O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 40
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 978)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Predsednik DKOM o pravnem varstvu v javnem naročanju

Urša Ravnikar Šurk, 11.10.2019

PRORAČUN

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 38-39/2019S predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN) želi vlada zagotoviti učinkovito pravno sredstvo zoper kršitve v postopkih javnega naročanja pri večjih infrastrukturnih projektih. Vlada je predlog novele sprejela v začetku septembra in ga poslala v parlamentarno obravnavo. Minister za javno upravo Rudi Medved je povedal, da predlog novele krepi neodvisnost in strokovnost revizijske komisije ter učinkovitost pravnega varstva večjih projektov predvsem s področja infrastrukture. Zaostrila se bo odgovornost naročnikov, ponudnikov in komisije kot varuha zakonitosti na področju javnega naročanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Argument narave stvari v ustavnosodni presoji

Leon Recek, 3.10.2019

Ustavno sodišče

Leon Recek, Pravna praksa, 37/2019V odločitvah Ustavnega sodišča se večkrat pojavi argument "narava stvari". Izraz je v veliki meri vezan na stališče, da iz splošnega načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave izhaja obveznost zakonodajalca, da bistveno enake položaje obravnava enako, če pa jih ureja različno, mora za razlikovanje obstajati razumen razlog, ki izhaja iz narave stvari. V novejših odločbah se izraz sicer opušča, nadomešča ga besedilo, da mora za razlikovanje obstajati razumen razlog, stvarno povezan s predmetom urejanja. Argument narave stvari pa se v odločitvah Ustavnega sodišča pojavlja tudi zunaj navedenega sobesedila - podajam nekaj značilnih primerov take uporabe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Agonija Adrie Airways

Urša Ravnikar Šurk, 3.10.2019

Zračni promet

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 37/2019Leta 2016 je država prodala letalsko podjetje Adria Airways nemškemu skladu 4K Invest. Podjetje je bilo v slabem stanju in drugih kandidatov za nakup niti ni bilo. Kupec se je kasneje izkazal za slabega lastnika. Čista izguba družbe je lani dosegla 18,95 milijona evrov, medtem ko je bila leta 2017 pri 5,44 milijona evrov. Adria je imela leta 2017 2,63 milijona evrov kapitala, lani pa je bil ta že negativen, in sicer v višini 14,19 milijona evrov. Država je v Adrio med letoma 2007 in 2011 (pred prodajo) vložila skupno 85,5 milijona evrov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Ocena ustavnosti novele zakona o nepremičninskem posredovanju

Urša Ravnikar Šurk, 26.9.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 36/2019Zakon o nepremičninskem posredovanju je bil nedavno spremenjen z novelo ZNPosr-C. Novela, ki je bila po vetu državnega sveta v DZ sprejeta 18. julija, veljati pa je začela 10. avgusta, omejuje višino plačila za posredovanje pri najemu, ki ga sklene fizična oseba, na štiri odstotke pogodbene vrednosti, pri čemer ne sme presegati višine ene mesečne najemnine in ne sme biti nižje kot 150 evrov. Za posle med gospodarskimi družbami omejitve ni. Novela odpravlja možnost, da se plačilo za posredovanje polovično razdeli med obe pogodbeni stranki, torej da se del provizije prevali na pogodbeno stranko, ki ni naročila storitve posredovanja. Državni svet je vložil zahtevo za oceno ustavnosti in začasno zadržanje izvajanja novele, češ da naj bi z izvrševanjem nastale težke popravljive in škodljive posledice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Protestiram

dr. Ciril Ribičič, 26.9.2019

Ustavno sodišče

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 36/2019Razočaran pritožnik Marjan Šimunovič iz Sela pri Dobovi je prepričan, da je banka grobo kršila pogodbo, ki jo je sklenila z njim, in mu s tem povzročila zelo veliko premoženjsko škodo. Po tem, ko je bil med letoma 2009 do 2016 neuspešen pred rednimi sodišči, je vse upe polagal v Ustavno sodišče in Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), poslednji zatočišči pritožnikov, ki so prepričani, da se jim je zgodila krivica. Priskrbel si je pravno pomoč ugledne odvetniške družbe, ki mu je pripravila obsežni pritožbi. Pritožba na ESČP s prilogami obsega 144 strani in se obsežno sklicuje tudi na prakso ESČP, med drugim na stališče iz zadeve Gheorghe proti Romuniji, da je dolžnost organov, ki odločajo v zadevi, da podajo jasen in izrecen odgovor na tiste strankine navedbe, ki so bistvene za izid postopka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Vlada o proračunskem načrtu

Urša Ravnikar Šurk, 19.9.2019

PRORAČUN

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 34-35/2019Slovenija trenutno beleži zelo lepo gospodarsko rast, vendar je finančni minister Andrej Bertoncelj koalicijo opozoril na ohlajanje gospodarstva v domačem in tujem poslovnem okolju ter poudaril, da bo treba razmišljati o nekaterih omejevalnih ukrepih. Najnovejše napovedi bo Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) za prihodnji dve leti objavil 19. septembra, saj bo takrat zadnja proračunska seja, na kateri bodo člani vladne ekipe potrjevali predloge proračunov in ostalih proračunskih dokumentov za leti 2020 in 2021.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Varstvo poslovne skrivnosti v pravdnem postopku

Rok Lampret Leonardo, Neffat Domen, 19.9.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Civilni sodni postopki

Leonardo Rok Lampret, Domen Neffat, Pravna praksa, 34-35/2019Z uveljavitvijo Zakona o poslovni skrivnosti (ZPosS) je prenehal veljati 40. člen Zakona o gospodarskih družbah, ki je urejal pojem poslovne skrivnosti. Tako je bilo celostno urejeno področje poslovnih skrivnosti v enotnem predpisu na ozemlju Republike Slovenije. Ureditev varstva poslovne skrivnosti oziroma razkritja poslovne skrivnosti med trajanjem pravdnega postopka je posledica predloga pravne teorije, ki je opozarjala na pravno praznino v zakonu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Generalni sekretar LMŠ kadroval mimo SDH

Urša Ravnikar Šurk, 5.9.2019

Uprava, Ostalo

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 33/2019Dne 29. avgusta je spletni portal Požareport razkril, da je 21. avgusta generalni sekretar Liste Marjana Šarca Brane Kralj poklical Ireno Prijović, prvo nadzornico Uradnega lista d.o.o., ji rekel, da "država pričakuje imenovanje Igorja Šoltesa za direktorja Uradnega lista", in zahteval "poročanje o kadrovskem postopku njemu mimo in pred kakršnokoli komunikacijo s SDH". Prijovićeva je Kraljevo intervencijo prijavila SDH in KPK ter jo označila za "brutalno".
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Evropski dan spomina na žrtve totalitarnih režimov

Urša Ravnikar Šurk, 29.8.2019

Ostalo

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 32/2019Pred 80 leti sta Nemčija in Sovjetska zveza podpisali pakt Ribbentrop-Molotov o nenapadanju. Vključno z nenapadanjem so bile določene interesne sfere obeh podpisnic in predvidena delitev Poljske, ki jo je nacistična Nemčija napadla le nekaj dni za tem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Časovni vidik ustavnosodnih presoj Zakona o kazenskem postopku

Leon Recek, 22.8.2019

Kazenski postopek

Leon Recek, Pravna praksa, 30-31/2019Zakon o kazenskem postopku (ZKP) je bil doslej noveliran štirinajstkrat. Ustavno sodišče je njegovo neskladnost z ustavo ugotovilo v sedemnajstih odločbah (to število zajema tako ugotovitvene kot razveljavitvene odločbe), v sedmih pa je odločilo, da neskladja ni. Zastavlja se vprašanje, kako je Ustavno sodišče ravnalo v položaju, ko je bil ZKP po vložitvi zahteve ali pobude za začetek postopka presoje ustavnosti noveliran, vendar na način, da izpodbijana določba ni bila spremenjena. Natančneje, na katero različico zakona se je nanašala končna odločitev? Na tisto, ki je veljala ob vložitvi zahteve (pobude), na tisto, ki je veljala ob izdaji odločbe, ali na kakšno tretjo? Zadev, ki ustrezajo tem merilom, je petnajst: osem (od sedemnajstih), v katerih je bila ugotovljena protiustavnost, in vseh sedem, v katerih je bilo ugotovljeno, da protiustavnosti ni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Bomo v Sloveniji dobili 11 pokrajin?

Urša Ravnikar Šurk, 22.8.2019

LOKALNA SAMOUPRAVA

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 30-31/2019Člen 143 Ustave RS ureja povezovanje občin v pokrajine zaradi urejanja in opravljanja lokalnih zadev širšega pomena. Tudi Zakon o lokalni samoupravi se sklicuje na pokrajine, vendar te zaradi političnih nesoglasij niso bile nikoli ustanovljene.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Prekoračitev dovoljenega v razlagi sodbe?

Zvjezdan Radonjić, 22.8.2019

Kazenski postopek

Zvjezdan Radonjić, Pravna praksa, 30-31/2019Pred dnevi so se štirje ugledni pravniki (Gorazd Fišer, dr. Blaž Mlinar Kovačič, dr. Andraž Teršek in mag. Matevž Krivic) kritično ozrli na (neobjavljeno) sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. II K 53384/2014 (obdolženi Milko Novič). Opozorili so na domnevno prekoračitev dovoljenega pri obrazložitvi sodb, češ da bi naj bilo v sodbi Milku Noviču zaznati dokazne zaključke glede krivde neke druge osebe (Michel Stephan) in morebitnega sodelovanja dveh nadaljnjih oseb. S kritiki se ne strinjam, kajti unikatni slovenski kazenskopravni sistem ne le dovoljuje, temveč v konkretnem primeru celo narekuje takšno obrazložitev. Njihovo nerazumevanje izredno zapletene materije je dokaj pričakovano, prav tako dvomljivost in spornost razlag, ki nujno spremljajo veljavne, vendar invalidne predpise.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

11. Dnevi stvarnega in zemljiškoknjižnega prava

Urša Ravnikar Šurk, 18.7.2019

Ostalo

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 28-29/2019Nepremičninski trg je v preteklosti prikazal svojo nepredvidljivost, iz katere pa smo se veliko naučili. Prepoznavamo pasti, na katere lahko naleti povprečen človek - kupec na trgu. Velikokrat se namreč zgodi, da pomembna dejstva niso niti znana, še manj pa zapisana. V ljubljanskem Hotelu Slon so 6. in 7. junija v organizaciji Lexpere d. o. o. (GV Založbe) potekali že 11. Dnevi stvarnega in zemljiškoknjižnega prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Razveljavljena kazen odvetniku zaradi domnevnega zavlačevanja postopka

Urša Ravnikar Šurk, 18.7.2019

Odvetništvo in notariat

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 28-29/2019Okrožno sodišče je pritožnika dr. Blaža Kovačiča Mlinarja, ki je bil v vlogi zagovornika v kazenskem postopku, kaznovalo z denarno kaznijo 1.500 evrov zaradi zlorabe procesne pravice z namenom zavlačevanja postopka, kar naj bi storil s tem, ko vse do 12. marca 2018 ni dvignil vabila na glavno obravnavo, razpisano za 9. in 12. marca 2018, čeprav je bil o prispelem pismu obveščen 5. marca 2018 in je v času od 5. do 9. marca 2018 prevzemal sodno pošto v drugih zadevah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

Nekaj pomislekov o predlaganih spremembah SPZ

Leon Recek, 11.7.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

Leon Recek, Pravna praksa, 27/2019Na spletnih straneh Ministrstva za pravosodje je objavljen predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Stvarnopravnega zakonika (EVA 2018-2030-0047, 18. junij 2019). Predlagane spremembe zajemajo več področij, predmet tega prispevka je upravljanje s solastnino.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

Lobiranje za verske objekte v Črni gori

dr. Ciril Ribičič, 11.7.2019

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 27/2019Junijska seja Beneške komisije je bila precej dinamična. O predlogu za uvedbo ločenih mnenj sem poročal v Pravni praksi pred tremi meseci. Predlog je bil zavrnjen, vendar šele po premisleku in z obljubo, da bodo dograjena procesna pravila razširila pravice članov Beneške komisije, kadar bodo ugovarjali posameznim stališčem ali predlogom. Če ta obljuba ne bo izpolnjena, bo postala očitna razlika med zahtevnimi standardi, ki jih Beneška komisija zapoveduje državam članicam, in njeno lastno demokratično prakso. Tokrat je bilo to posebej očitno pri sprejemanju mnenja, ki se nanaša na položaj in pravice parlamentarne opozicije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

Dvig minimalne plače vodi v uravnilovko

Urša Ravnikar Šurk, 11.7.2019

Plače v gospodarstvu, Plače v negospodarstvu

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 27/2019Ministrstvo za delo je po številnih očitkih delodajalcev, da bi to moralo biti storjeno že pred sprejemom novele zakona o minimalni plači, pripravilo izračun učinka sprememb minimalne plače na celotno gospodarstvo. Ocena učinka izločitve dodatkov v gospodarstvu je bistveno težja, saj podatkovne baze za to ne obstajajo. Izračun je možen zgolj s pomočjo analiz kolektivnih pogodb za posamezne dejavnosti, izračuna dviga stroškov delodajalcev za t. i. tipičnega zaposlenega v določenih dejavnostih na mikro ravni ter prenosa podatkov na celotno gospodarstvo s pomočjo podatkov o strukturi plač zaposlenih. Po teh izračunih bosta zvišanje plač in izločitev dodatka v letu 2020 zasebni sektor stala 197,1 milijona evrov oz. 1,77 odstotka mase plač.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

V noveli zakona veliko sprememb za KPK

Urša Ravnikar Šurk, 4.7.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 26/2019Sprememba Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) prinaša spremembe pri imenovanju funkcionarjev, organizaciji dela komisije in prijavi premoženja zavezancev. Predlogu novele zakona nekateri nasprotujejo in opozarjajo, da ne zajema celotne problematike.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Vodja projekta po določbah Gradbenega zakona

Mužina Aleksij, Rejc Žiga, 4.7.2019

Gradbeništvo

dr. Aleksij Mužina, Žiga Rejc, Pravna praksa, 26/2019Nedavno je časopis Finance v zvezi z zadevo Bežigrajski športni park poročal o tožbi pooblaščenega inženirja-vodje projekta, ki se je bil primoran iz te svoje vloge v projektu "umakniti" pooblaščenemu arhitektu zaradi zahteve Ministrstva za okolje in prostor (MOP). V naslednjih dneh je bilo objavljenih še več prispevkov v različnih časopisih, iz katerih lahko izluščimo pravno jedro problema: vprašanje razumevanja in tolmačenja 12. člena novega Gradbenega zakona (GZ) s strani upravnih organov oziroma MOP. To ga je namreč očitno tolmačilo tako, da pri gradnji stavb "pooblaščeni inženirji ne morejo biti več odgovorni vodje projektov, ampak so to lahko izključno arhitekti".
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Posodobitev medijske zakonodaje

Urša Ravnikar Šurk, 20.6.2019

JAVNO OBVEŠČANJE

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 24-25/2019Povod za spremembo zastarelega Zakona o medijih je digitalna medijska realnost. Z novo ureditvijo želijo na ministrstvu za kulturo upoštevati aktualne razmere na majhnem slovenskem medijskem trgu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄23

Vprašljiva prihodnost zasebnih vrtcev

Urša Ravnikar Šurk, 13.6.2019

Predšolska vzgoja

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 23/2019Z novim predlogom Zakona o vrtcih bo ministrstvo intenzivno poseglo v financiranje in delovanje zasebnih vrtcev. Občine so neenotne, medtem ko združenja menijo, da želi ministrstvo doseči monopol javnih vrtcev na področju predšolske izobrazbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

STOP hidroelektrarnam na slovenskem delu Mure

Urša Ravnikar Šurk, 6.6.2019

Varstvo okolja

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 21-22/2019Vlada je sklenila ustaviti pripravo državnega prostorskega načrta za območje hidroelektrarne Hrastje-Mota na Muri. Po mnenju ministrstva za okolje in prostor nobeno od predloženih gradiv ni izkazalo okoljske sprejemljivosti načrtovanih rešitev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

Obilo pripomb na predlog sprememb ZOFVI

Urša Ravnikar Šurk, 23.5.2019

Splošno o vzgoji in izobraževanju

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 20/2019V javni razpravi o noveli Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) so na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport prejeli približno 300 pripomb.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

Osem tez o spremembah volilnega sistema

dr. Ciril Ribičič, 23.5.2019

Splošni državni akti, simboli in prazniki

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 20/20191. Zakaj mislite, da je samo absolutni prednostni glas v skladu z Ustavo? Ustava je primerjalnopravno gledano zelo zahtevna, ko določa "odločilen vpliv volivcev na dodelitev poslanskih mandatov". Takšna ureditev je strožja tudi od priporočil glede evropskih demokratičnih standardov. Ustavno sodišče razlaga ustavo tako, da mora biti izvolitev poslancev odvisna od volje volivcev, in ne tistih, ki predlagajo kandidate. Zato je določitev pogojev, ki bi morali biti izpolnjeni, da bi se prednostni glasovi sploh upoštevali, ustavno suspektna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

70 let Sveta Evrope

Urša Ravnikar Šurk, 16.5.2019

Svet Evrope

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 19/2019"Današnji svet je zelo drugačen od tistega, v katerem se je rodil Svet Evrope, vendar zgodovina kaže, da je napake iz preteklosti mogoče ponoviti," poudarjajo v Svetu Evrope (SE).
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 40 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(11) 48(14) 47(11) 46(7)
45(9) 45-46(5) 44(14) 43(12)
43-44(2) 42(1) 42-43(6) 41(3)
41-42(8) 40(2) 40-41(4) 39(4)
39-40(8) 38(16) 38-39(2) 37(20)
37-38(1) 36(14) 36-37(11) 35(18)
35-36(2) 34(16) 34-35(2) 33(18)
33-34(3) 32(12) 32-33(3) 31(8)
31-32(18) 30(5) 30-31(9) 29(3)
29-30(16) 28(11) 28-29(7) 27(16)
27-28(2) 26(21) 26-27(3) 25(11)
25-26(3) 24(9) 24-25(21) 23(21)
Več...

Leto objave

2019(54) 2018(58) 2017(21) 2016(25)
2015(34) 2014(37) 2013(37) 2012(43)
2011(50) 2010(47) 2009(44) 2008(38)
2007(45) 2006(39) 2005(42) 2004(38)
2003(42) 2002(71) 2001(34) 2000(29)
1999(35) 1998(34) 1997(21) 1996(23)
1995(19) 1994(11) 1993(3) 1992(2)
1991(2)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQR SŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov