakonskih obveznosti o zagotavljanju varnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Otroška pravna razlaga

Tomaž Pavčnik, 19.8.2016

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 31-32/2016Starši otrok enaindvajsetega stoletja vemo, s čim si otroci najraje tešijo duševno lenobo. Zato tudi vemo, kakšna je najbolj učinkovita (in pred ustavnim posegom imuna) vzgojna sankcija: to je odvzem (ali prepoved uporabe) elektronskih naprav ali krajše - naprav. To so telefoni, igralne konzole in podobno. Sankcija ni zgolj kaznovalne, marveč tudi zdravilne narave. Naprave so namreč kot kasetne bombe za notranji mir.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Pasti spreminjanja policijskih pooblastil

Mojca Prelesnik, 19.8.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Mojca Prelesnik, Pravna praksa, 31-32/2016V zadnjih tednih je počitniškemu času navkljub tekla burna razprava o tem, kaj nam v resnici prinaša predvidena novela zakona, ki določa naloge in pooblastila policije (ZNPPol-A). Razprava poteka že leto dni, a pravega napredka pri uskladitvi besedila v smeri zagotavljanja sorazmernosti predvidenih posegov v zasebnost posameznikov ni. Na srečo pa je predlog zakona kljub prvotni nameri, da ga Vlada RS na seji potrdi že konec julija, spet v usklajevanju. Očitki stroke so namreč številni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Veriženje pogodb o zaposlitvi za določen čas

mag. Suzana Pisnik, 19.8.2016

Delovna razmerja

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 31-32/2016Ureditev vprašanja sklepanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas je v celoti usklajeno z Direktivo Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 1999 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP. Osnovno izhodišče direktive je, da so pogodbe za nedoločen čas splošna in tipična oblika delovnega razmerja med delavci in delodajalci, hkrati pa pogodbe o zaposlitvi za določen čas kot atipična oblika v določenih situacijah ustrezajo namenu in potrebi delodajalca, da zaposli delavca za določen čas pod zakonsko določenimi pogoji. Namen ureditve je izboljšanje kakovosti dela za določen čas z zagotavljanjem uporabe načela nediskriminacije ter vzpostavitev okvirja preprečitev zlorab, ki izhajajo iz veriženja pogodb o zaposlitvi za določen čas.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Neučinkovita zaščita pred nasilnim zakoncem

Ana Pakiž, 21.7.2016

Varstvo človekovih pravic

Ana Pakiž, Pravna praksa, 29-30/2016Halime Kili?, mati pokojne Fatme Babatli, ki jo je po dolgotrajnem nasilju in grožnjah s smrtjo ubil zakonec, je pred ESČP uveljavljala diskriminatorno kršitev pravice do življenja svoje hčere (2. in 14. člen EKČP), kršitev prepovedi mučenja (3. člen EKČP), kršitev pravice do poštenega sojenja (6. člen EKČP) in do učinkovitega pravnega sredstva (13. člen EKČP). Sodišče je v zadevi presojalo, ali so pristojni organi zagotovili spoštovanje prepovedi, ki jih je državno sodišče naložilo nasilnemu zakoncu, ali je imela Fatma na voljo učinkovito zaščito in ali so državni organi ravnali diskriminatorno.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(3) 47(1) 45-46(4) 44(1)
43(1) 41-42(2) 39-40(1) 38(3)
36-37(2) 34(2) 31-32(4) 29-30(2)
28(2) 27(4) 25-26(1) 24(1)
23(1) 22(1) 20-21(5) 18(2)
16-17(3) 15(2) 14(2) 12-13(3)
11(5) 10(1) 9(1) 7-8(2)
6(2) 5(2) 03-04(3) 2(5)
1(1)

Leto objave

< Vsi
2016(75)
> Januar(9) > Februar(6) > Marec(10) > April(7) > Maj(7) > Junij(4) > Julij(8) > Avgust(4) > September(4) > Oktober(6) > November(6) > December(4)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOP QRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov