O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 4
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 77)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Nove pogodbe FIDIC 2017

mag. Maja Koršič Potočnik, 21.12.2017

mag. Maja Koršič-Potočnik, Pravna praksa, 49-50/2017FIDIC, mednarodno združenje svetovalnih inženirjev, letos praznuje 30. obletnico. Še bolj zavidljiva pa je 60. obletnica FIDIC-ove rdeče knjige, ki ima za sabo dolgotrajno zgodovino poskusov poenotenja gradbene pogodbe v svetu na način, da bi bila ta uravnotežena za vse vpletene strani in da bi med pogodbene stranke pravično porazdelila tveganja gradnje. Ob praznovanju teh dveh obletnic je mednarodno združenje FIDIC poskrbelo za novo (drugo) izdajo rdeče, rumene in srebrne knjige, ki so bile uporabnikom prvič predstavljene na mednarodni konferenci FIDIC v Londonu, ki je potekala na začetku decembra 2017.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Pismo

Tomaž Pavčnik, 21.12.2017

Ostalo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 49-50/2017Prišlo je pismo iz daljnega urada, na Vrhovno sodišče, z računskega urada; z računskega urada, od vodje organa. Belo pismo, uraden pečat. Kakšno je dano v tem pismu povelje? Kakšno povelje, kakšni ukazi? Kaj li nam hoče, kaj li veleva? Pojdimo, pojdimo pisma brat.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄48

Ali lahko fizična oseba v postopkih javnega naročanja nastopa kot ponudnik - stališče Državne revizijske komisije

mag. Njives Prelog Neffat, 14.12.2017

PRORAČUN

mag. Njives Prelog-Neffat, Pravna praksa, 48/2017Senat Državne revizijske komisije je v odločitvi v zadevi št. 018-190/2017 Mestna občina Koper zavzel stališče, da je fizična oseba, ki nima registrirane dejavnosti in ni vpisana v poslovni register, gospodarski subjekt, kar pomeni, da lahko nastopa tudi v vlogi ponudnika. To ima za področje javnega naročanja lahko negativne posledice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄47

Varstvo potrošnikov pred zavajajočim oglaševanjem v veljavni pravni ureditvi

Denis Potočnik, 7.12.2017

TRGOVINA

Denis Potočnik, Pravna praksa, 47/2017Srečujemo se z veliko ponudbo blaga in storitev, s katerimi nas trgovci in ponudniki storitev vsakodnevno "zasipajo" bodisi s pomočjo oglasnih letakov bodisi prek spleta in drugih medijev. Konkurenca je na vseh področjih tako velika, da ponudnikom ne preostane drugega, kot da skušajo z oglaševanjem kupce "premamiti", da kupijo njihovo blago ali naročijo storitve namesto blaga ali storitev konkurenčnih podjetij. Pri tem pa se nemalokrat poslužujejo različnih pravno nedopustnih načinov oglaševanja, tudi zavajajočega oglaševanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄47

Promocija zdravja na delovnem mestu

mag. Suzana Pisnik, 7.12.2017

VARSTVO PRI DELU, Delovna razmerja

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 47/2017Pravni temelj za promocijo zdravja na delovnem mestu daje Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1). Tako je v 6. členu ZVZD-1 določena obveznost delodajalca, da mora načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu. V skladu z 32. členom ZVZD-1 mora delodajalec načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu, zagotoviti potrebna sredstva in opredeliti način spremljanja njenega izvajanja, kar pomeni, da delodajalec izvaja določene aktivnosti in ukrepe, ki ohranjajo in krepijo telesno in duševno zdravje delavcev. Na podlagi drugega odstavka 32. člena ZVZD-1 bo smernice za določitev in pripravo promocije zdravja na delovnem mestu izdal minister, pristojen za zdravje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄47

Elektronski kazenski vpisniki določajo izrek sodbe?

Zdenka Pavlovič, 7.12.2017

Kazenski postopek

Zdenka Pavlovič, Pravna praksa, 47/2017K pisanju tega prispevka me je spodbudil prejem sodbe, iz katere izhaja, da se je moralo sodišče "podrediti" elektronskemu kazenskemu vpisniku in izdati sodbo v nasprotju z določili Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Po prvem odstavku 82. člena Zakona o sodiščih sodišča zaradi učinkovitega opravljanja zadev sodne uprave, vodenja in preglednosti sodnih zadev, zakonitega odločanja sodišč, spoštovanja pravic strank in drugih udeležencev sodnih postopkov, lastne evidence in statističnega poročanja upravljajo vpisnike, imenike, pomožne knjige, registre in javne knjige, v katerih obdelujejo osebne in druge podatke iz spisov sodnih zadev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄47

Sprememba pravnega varstva v postopkih javnega naročanja

Maja Prebil, 7.12.2017

PRORAČUN

Maja Prebil, Pravna praksa, 47/2017Državni zbor Republike Slovenije je na seji dne 18. oktobra 2017 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN-B) ki je bil v Uradnem listu Republike Slovenije objavljen dne 27. oktobra 2017 in je začel veljati trideseti dan po objavi, to je 26. novembra 2017. Zakonodajalec je novelo B sprejel s ciljem zagotoviti usklajenost ureditve pravnega varstva zoper kršitve v postopkih javnega naročanja z zakoni, ki urejajo javno naročanje, zlasti z Zakonom o javnem naročanju (ZJN-3), ter večjo učinkovitost pravnega varstva zoper kršitve v postopkih javnega naročanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄45-46

Kdo so ex officio najvplivnejši slovenski pravniki

dr. Marko Pavliha, 23.11.2017

Ostalo, Pravoznanstvo

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 45-46/2017Čas vse hitreje beži, saj se mi zdi, da je bilo komajda predlansko leto - dejansko pa se jih je obrnilo trinajst - ko sem v pričujoči reviji idealistično pisal o pravniških vplivnežih, misleč da je vpliv pravnika mogoče izenačiti z njegovim prepričljivim ugledom, odvisnim od obvladovanja pravniške veščine - znanja in čustvene inteligence - ki se kaže v karizmi, dobroti in prepričevalnih pozitivnih osebnostnih lastnosti. Beseda vplív tudi danes v knjižni slovenščini pomeni takšno sposobnost oziroma delovanje nekoga na drugo osebo, da se to kaže in izraža v njenem delu, ravnanju in mišljenju; vplivneži še kar naprej pozitivno ali negativno vplivajo na vplivance, lahko pa gre za delovanje na kaj tako, da poteka drugače, kakor bi sicer, za spreminjanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄44

Zborno kazensko sojenje - anahronizem ali progres?

dr. Boštjan Polegek, 16.11.2017

Kazenski postopek

dr. Boštjan Polegek, Pravna praksa, 44/2017Prizadevanja za oblikovanje nove strukture sodišč prve stopnje so ponovno zbudila živahnejša razmišljanja o vključitvi državljanov v izvajanje sodne oblasti oziroma širše o zbornem sojenju. V rednem kazenskem postopku procesni predpis še ohranja kolegijsko odločanje sodišča prve stopnje, čeprav je od novele ZKP-K sodelovanje sodnikov porotnikov le še fakultativno, še zmeraj pa je zakon dosleden pri zbornem odločanju instančnih sodišč. Tudi sam menim, da je tema, o kateri se je kritično razpravljalo že v prejšnjem režimu, vse bolj aktualna - med drugim se nanaša na vprašanje sodniške avtoritete kot splošne socialno-psihološke in pravne vrednote, ki je v našem sistemu sicer močno zapostavljena.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄44

Pravno varstvo v postopku javnega naročanja, ki ga uveljavlja zagovornik javnega interesa

Maja Prebil, 16.11.2017

PRORAČUN

Maja Prebil, Pravna praksa, 44/2017Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN) že od sprejema dalje dopušča možnost, da lahko poleg osebe, ki izkaže interes za dodelitev javnega naročila, sklenitev okvirnega sporazuma ali vključitev v dinamični nabavni sistem ali sistem ugotavljanja sposobnosti in pri kateri obstaja možnost, da ji nastane škoda z domnevno kršitvijo, zahtevek za revizijo vloži zagovornik javnega interesa. V praksi je bila do nedavnega možnost, da pravno varstvo uveljavlja zagovornik javnega interesa, le redko izkoriščena, saj organi, ki jim zakon podeljuje pooblastilo, da v javnem interesu uveljavljajo pravno varstvo v postopkih javnega naročanja, pooblastila niso pogosto uveljavljali. Z izjemo Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence zahtevkov za revizijo v javnem interesu drugi organi sploh niso uveljavljali. Nedavno pa je Ministrstvo za javno upravo, ki je pristojno za javna naročila, vložilo zahtevek za revizijo, s katerim je zahtevalo razveljavitev celotnega postopka javnega naročanja. Zahtevku za revizijo je Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-197/2017-3 z dne 9. oktobra 2017 ugodila.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄44

Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi

mag. Suzana Pisnik, 16.11.2017

Delovna razmerja

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 44/2017Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) loči na eni strani med kršitvami, pri katerih mora delodajalec najprej le opomniti delavca in ga opozoriti na možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve (tu govorimo o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi), ter na drugi strani kršitvami, ki so tako hude, da zaradi njih ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja za čas odpovednega roka (izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄43

Utež cesarjevih novih oblačil

Tomaž Pavčnik, 9.11.2017

Ostalo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 43/2017Zadnjič mi je prvorojenec jezikal. Njegov telefon ne ustreza več času. Sprva je bila njegova drža prezirljiva, ko sem mu pridigal o norostih potrošništva. To je, ko gre za tehnične igračke, najhujše sorte. Te niso poceni, kar bralci najbrž veste bolje od mene, ki nosim v žepu nekaj, kar vsake toliko razpade in zdaj res grozi, da niti pogovora več ne bo preneslo, marveč le še krajši SMS. No, potem je postalo njegovo jezikanje pišmevuhovsko, češ da si bo iz svojih prihrankov kupil nekaj novega, ker pač njegovo staro jabolko "visokega IQ-ja", ki ga je nekoč že rabljenega dobil v dar, ne dohaja več sovrstniških standardov. S trditvijo, da o svojih prihrankih menda lahko odloča sam, je - morda vede, morda nevede - zašel v svet prava. Načelno že, sem rekel in mislil na to, da seveda lahko svobodno načrtuje svoje proračunske odhodke; a ko kupuješ stvari v trgovini, se zaplete, sem ne le mislil, marveč mu tudi pojasnil o tem, kako je z njegovo poslovno sposobnostjo. Videti je bilo, da sva še na področju besa in generacijskega razkola, ko mi je zabrusil, kako gre za neka moja zastarela pravila. A ko sem mu odvrnil, da ne gre za moja, marveč za obča, zakonska pravila, mi je, dvanajstletnik, spregovoril nekako takole: "A ni tako, da ko nekdo dovolj dolgo časa uporablja zemljo prek mejnika in misli, da je to njegovo, ter tudi tisti drugi misli, da je tako, da potem prvi to priposestvuje." In je zraven gestikuliral prek namišljenega mejnika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄41-42

Sodišče EU dokončno na široko odprlo vrata ničnosti potrošnikih kreditnih pogodb

Rober Preininger, 26.10.2017

TRGOVINA, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Rober Preininger, Pravna praksa, 41-42/2017V sodbi Sodišča EU z dne 20. septembra 2017 v zadevi Andriciuc in drugi, C-186/16, je ponovno zavzeto vsebinsko podobno in tudi dodatno razširjeno stališče glede uporabe člena 4(2) Direktive 93/13 ter zahteve po jasnosti in razumljivosti (transparentnosti) pogodbenega pogoja kot v drugih zadevah, ki so bile do sedaj že obravnavane pred Sodiščem EU. Vendar tokrat glede pogoja iz postopka o glavni stvari, ki je bil določen v kreditni pogodbi, sklenjeni med prodajalcem ali ponudnikom in potrošnikom v tuji valuti, ki ni bil posamično dogovorjen in na podlagi katerega je treba kredit vrniti v isti tuji valuti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄41-42

Zastaranje v davčnem pravu pomeni prenehanje obveznosti

dr. Jernej Podlipnik, 26.10.2017

Davki občanov in dohodnina

dr. Jernej Podlipnik, Pravna praksa, 41-42/2017Približno leto dni je minilo od objave sodbe Upravnega sodišča, v kateri je odločilo, da zastaranje odmere davčne obveznosti pravzaprav pomeni prenehanje (ugasnitev, prekluzijo) obveznosti. Stališče ni novo in se sklada s tem, kar (izrecno) velja v pravnih redih, v katerih je davčnopravna ureditev primerljiva s slovensko. V tem prispevku želim opozoriti na stališče v sodbi, obenem pa navesti in obrazložiti še določbe Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2), ki stališče utemeljujejo, saj je obrazložitev sodbe v tem delu precej skopa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Ali bo Sodišče EU prenehalo slediti sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice?

Suzana Pecin, 13.10.2017

Človekove pravice, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Suzana Pecin, Pravna praksa, 39-40/2017Sodišče Evropske unije pri odločanju že od svojega začetka uporablja določbe Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) in se sklicuje na sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), vendar EKČP nikoli ni bila formalni del prava EU. Ker se zdi, da je Sodišče EU pri uporabi EKČP in sodne prakse ESČP popolnoma svobodno, saj se na ta pravna vira sklicuje občasno, vendar ne dosledno, je smiselno, da v aktualni zadevi Menci, ki obravnava načelo ne bis in idem, uzakonjeno v 50. členu Listine EU o temeljnih pravicah (v nadaljevanju Listina) in 4. členu Protokola št. 7 k EKČP, opredeli, kakšno je pravzaprav to razmerje. Najprej bomo pogledali zadevi Åkerberg Fransson in Bonda, ki ponazarjata dosedanjo sodno prakso Sodišča EU o načelu ne bis in idem, nato pa sledi obravnava mnenj o pristopu EU k EKČP in sklepnih predlogov generalnega pravobranilca Manuela Camposa Sáncheza-Bordona v zadevi Menci. Prispevek bom sklenila s predlogom, kako naj v tej zadevi odloči Sodišče EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Nova pravna podlaga Europola kot pomemben element pri vzpostavljanju skupnega preiskovalnega prostora v EU

dr. Damjan Potparič, 27.9.2017

Kazenski postopek

dr. Damjan Potparič, Pravna praksa, 36-37/2017Kljub relativno novi pravni podlagi Europola (sklep Sveta z dne 6. aprila 2009 o ustanovitvi Evropskega policijskega urada), ki je Europol preobrazila iz medvladne organizacije v agencijo EU in je začela veljati v prvi polovici leta 2009, se je že ob sprejetju nove Europolove pravne podlage vedelo, da jo bo v naslednjih nekaj letih treba ponovno preoblikovati v nov pravni akt, in sicer v uredbo o Europolu. Razlog za to je bilo sprejetje Lizbonske pogodbe (Pogodba o delovanju Evropske unije, v nadaljevanju PDEU), ki je začela veljati konec leta 2009 in je postavila nov institucionalni okvir za področje policijskega sodelovanja, v skladu s katerim se večina ukrepov sprejema v okviru rednega zakonodajnega postopka (soodločanje), obenem pa so določila pravnih aktov na področju mednarodnega policijskega sodelovanja postala predmet sodne presoje Sodišča Evropske unije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄35

Poljub, drugič

Tomaž Pavčnik, 21.9.2017

Kultura in umetnost

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 35/2017O poljubu sem nekoč že pisal na tem mestu. Od tedaj je minilo štirinajst let. Časi se spreminjajo. Z njim pa tudi naša pojmovanja poljubljanja. Enkrat je to ustavna svoboščina, drugič poseg v zasebnost, tretjič morda kršitev javnega reda in miru terčetrtič tabu. Ali po štirinajstih letih še smem pisati o poljubu? O vsakem? V pravniški reviji? Kot sodnik?Naša pojmovanja se predrugačijo hitreje, kot bi si to hoteli priznati. Morda kar sredi besedila. Spreminjajo pa se tudi sami poljubi. Tedaj sta se dva v počasnem posnetku posvečala drug drugemu na košarkarski tekmi med Olimpijo in Asvelom, tokrat se bom zaustavil ob toplini, ki se je bila porodila na katalonskem vlaku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄35

Denarno nadomestilo za brezposelnost

mag. Suzana Pisnik, 21.9.2017

ZAPOSLOVANJE IN BREZPOSELNOST

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 35/2017Denarno nadomestilo je oblika socialnega zavarovanja za primer izgube plače oziroma dohodka delavca iz (samo)zaposlitve. Namen denarnega nadomestila je, da posameznik po prenehanju zaposlitve določeno časovno obdobje, ki je zakonsko določeno, prejema denarni znesek, ki mu omogoča preživetje, dokler ponovno ne vstopi na trg dela. Spada med pravice iz obveznega in prostovoljnega zavarovanja za primer brezposelnosti na podlagi 58. člena Zakona o urejanju trga dela (ZUTD).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄35

Še na temo potrošniških kreditov, nominiranih v švicarskih frankih

Robert Preininger, 21.9.2017

Obresti in obrestna mera

Robert Preininger, Pravna praksa, 35/2017Teze kolega dr. Sladiča, da Sodišče EU ne vidi razloga za neveljavnost potrošniških kreditov, nominiranih v švicarskih frankih, sama sodna praksa Sodišča EU ne podpira. Predvsem je bistveno, da se sodna praksa Sodišča EU z materijo neveljavnosti potrošniških kreditov, nominiranih v švicarskih frankih, ni ukvarjala in te pristojnosti Sodišče EU sploh nima, kar v svojih sodbah tudi izrecno poudarja. V sodbi Sodišča EU v zadevi Kásler in Káslerné Rábai je bil predmet odločanja predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki se je nanašal na razlago členov 4(2) in 6(1) Direktive Sveta 93/13/EGS o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah, o katerih se stranki nista dogovorili posamično. Iz obrazložitve te sodbe Sodišča EU izhaja, da sta tožnika proti banki vložila tožbo, v kateri sta zatrjevala, da določilo sklenjene posojilne pogodbe z banko, po katerem banka določi znesek vsakega mesečnega obroka v forintih (HUF) na podlagi prodajnega menjalnega tečaja banke za tujo valuto na dan pred zapadlostjo, pomeni nepošten pogoj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Uveljavljanje popravkov nepovratnih evropskih sredstev v pravdnem in upravnem postopku

Mužina Aleksij, Pohar Klemen, Rejc Žiga, 7.9.2017

Upravni postopek in upravne takse, Civilni sodni postopki

dr. Aleksij Mužina, dr. Klemen Pohar, Žiga Rejc, Pravna praksa, 33/2017Postopkovno gledano so lahko primeri, v katerih Republika Slovenija (RS) prek različnih organov v razmerju do posameznih prejemnikov uveljavlja popravke nepovratnih sredstev, precej različni. Odvisni so tako od pravnih okvirov izvajanja posameznega postopka dodelitve/izplačil sofinancerskih sredstev kot ne nazadnje tudi od časovne točke, v kateri RS ugotovi določene domnevne nepravilnosti, ki po njeni oceni botrujejo uveljavitvi posameznega popravka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Odgovor na komentar sodne odločbe na temo kreditov, nominiranih v švicarskih frankih

Robert Preininger, 7.9.2017

Banke in hranilnice

Robert Preininger, Pravna praksa, 33/2017Višje sodišče v Mariboru s sklepom v zadevi I Ip 289/2017 z dne 14. junija 2016 veljavnosti valutne klavzule ni obravnavalo (niti pretežno, še manj pa izključno) zgolj z vidika poštenosti splošnih pogodbenih pogojev, kot je to zapisano v naslovu omenjenega članka. Zato je razprava o razmejevanju med splošnim pogodbenim pogojem in glavno pogodbeno obveznostjo z vidika vsebine sklepa I Ip 289/2017 brez večjega pomena, nadaljnje izhodišče za kritiko navedene sodne odločbe, ki pretežno izhaja iz napačne domneve, da je sodišče obravnavalo veljavnost valutne klavzule zgolj ali pretežno le z vidika (nepoštenega) splošnega pogodbenega pogoja in 23. člena Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot), pa po mojem mnenju ni ustrezno in ustvarja zmotno predstavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄32

Rahljanje ustave

Marijan Pavčnik, 31.8.2017

Splošni državni akti, simboli in prazniki

Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 32/2017Na eno od pravnih rahljanj me je pred meseci opozoril kolega Matevž Krivic. Intelektualna poštenost zahteva, da to odkrito povem, človeška obzirnost pa mi prepoveduje, da bi primer rahljanja, o katerem sva se s kolegom elektronsko pogovarjala, izdal. Jedro problema se nanaša na strokovno korektno razlago, ki ne sme razvodeniti relativno določnih pojmov, na drugi strani pa ne sme absolutizirati tega, kar je relativno nedoločno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄32

Spremembe Zakona o pravdnem postopku, ki že veljajo

dr. Ivanka Demšar Potočnik, 31.8.2017

Civilni sodni postopki

dr. Ivanka Demšar-Potočnik, Pravna praksa, 32/2017Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E) je bil objavljen 27. februarja 2017. V veljavo je stopil 15. dan po objavi, torej 14. marca 2017. Uporabljati pa se bo začel šest mesecev po uveljavitvi, torej 14. septembra 2017, razen določb 107., 108. in 109. člena ZPP-E, ki so začele veljati z dnem uveljavitve tega zakona. V tem prispevku bom predstavila, kaj nam prinašajo že veljavne novosti, zakaj so bile te spremembe potrebne in kakšen je njihov pomen za sodno prakso. Obenem bom opozorila na pomanjkljivosti nove ureditve, ki bi bile lahko sporne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄32

Saga o pravici do povračila stroškov v davčnem postopku

dr. Jernej Podlipnik, 31.8.2017

Davki občanov in dohodnina

dr. Jernej Podlipnik, Pravna praksa, 32/2017Spodnji zapis bi morda bolj spadal v publikacije z rubriko "saj ni res, pa je" kot pa v strokovno pravniško revijo, pa vendar se pisec teh vrstic že v tretjem postopku, ki teče pri Finančni upravi Republike Slovenije (FURS), ukvarjam s pravnim vprašanjem, ki ga je tej instituciji nadrejeni organ, tj. Ministrstvo za finance (MF), že razrešil konec leta 2016, toda prvostopenjski organ njegovega stališča bodisi ne pozna bodisi ga brez obrazložitve ignorira. Sledila bo ponovna pritožba in brez vsakršne potrebe nastajajo dodatni stroški za državo (honorarji za pooblaščence in čas, potreben za ukvarjanje z nepotrebnimi zadevami) in zavezance. Morda pa bo ta zapis pripomogel k razmisleku, kako bi se dalo temu v prihodnosti izogniti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄30-31

Mir na svetu je mnogo več od floskul misic in politikov

dr. Marko Pavliha, 24.8.2017

Človekove pravice

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 30-31/2017Le kdo se ne spomni premierske potegavščine peace-ljubav-bok in naučenih izjav brhkih kandidatk za mis sveta, okrašenih s solzami in zobnimi nasmeški? Ampak mir je preresna vrednota, da bi se z njim kdorkoli "zafrkaval", še najmanj ameriški, severnokorejski, kitajski, indijski, ruski in turški predsedniki, morilski fanatiki, neonacisti in ostala sociopatska zalega.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(2) 48(1) 47(4) 45-46(1)
44(3) 43(1) 41-42(2) 39-40(1)
36-37(1) 35(3) 33(2) 32(3)
30-31(1) 28-29(1) 27(2) 26(1)
24-25(3) 22(4) 20-21(3) 19(1)
18(3) 16-17(3) 15(2) 14(2)
12-13(5) 11(2) 10(1) 9(3)
7-8(2) 6(3) 5(3) 3-4(2)
2(3) 1(3)

Leto objave

< Vsi
2017(77)
> Januar(8) > Februar(8) > Marec(11) > April(7) > Maj(7) > Junij(7) > Julij(4) > Avgust(4) > September(6) > Oktober(3) > November(5) > December(7)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOP QRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov