O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 41
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 1025)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄13

Trije izredni ukrepi Evropskega parlamenta

Urša Ravnikar Šurk, 2.4.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 13/2020Evropski parlament je prejšnji teden po nujnem postopku na daljavo glasoval in skoraj soglasno potrdil tri izredne ukrepe v boju proti novemu koronavirusu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Tek rokov začasno prekinjen

Urša Ravnikar Šurk, 26.3.2020

Sodišča

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 12/2020Epidemija koronavirusa je začasno ustavila tek rokov v sodnih in upravnih zadevah ter prekinja postopke pozivov na prestajanje zapornih kazni. O predlogu zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19 je DZ glasoval konec prejšnjega tedna. S 54 glasovi za in nobenim proti je bil predlagani zakon sprejet. Izhajajoč iz načela varovanja zdravja in življenja ljudi, zakon določa, da v času epidemije, razen v nujnih zadevah, sodni in upravni roki ne tečejo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄11

Priposestvovanje služnosti v javno korist

Rok Lampret Leonardo, Toni Ana, 19.3.2020

Lastnina in druge stvarne pravice

Leonardo Rok Lampret, Ana Toni, Pravna praksa, 11/2020Služnost v javno korist je poseben institut stvarnega prava, ki je glede na vsebino še najbolj podoben nepravi stvarni služnosti, vendar z določenimi razlikami. Nepravo stvarno služnost ureja 226. člen Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ki se smiselno uporablja tudi za služnost v javno korist. Služnost v javno korist pa ni novodobni institut, saj zametke tega instituta najdemo že v času ureditve v Občem državljanskem zakoniku (ODZ).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄11

Prikrita izplačila delničarjem

Leonardo Rok Lampret, 19.3.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Leonardo Rok-Lampret, Pravna praksa, 11/2020Eno izmed temeljnih načel korporacijskega delniškega prava je načelo ohranitve osnovnega kapitala (nem. Erhaltung des Grundkapitals) delniške družbe, ki se prvenstveno kaže v prepovedi vrnitve vložkov. Delničarji tako iz delniške družbe ne morejo izstopiti drugače, kot da svojo delnico prodajo oziroma na drugi pravni podlagi lastništvo nad delnicami prenesejo na drugega delničarja oziroma tretjo osebo. S tem se tako osnovni kapital družbe ne zmanjša, hkrati pa tudi ne pride do zmanjšanja premoženja delniške družbe. Če pa pride do pravnega posla, ki ima pravno naravo prikritega izplačila, je primarno treba presoditi, ali gre za prepovedano izplačilo in zoper koga lahko družba uveljavlja korporacijski vrnitveni zahtevek. Zaradi obširnosti tematike se bom v članku osredotočil na ureditev delniške družbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄11

Poskusna dobe za sodnike, specializirano sodišče in nujne spremembe zakonov

Urša Ravnikar Šurk, 19.3.2020

Sodišča

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 11/2020Nova ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič je kot prioritete svojega vodenja resorja izpostavila nujne spremembe zakonov o varstvu osebnih podatkov in o preprečevanju korupcije. Zavzela se je za ustanovitev specializiranega sodišča, razmislek o poskusni dobi za sodnike ter za digitalizacijo sodstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄11

Razmislek, kako v prihodnje preprečiti napake

dr. Ciril Ribičič, 19.3.2020

Ostalo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 11/2020Naj se vrnem k simulaciji igranja golfa iz moje prejšnje kolumne. Namen igranja golfa gotovo niso le rekreacija, izpopolnjevanje udarcev in taktike igranja, tekmovanje z drugimi ali z lastnim hendikepom; golf je povezan tudi s hojo v naravi. Angleži sicer pravijo, da je golf najboljši način, kako si uničimo prijeten sprehod v naravi. Toda sončnega zahoda, vonja travnika, šelestenja listja in šuma vetra, ki se igra s krošnjami dreves, tudi najbolj zagrizeni golfisti ne bi smeli spregledati. Igrati golf v dvorani zato ni isto kot v naravi in je lahko le nadomestilo za primere, ko ga ni mogoče igrati v naravi (zaradi mraza, bolezni, koronavirusa ali takrat, ko je zrak zunaj slabši kot znotraj).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄10

Nova namestnika varuha človekovih pravic

Urša Ravnikar Šurk, 12.3.2020

Človekove pravice

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 10/2020Državni zbor je pretekli teden potrdil predlog mandatno-volilne komisije za imenovanje dveh namestnikov varuha človekovih pravic, da bo varuh ponovno deloval s pomočjo štirih namestnikov. Na povabilo za zbiranje predlogov možnih kandidatov je varuh prejel 19 vlog.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄10

Migracije, EU in oborožene sile

Urša Ravnikar Šurk, 12.3.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 10/2020Tretji Akademski forum Nove univerze, ki se je odvil 18. februarja v prostorih Evropske pravne fakultete, je bil posvečen varnosti na državnih mejah v okviru raziskovalnega projekta "Integralna teorija prihodnosti EU". Razprava je potekala o prihodnjih izzivih na področju skupne varnostne in obrambne politike EU s poudarkom na migracijah. Na dogodku so skušali odgovoriti na aktualna vprašanja ter predstaviti nekatera izhodišča in smernice za delovanje Slovenije in EU na tem področju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Več denarja za občine, univerzalni otroški dodatek, učinkovito varovanje meje

Urša Ravnikar Šurk, 5.3.2020

Vlada

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 8-9/2020Koalicijski sporazum na 13 straneh določa način delovanja koalicije in usklajevanja partneric v prihodnji vladi, če bo mandatar Janez Janša dobil zadostno podporo v DZ. Obenem navaja tudi ključne ukrepe po resorjih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Problematičnost iskanja materialne resnice iz 17. člena ZKP

Zvjezdan Radonjić, 5.3.2020

Kazenski postopek

Zvjezdan Radonjić, Pravna praksa, 8-9/2020Ustava Republike Slovenije opredeljuje pravico do nepristranskega sojenja, ki je univerzalna in sodi med temeljne človekove pravice. Za obstoj nepristranskosti sojenja sta odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektiven kriterij, pri katerem gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom o njegovi nepristranskosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄7

Ministrstvo ne bo več mediator pri posojilih v CHF

Urša Ravnikar Šurk, 20.2.2020

Banke in hranilnice

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 7/2020Ministrstvo za finance je sporočilo, da ne bo več mediator pri poskusu reševanja problematike posojil v švicarskih frankih (CHF), potem ko je Državni zbor jeseni zavrnil predlog zakona za konverzijo posojil, ki ga je predlagal Državni svet. Ministrstvo je ugotovilo, da sporazuma ni mogoče doseči. Na ministrstvu so dodali, da sami ne nameravajo pripravljati zakona, ker menijo, da sta sporazum ali sodna pot ustreznejši način reševanja spora. Če bo predlog zakona ponovno vložen, mu ne bodo nasprotovali.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

Za nerazglašene oporoke doslej 700.000 evrov odškodnin, odgovornih ni

Urša Ravnikar Šurk, 13.2.2020

Dedovanje

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 6/2020Pred štirimi leti je 44 okrajnih sodišč našlo skupaj založenih 945 oporok, ki nikoli niso bile razglašene. Na Okrajnem sodišču v Novi Gorici so namreč v začetku leta 2016 odkrili oporoko, ki jo je sodišču zaupal oporočitelj, a je sodišče po njegovi smrti ni razglasilo in zato dediči niso dedovali po oporočni volji. Oškodovanci lahko sprožijo odškodninski zahtevek zoper sodišče oz. državo, ker je do založitve oporok prišlo po krivdi sodišč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

10 let Lizbonske pogodbe - pogled v prihodnost

Urša Ravnikar Šurk, 13.2.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 6/2020Nova univerza je 12. decembra na Mestnem trgu v Ljubljani organizirala drugi Akademski forum v obeležitev 10. obletnice uveljavitve Lizbonske pogodbe. Akademski forum je potekal v okviru raziskovalnega projekta na temo "Integralna teorija prihodnosti EU". Na forumu so ocenili močnejše in šibke plati pogodbe ter naslovili njeno sposobnost odzivanja na aktualne izzive EU. Na okrogli mizi so razpravljali o preteklosti in začetni problematiki uskladitve in sprejema pogodbe, sledil je pogovor o trenutnem stanju, na koncu pa neizogibno vprašanje o prihodnosti pogodbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄5

Tožbeni zahtevek in izrek sodbe v sporu o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi

mag. Ivan Robnik, 6.2.2020

Delovna razmerja

mag. Ivan Robnik, Pravna praksa, 5/2020V zadevi VIII Ips 163/2018 je Vrhovno sodišče RS presenetilo s stališčem, da Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) ne določa zahtevka, ki ga mora uveljavljati delavec tožnik v tožbi o nezakonitosti odpovedi svoje pogodbe o zaposlitvi (v nadaljevanju PZ), in da odločitev o nezakonitosti odpovedi PZ niti ne spada v izrek sodbe sodišča. Pri tem je opredelilo za nepravilno enotno sodno prakso, kot se je vse od uveljavitve Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) v letu 2003 oblikovala in ustalila v delovnih sporih o nezakonitosti odpovedi, to je, da je ugotovitev nezakonitosti odpovedi PZ v teh sporih bistveni element izreka sodbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄5

Hoja v tišini

dr. Ciril Ribičič, 6.2.2020

Ostalo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 5/2020Nova tehnologija omogoča, da se igralec golfa v zimskem času počuti pred Simulatorjem GC Quad (takšnega imajo v Indoor Golf Ljubljana) tako kot na igrišču in celo bolje. Lahko si izbere igrišče, ki je tisoče kilometrov proč, lahko si izbira vremenske prilike, določi moč in smer vetra ali glasnost petja ptic. Podoba igrišča je do neverjetnih podrobnosti podobna igrišču, kot obstaja v naravi, in igra na njem je zvesta simulacija igre v naravi. Računalnik sugerira igralcu, s katero palico in s kakšno močjo in v kakšno smer naj igra. Na njem je mogoče igrati bolje, predvsem pa hitreje kot v naravi. Pri tem so udarci s palicami resnični, povsem enaki kot pri pravem golfu in izzovejo na ekranu enake učinke, kot bi jih na igrišču v naravi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄5

Sodišče EU nepristojno za odločanje v sporu med Slovenijo in Hrvaško

Leonardo Rok Lampret, 6.2.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Splošni državni akti, simboli in prazniki

Leonardo Rok-Lampret, Pravna praksa, 5/2020Sodišče Evropske unije (SEU) je 31. januarja 2020 izdalo težko pričakovano odločitev o ugovoru nepristojnosti, ki ga je 21. decembra 2018 podala Republika Hrvaška. V zvezi z ugovorom nepristojnosti SEU je generalni pravobranilec v svojih sklepnih predlogih z dne 11. decembra 2019 zavzel stališče, da SEU ni pristojno za vsebinsko odločanje v sporu med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, saj razsodba temelji na arbitražnem sporazumu, katerega podpisnici sta zgolj Republika Slovenija in Republika Hrvaška kot državi članici, ne pa tudi Evropska unija, in da arbitražne razsodbe še ni priznala Republika Hrvaška, kar pomeni, da Republika Hrvaška tudi ni priznala mej, ki jih je arbitražno sodišče določilo v arbitražni razsodbi. SEU je argumentom generalnega pravobranilca, s tem pa tudi argumentom Republike Hrvaške v celoti sledilo in se za reševanje spora med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško izreklo za nepristojno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄5

Slabo poznavanje instituta zagovornika otrok

Urša Ravnikar Šurk, 6.2.2020

Zakonska zveza in družinska razmerja, Sodišča

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 5/2020Konec januarja se je varuh človekovih pravic Peter Svetina sestal s sodnicami in strokovnimi sodelavkami sodišč, da se pogovorijo o zagovorništvu otrok. Sodnicam so bile predstavljene izkušnje z zagovorništvom svetovalk varuha za zagovorništvo s poudarkom na odnosu do sodišč ter prednostih instituta pri odločanju o največjih koristih otrok ter podrobnosti postopka postavitve zagovornika. Namen zagovornika je okrepiti glas otroka v postopku, v katerem se odloča o njegovem položaju in koristi. Zagovornik ni podaljšana roka institucij, ampak je samostojen in neodvisen. Z otrokom vzpostavi zaupen odnos, ga obvešča o dogajanju in postopkih, saj preko njega otrok posreduje svoje želje in podaja mnenje tudi v postopkih odvzema, namestitve v rejništvo ali zavodsko varstvo. Kljub njihovemu strokovnemu znanju zagovornikov ne uvrščamo med izvedence ali pravne zastopnike. Najpogosteje se zagovornika dodeli, ko se starša pred sodiščem dogovarjata o prebivališču otroka, lokaciji šolanja in komu bo zaupan v varstvo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄4

Prof. dr. Rudolf Welser - častni doktor Nove univerze

Urša Ravnikar Šurk, 30.1.2020

Ostalo

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 4/2020Nova univerza je 18. decembra 2019 koledarsko leto sklenila s slovesno podelitvijo častnega doktorata in drugih priznanj, ki poleg ovrednotenja preteklih dosežkov pomenijo tudi spodbudo za naprej. Moto dogodka so bili novi začetki in nova poglavja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄4

Slovenija zamuja z novim zakonom o varstvu osebnih podatkov

Urša Ravnikar Šurk, 30.1.2020

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 4/2020Splošna uredba o varstvu podatkov (znana pod kratico GDPR) je po dveletnem prehodnem obdobju začela veljati 25. maja 2018. Njen namen je zaščititi državljane EU pred kršitvami zasebnosti in neustreznim ravnanjem z njihovimi podatki. Med novostmi so državljanovo soglasje podjetjem za obdelavo njegovih podatkov, prav tako tudi t. i. pravica do pozabe in pravica do obveščanja v primeru zlorabe podatkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄3

Preiskave in obtožnice zoper bankirje

Urša Ravnikar Šurk, 23.1.2020

Kazenski postopek, Banke in hranilnice

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 3/2020Med prioritetami specializiranega državnega tožilstva (SDT) je pregon domnevnih zlorab v bančništvu, kjer gre najpogosteje za kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Pri bančni kriminaliteti SDT obravnava 72 zadev, večina pa jih je že v sodnih postopkih. Med drugim so bile vložene zahteve za preiskavo in obtožni akti zoper nekatere člane uprav in nadzornih svetov največjih bank v Sloveniji. Državni tožilci, ki obravnavajo te zadeve, bodo razbremenjeni dela na drugih pravnih področjih in bodo dobili strokovno pomoč. Vrhovno državno tožilstvo (VDT) je označilo zadeve za zahtevne, saj je bilo zaslišano veliko prič in sodnih izvedencev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

Predlog novega Zakona o računskem sodišču

Urša Ravnikar Šurk, 16.1.2020

RAČUNSKO SODIŠČE

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 1-2/2020Vlada je sprejela predlog novega Zakona o računskem sodišču (EVA: 2019-1611-0095), ki bo prinesel novosti na področju subjektov revidiranja, izvajanja revizijskih pristojnostih in postopka revidiranja. Namen sprememb je predvsem pospešiti in povečati učinkovitost revidiranja pravilnosti in smotrnosti porabe javnih sredstev. Trenutno veljavnemu zakonu primanjkuje pravnih podlag za učinkovito izvajanje nalog sodišča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

Ni enotnosti o ukinitvi zastaralnih rokov za spolne delikte

Urša Ravnikar Šurk, 19.12.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 49-50/2019V razpravi o spremembah Kazenskega zakonika je v Državnem zboru prihajalo do razhajanj glede ukinitve zastaralnih rokov za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, ki so jo predlagali poslanci NSi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

Odločitev privolitveno sposobnega otroka za hormonsko zdravljenje

Felc Brina, Razdevšek Karmen, 19.12.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja, Zdravstvena in lekarniška dejavnost

mag. Brina Felc, Karmen Razdevšek, Pravna praksa, 49-50/2019Resničen je pri nas primer otroka, starejšega od 15 let, v katerem je eden od staršev nasprotoval pretehtani odločitvi otroka za zdravljenje s hormonsko terapijo zaradi spolne disforije. Ni edini, saj število otrok z motnjo spolne identitete narašča tako po svetu kot pri nas. Konzilij za osebe s spolno disforijo je ugotovil, da omenjeni otrok izpolnjuje vse pogoje za tako zdravljenje. Vendar pa je pred pričetkom zdravljenja - četudi so lečeči zdravniki jasno izrazili, da je otrok sposoben odločati o sebi in o konkretnem zdravljenju glede na svojo intelektualno zrelost, stanje in starost ter da je takšno zdravljenje v njegovo največjo korist - zahteval soglasje obeh staršev. Zato sta otrok in drugi starš vložila ustrezen zahtevek na sodišče. Ali je takšno ravnanje res v otrokovo največjo korist (kar je glavno in mednarodno priznano vodilo pri vseh dejavnostih, nanašajočih se na otroka) ali pa le povečuje stisko mladostnika?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

Znanost naj služi iskanju resnice, in ne zavajanju

Rigler Tristan, Čoderl Dobnik Sana, 19.12.2019

Sodišča

dr. Tristan Rigler, dr. Sana Čoderl Dobnik, Pravna praksa, 49-50/2019S prispevkom odgovarjava na trditve, ki jih je v članku z naslovom Zavaja mednarodna znanstvena skupnost ali skupina izvedencev? zapisal dr. Igor Areh, izredni profesor za psihologijo na FVV Univerze v Mariboru.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄48

Rumeni karton

dr. Ciril Ribičič, 12.12.2019

Človekove pravice

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 48/2019ESČP se v svojih sodbah pogosto sklicuje na analize in mnenja Beneške komisije. To je eden od razlogov, da jo države rade povprašajo za pravno mnenje o tem, ali nek predpis krši evropske demokratične standarde. Razumni državniki praviloma upoštevajo kritična mnenja Beneške komisije in tako zmanjšajo možnost, da bi bile države obsojene pred ESČP. S tem se zmanjšuje število kršitev konvencijskih pravic in razbremenjuje ESČP. Zato mora biti Beneška komisija posebej pozorna na to, da so analize prepričljive in da v praksi zdržijo preizkušnjo njene napovedi glede možnosti uspeha pred ESČP. S tega vidika je izjema soglasno sprejeta sodba 5. senata ESČP, ki mu predseduje Angelika Nussdorfer (zadeva Polyakh v. Ukraine, ECLI:CE:ECHR:2019:1017JUD005881215), v kateri so evropski sodniki zapisali, da se lahko Beneška komisija za razliko od njih zadrži na splošni (abstraktni) ravni, ko presoja lustracijske ukrepe neke države, medtem ko morajo sami upoštevati vse relevantne okoliščine posameznih primerov.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 41 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(14) 48(19) 47(13) 46(8)
45(11) 45-46(5) 44(15) 43(12)
43-44(2) 42(1) 42-43(10) 41(3)
41-42(8) 40(2) 40-41(6) 39(4)
39-40(8) 38(16) 38-39(2) 37(20)
37-38(1) 36(14) 36-37(11) 35(19)
35-36(2) 34(16) 34-35(1) 33(18)
33-34(3) 32(12) 32-33(3) 31(8)
31-32(18) 30(6) 30-31(9) 29(3)
29-30(16) 28(11) 28-29(7) 27(17)
27-28(2) 26(21) 26-27(3) 25(11)
25-26(3) 24(9) 24-25(21) 23(21)
Več...

Leto objave

2020(21) 2019(73) 2018(58) 2017(21)
2016(25) 2015(34) 2014(37) 2013(37)
2012(43) 2011(50) 2010(47) 2009(44)
2008(38) 2007(45) 2006(39) 2005(42)
2004(43) 2003(42) 2002(72) 2001(35)
2000(29) 1999(35) 1998(34) 1997(21)
1996(23) 1995(19) 1994(11) 1993(3)
1992(2) 1991(2)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQR SŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov